Znorel bom, ker nimam časa za športanje! Kako vi rešujete ta probl

[Von Green Bean]

Včasih sem se ogromno ukvarjal s športom, hodil sem v gore, ukvarjal sem se z jogo, gonil sem kolo.... Zdaj pa, ko imam družino in dokaj zahtevno službo, pa preprosto ni več časa za šport :-(. Ja, seveda, z družino gremo na kakšen sprehod, vendar mi je to definitivno premalo. To stanje mi sploh ni všeč in zanima me, kako vi rešujete ta problem?

 

Že kar nekaj let mi res iz mesececa v mesec "forma" pada in zavedam se, da nisem edini, ki ima ta problem. V službi veliko sedim in, ko pridem po delu in raznih opravkih domov, se posvetim kakšno uro, dve družini, da me sploh kaj vidijo. Zvečer, ko so otroci v postelji, bi si sicer lahko utrgal kakšno uro za vadbo, ampak, ker se zjutraj ob petih vstajam, grem raje spat... Začaran krog. Znorel bom, ker nimam časa za športanje! Kako vi rešujete ta problem?

 

Kako pridete vi do svoje "doze" športa? Kako se organizirate, da zaradi vaših športnih aktivnostih potem ni prikrajšana družina?

Popravljeno 19. oktober 2012 -> Von Green Bean

[gold]

Začni seksat... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/pevc.jpg http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Von Green Bean]

Gold, ha ha ha, hvala za tvoj resen in zelo strokovni nasvet. Mi lahko prosim še svetuješ ali se naj pulz giblje med 100 in 120 na minuto, ali priporočaš pulz nad 120? ;-)

[Silvija]

Zdaj če ti to resno sprašuješ...da ne bo kasneje padla kaka reklama za opremo, da lahko treniraš doma . Najbolj smešna je takšna prikrita reklama, kao, da nekdo zase sprašuje.

 

No, kakorkoli, družini boš težko vzel več časa, edina možnost je spremenit službo, kar pa vemo, kako težko je v današnjem času. Nečemu je treba dat prednost: financam, službi ali svojemu življenju na drugi strani. Midva z možem na srečo druživa gibanje: kolesariva skupaj, ali pa jz rolam in on ob meni s kolesom (intenzivno piči pa sam, kakšno urco ali pa še toliko ni treba, če si intenziven), greva v planino.. In v planine bi lahko šli tudi z družino.

 

Pa recimo moške skupine ob sobotah, nedeljah zjutraj, odbojka, fucbal, košarka... Res pa je, da če želiš čimveč namenit družini, potem nič na dolge pijačke s frendi Od 8. ure, kakšno urco in pol, kot bi mignil si doma, tačas otroci itak zajtrkujejo.

 

Sama hodim recimo na pilates enkrat na teden, zvečer ob 8. Termin 1 x tedensko ob 20.zvečer se valjda tebi tudi ne bi tako poznal. En dan zvečer zate, en dan zvečer za ženo.

 

Pa tudi sami doma lahko kaj migamo. Vem pa, da je za to potrebna disciplina in vztrajnost. Danes sem doma, pa glih o tem razmišljam, kako mi manjka osebne discipline. Po drugi strani si sicer mislim, zakaj pa? Je res življenje to, da se moraš siliti v razno razne opravke? Ampak prej bo odgovor ja, kot ne. Namreč, neka redna obveza ti spet daje stabilnost, urejenost.

 

Tako da, glej, če je volja in želja dovolj velika, če se organiziraš in o tem narediš načrt skupaj z ženo, pa da za vikend kdaj vskočijo še sorodniki pri otrocih, ni res, da se ne bi dalo.

[Von Green Bean]

He he, ne bo reklame za opremo, ker se z opremo ne ukvarjam. Hja, to s službo bo v teh časih zelo težko, ker sem vesel, da imam to, ki jo imam. V bistvu sem zadovoljen z njo.Težko se ji odpovem, ker smo odvisni od vsakega evra. Ja, skupno rolanje in kolesarjenje zna biti dobra ideja. Vredno preizkusa, takoj, ko bo možno.

 

Na pijačke itak ne hodim, ni časa, ne denarja za takšne štose. To z menjavo ob večerih je bolj zapleteno, ker imam deljen delovni čas, razne rekreacije so šele proti večeru, ko mene spet ni. Vmes, ko pridem pa domov, je na sporedu kosilo, potem pa je že treba spet naprej... Hočem povedati, da se nam urniki, torej urnik moje žene in mojih otrok tako blesavo križajo, da bog pomagaj. Z disciplino nimam nobenih težav, vedno sem redno treniral, ko sem bil mlajši in tudi želja, da bi to ostalo tako, je še vedno prisotna, samo časovno vse to uskladiti, se mi zdi pa že čarovnija! Vedno gre športnanje v mojem primeru na račun družine, na račun mojega spanja, prehranjevanja, torej najbolj bazične zadeve.

 

Saj se trudim maksimalno vse poenostavljat, črtrat vse nepotrebno, saj mi uspe kdaj pa kdaj ampak definitivno premalo. Mogoče je res vadba doma rešitev, ker kar se tiče varstva je bolj komplicirano, ker ni nobenih sorodnikov blizu, plačljivo varstvo si pa ne moremo privoščiti. Ta ideja z vadbo doma mi je všeč. Bom raziskoval v tej smeri in tudi kaj ukrenil.

[Beli lotos]

Zdaj če ti to resno sprašuješ...da ne bo kasneje padla kaka reklama za opremo, da lahko treniraš doma . Najbolj smešna je takšna prikrita reklama, kao, da nekdo zase sprašuje.

 

Se strinjam Res je trapasto vse skupaj, če nekdo izpostavi problem, ljudje se potrudijo in napišejo predloge, pol pa se izkaže, da gre pa sam za prikrito reklamo.

[Von Green Bean]

Itak sem pristaš športanja brez nekih strašnih pripomočkov. Zanima me pač, kako drugi posrkrbijo zase v tem norem času, kjer pokurimo toliko dragocenega časa za obvezne "neumnosti" in obvezne opravke, da na koncu ostane tako malo za tiste, ki jih imaš res rad in zelo malo, če ne celo čisto nič zase.

[Beli lotos]

Z disciplino nimam nobenih težav, vedno sem redno treniral, ko sem bil mlajši in tudi želja, da bi to ostalo tako, je še vedno prisotna, samo časovno vse to uskladiti, se mi zdi pa že čarovnija! Vedno gre športnanje v mojem primeru na račun družine, na račun mojega spanja, prehranjevanja, torej najbolj bazične zadeve.

 

Saj se trudim maksimalno vse poenostavljat, črtrat vse nepotrebno, saj mi uspe kdaj pa kdaj ampak definitivno premalo. Mogoče je res vadba doma rešitev, ker kar se tiče varstva je bolj komplicirano, ker ni nobenih sorodnikov blizu, plačljivo varstvo si pa ne moremo privoščiti. Ta ideja z vadbo doma mi je všeč. Bom raziskoval v tej smeri in tudi kaj ukrenil.

 

Ena verzija je, da si vzameš čas pred službo zjutraj, lahko pa šport čimbolj uskladiš z družino, greste na srehod, kjer je trim steza ali telovadne postaje in vmes telovadiš. Vikendi, greste z družino skupaj v hribe in še tam mal potreniraš. Sem bila ravno včeraj na Šmarni, kjer je otroško igrišče, poleg pa še klop za trebušnjake, skledce in drogi za dvigovanje, noge pa imaš že razmigane. Marsikaj se da tud improvizirat otroška igrišča so hkrati lahko fajn uporabni za vadbo.

[Von Green Bean]

Ena verzija je, da si vzameš čas pred službo zjutraj, lahko pa šport čimbolj uskladiš z družino, greste na srehod, kjer je trim steza ali telovadne postaje in vmes telovadiš. Vikendi, greste z družino skupaj v hribe in še tam mal potreniraš. Sem bila ravno včeraj na Šmarni, kjer je otroško igrišče, poleg pa še klop za trebušnjake, skledce in drogi za dvigovanje, noge pa imaš že razmigane. Marsikaj se da tud improvizirat otroška igrišča so hkrati lahko fajn rekviziti za vadbo.

 

 

Beli lotus, hvala za odgovor. Pred službo si ga bom težko vzel, ker vstajam ob petih. Vse kaže, da bo treba družino bistveno bolj integrirat v vadbo, če bom hotel imeti oboje, torej čas z družino in športanje. Če je na Šmarni otroško igrišče, bo pa vse bistveno lažje, ker bo potem tudi starejša hčerka motivirana, da bo šla gor. Noge bodo pa trpele, ker bo treba ta mlajšo gor nosit. No, cool, se že kaže luč na koncu tunela. :-)

[Silvija]

Če nimaš težav z disciplino, potem si idealen za samostojno vadbo

 

Jz recimo raje hodim na pilates, organizirano, ker je le bolj ziher, da kaj naredim zase . Sicer pa sem lani tja do pozne jeseni šla recimo ob cca pol šestih zjutraj mal laufat. Samo 10 minut, ker nimam več kondicije za tek. Ampak je bilo pa super, super, ker sem se ogrela in ko sem nato začela telovadit doma naprej tako segreta, mi kar ni bilo za nehat. Čez zimo sem si zamislila, da bom namesto teka na orbitreku, potem pa malo vaj, a sem malo popustila. Hmm, mogoče pa ne bi bilo slabo ponovno v ta angažma, si me vzpodbudil. Itak pa vsaj parkrat na teden hodim, če ne drugega.

[Von Green Bean]

Silvija, seveda ima organizirana vadba svoj čar, paše, če se lahko družiš, pa še treniraš zraven. Dobra si, res imam rad šport, ampak zjutraj se niti pod razno ne bi spravil tečt, zvečer, čez dan pa je lahko športa v neomejenih količinah, eh, tako je bilo včasih, zdaj si pa seveda želim vsaj delček tega spet oživeti. Dobra si, da se sploh spraviš na orbitrek, občudujem ljudi, ki premorejo disciplino za takšne "tehnične pripomočke", meni sede narava, tek, plavanje,tudi kolo (ampak ne sobno) čim bolj preproste zadeve, ki ne zahtevajo veliko opreme.

 

Ja, hoja je res zakon. Pragibanje. Dobil sem dragocen impulz od vas, mi je postalo zdaj bolj jasno, da je več športanje možno, če dodatno vključim družino, všeč mi je predlog s Šmarno goro in rolanjem ob kolesu.

[butl]

Hojla Von Green Bean

 

Tale "znorel bom" pa res ni fajn. Če res tko čutiš, pol mora bit kr zajeban zate in za družino tud, ker si verjetn izrazu ustrezno tud napet, nezadovoljen, nestrpen in razdražljiv in se to gotov čut tud v družini in je najbrž res fajn, da najdeš izhod iz te stiske.

 

Nekej nasvetov si že dobil, kako v tvoj športanje vključit tud družino, tko da boste skupaj, ti pa boš ob tem fizično aktiven. Napisal si, da si dost gonil kolo včasih in familija ni glih konkurenčna, se lahko zmente mrbit tko, da se nekam odpeljete tko, da grejo oni z avtomobilom, ti pa s kolesom npr. Ena možnost, da ste skupaj in da ti treniraš, je tud obiskovanje stence /v Kranju majo tako, da lahko tud otroci plezajo brez varovanja/. Za nabiranje kondicije si lahko omisliš tud kako sobno kolo, sam to pa že nekej stane...

 

Če te žre samo telovadba zarad telovadbe, boš že nekej pogruntal, če pa ti je telovadba blj ventil za kej druzga, boš pa to tud najbrž ugotovu in se usmeru tja.

 

 

 

 

Drž se

 

[Marsa]

Haj in dobrodošel, Von Green Bean!

 

Fajn tema.

 

Beli Lotos in Silvija, imata prav, res je trapasto včasih, ko gre potem samo za reklamo, ampak pogosto se to vidi in pade skoz, je folk že pogruntal to in ni preveč naklonjen temu, po drugi strani pa je lahko tudi kaj koristnega, tudi če gre za reklamco; sploh kadar je v konkretni ustrezni temi, to me res niti malo ne moti, še dobrodošlo je: pač v vsem, kar je, tudi kak link konkreten, saj če se ne bi reklamiralo, pol se za veliko stvari ne bi vedelo, tudi zelo koristnih in dobrih.

 

No včasih katere teme ne pobrišem (pa bi jo lahko, ker gre za reklamo) tudi ali pa prav zato, ker so potem v nadaljevanju koristni in dobri posti.

 

...

 

So ti že veliko predlogov dali, s katerimi se strinjam.

Jaz vadim, ko in če vadim, sama doma, zato ker sem tak tip človeka, malo pa je odvisno tudi od casha, kar omenjaš tudi ti; to velja predvsem za kakšne izlete ipd. ali za zadeve, kjer rabiš kakšno opremo. Sicer sem pa pristaš tega, da imamo vse kar potrebujemo, kar že pri sebi.

Lahko delaš take vaje kot na fitnesu, samo brez uteži, lahko pa si seveda kupiš uteži, ki so res zelo poceni.

Ko greste s tamalimi na sprehod, jih zanimiraj, da boste šli kdaj tudi s kolesom se vozit itd., kot so ti že napisali.

Pa kot praviš oz. pravite: hoja. To pa res lahko večkrat greš, tako sam kot z družino.

Veš v čem je tudi finta; ti kar začni, pa sem prepričana, da bo tudi njih za-zanimalo, saj otroci so pa itak dojemljivi za vse, pa tudi za (športne) dejavnosti.

Če boš samo tuhtal in skušal organizirati, vlekel niti, morebitije ipd. - lahko ostaneš pri tem.

Najboljše da kar z nečim začneš, da 'pokreneš' to, pol se boste že nekako poklopili. V bistvu ni treba nadnujno letnega plana v naprej delat.

Ker caka pri telovadbah je tudi to, da imaš nek ritem, rutino, pa dokler tega ni, ne vidiš tistega časa, ki bi lahko ga vzel za to, se je pa treba kar zbrcat.

Pa ni treba bit preveč ambiciozen oz. zahteven in strog do sebe.

Pač enkrat začneš, potem pa to postane ritem.

Če enkrat telovadiš, pa pol en teden nič, lahko pomeni nič, če pa naslednji teden spet telovadiš enkrat, pa potem spet naslednjega, je pa to že ritem in boljše 4x mesečno kot pa 0x mesečno...

Potem se pa tolk dobro počutiš po športanju, da tudi ko se ti naslednjič ne da, se nekako lažje lotiš, kar mal prisiliš, se mal zbrcaš skratka, ker veš, da ne samo da se ful bolje počutiš pol trenutno, pač pa ti še dolgoročno koristi.

[Von Green Bean]

Hola, Butl. Šport je moj ventil in moja meditacija v gibanju. Oboje je. Eni rišejo mandale, da se umirijo, da ostanejo centrirani, jaz pa za isti učinek potrebujem gibanje. Glede na to, kako čutiš in dojemaš stvari nisi ravno "butl". Hvala za tvoj pogled, mi je dal misliti.

 

 

Marsa, tale stavek je zame štrlel ven iz tvojega besedila: "Pa ni treba bit preveč ambiciozen oz. zahteven in strog do sebe." Verjetno je to to, kar ustvarja to notranjo napetost.Ha, tu ste pa sami "čuteči" na kupu! ;-) Hvala za vaše misli.

Popravljeno 19. oktober 2012 -> Von Green Bean

[Marsa]

 

Ja saj v vsem je tako oz. prepogosto, zato se pa takole česa sploh ne lotimo, saj tudi pri meni je tako.

V bistvu želiš nekaj pokreniti in/ali spremeniti, potem si pa preveč zadaš ali prehudo zastaviš, kar potem lahko pripelje tudi do tega, da se obsojaš ipd. oz. je potem še slabše, kot če bi recimo zgolj lenaril(i) in se valjal(i) doma.

 

Se strinjam s tabo zelo, tudi sama tako jemljem telovadbo, čeprav tudi rišem (samo ne ravno mandal).

Meni je tudi gibanje zakon, samo jaz sem to kar nekako zintegrirala, da mi je že tako avtomatično, da še opazim ne. recimo vsakič ko vstanem izza računalnika, kakšno vajo raztezanja naredim, v bistvu se pretegnem, orbatno od ukočene drže, v kateri sem. V bistvu kot mačka.

In ko hodim, imam vedno pozornost (tudi) na hoji, gibanju, v bistvu *zavestno* hodim, prav čutim mišice itd., tako stopam, da jih še mal našponam itd., pa na dihanje sem pozorna... in čeprav se mi ne mudi, zelo hitro hodim, hitra hoja se mi zdi dbest, medtem ko teka pa ne maram (čeprav sem se na fitnesu, ko sem še hodila, prav vsakič mukoma prisilila, da sem najprej 10' laufala).

 

Je pa res, da ko so otroci majhni, družina in to, job itd., se pa res težko najde čas oz. predvsem energija in te čist štekam.

 

Lahko je meni rečt nekomu, ki ob petih vstaja, da češ, jutranja telovadba, sej tistih 6-10 minut si boš pa že vzel.

[Silvija]

Porny, res je, ne morem se vživet v nekoga, ki ima deljen delovni čas. Čeprav moram tudi jaz večkrat delat podaljšano, pa ne delam 6 ur na dan in nimam fraj počitnic, da ne bo pomote. En dedc ziher bolj zastopi drugega, priznam, sej zato pa sprašuje, da dobi različne ideje. Res bi bilo fajn, da bi bili dopoldanski treningi, gotovo. Žal pa je to najbrž povezano z interesom in številom prijavljenih.

[Beli lotos]

Če je na Šmarni otroško igrišče, bo pa vse bistveno lažje, ker bo potem tudi starejša hčerka motivirana, da bo šla gor. Noge bodo pa trpele, ker bo treba ta mlajšo gor nosit. No, cool, se že kaže luč na koncu tunela. :-)

 

Super to bo fajn vadba

 

Za informacijo, v Mostecu pri skakalnici je tudi nekaj zunanjih fitnes naprav, mal prej pri gostilni pa je tudi veliko otroško igrišče, tak da tud lahko združiš in motiviraš otroke. Na tem igrišču so tud drogi, kjer se lahko vmes dviguješ.

Od Mosteca proti živalskem vrtu na sprehajalni poti, so na novo telovadne naprave in še na PST nekje na sredi med Vičem in Kosezami postavljeno par telovadnih naprav. Super za tek ali hojo in vadbo.

[domoljubka]

Jaz imam podoben problem, zaradi službe ter male dece nimam časa niti za ženo, kaj šele de b se ukvarjal brez slabe vesti s športom ki ga obožujem.

 

 

 

pri meni gre za to, da delam skozi ali popoldan ali nočno, popoldan se dogaja čisto vse kar se lahk na področju ponudbe treningov ki mene zanimajo, pa tudi taki ki me ne se dogajajo v glavnem med 17h in 22 h.. Treningi so v celoti prilagojeni zaposlenim s fiksno jutranjo službo.. Nihče se ni spomnil da bi recimo imel treninge tudi zjutraj... marsikdo bi prišel, saj je danes vedno več služb dvo ali troizmenskih, pa niso samo butci tm zaposleni.

 

 

Zdaj ko je starejša že v vrtcu, mama pa še na porodniškem si privoščim fitness zjutraj, že novembra bo mama v službi tamlajša pa še ne v vrtcu in bo tudi to padlo v vodo

 

 

Ena zelo super stvar je Kettlebell, ruske uteži, s katerimi res izvajaš optimalno anaerobno-aerobno vadbo in kar je najvažneje zlahka vadiš tudi doma, saj ne zahtevajo veliko prostora..

 

Ena varianta je tudi tek, vendar se vsaj jaz osebno vedno težje spravljam v temu. Fajn bi bilo 30 minut teka na dan , toda jaz nimam mere ko grem laufam in se iztrošim in pol ne grem več ..

 

Sam ko tko razmišljam sej skoz neki telovadim s frocovjem v rokah

 

 

Ej ,Porny in ostali moški...to je problem nas vseh , ki smo se radi in na veliko ukvarjali s športom...potem pa smo spremenili stil življenja...

Mislim družina in otroci, služba....to čisto spremeni način gibanja in tok energije ...

 

Se strinjam s teboj ....Problem je čas....

Dodala pa bi , da je problem tudi v usklajevanju in organizaciji, ter vseh ostalih uvidov, ki imajo opraviti z nadaljevanjem kvalitetnega odnosa med partnerjema in družino...

 

Bom razložila kar na svojem primeru....

 

Sem bila kot mlado dekle stalno v gibanju...Nikoli nisem bila doma (razen , ko sem spala ) ...8h. Zmaraj sem se ukvarjala s kakšnim športom...in tukaj se sploh nisem razlikovala niti po rezultatih od kakšnega moškega...

 

Tudi z mojim nekdanjim partnerjem, ki je oče najinega otroka...sva še pred tem , ko sva bila nekaj let fant in punca skoraj vse počela skupaj...V bistvu je bilo tako, da sva šla v prostem času skupaj prelaufat 1o-15km...skoraj vsak drug dan...potem pa sem še kakšne dve uri na dan intenzivno igrala ali košarko, ali odbojko, divji badbinton, ping-pong....ali že kaj...

 

V bistvu, ko potrebuješ kot karakter toliko gibanja ... te sprehod z družino, ali občasno trimčkanje ne more zadovoljiti....

Enostavno ni isto, če samo nekaj vaj narediš sproti in vmes in skupaj z nekom, ki ne dosega tvojega tempa...ki ga pa ti kot takšen moraš uresničiti...če ne ti forma začne padati...

 

Meni na kraj pameti prej ni prišlo, da bi me kaj na svetu lahko ustavilo, odvrnilo od tega....Sem mislila , da bom še po 60.-tem letu delala premete, pa špage, pa mostove in tekla svoj protokol...

 

Z rojstvom otroka pa se je vse spremenilo...Zaradi bolezni sem bila eno leto v iber v bolnici,...za finiš je bil otrok še operiran in tudi kasneje so bili ves čas zapleti zaradi zdravja...zaradi česar sem bila primorana čisto spremeniti stil življenja...

 

Poznam ta težak občutek, ko si razpet med odgovornostjo do drugih in med tem... kar rabiš zase...Enostavno rečeno...pa kar koli narediš veš, da več to nisi, nisi ti...in da zaradi nekakšnih zunanjih vzrokov to več ne moreš biti...pa čeprav si to še zmeraj srčno želiš...

 

Tudi nasvet, da se vse da nekako spremeniti in preobraziti še danes zame ni čisto taprav...Ker sem po svoji duši realist...mi je težko reči, da sem se zadovoljila samo s sprehodki ali pa če sem doma plesala kakšno urco, ali pa če sem sem pa tja na teden ulovila kaj zraka zase...

 

Ker, če je organizem navajen športno in krepko gibat...je to sicer boljše kot nič...ni pa tisto pravo in zadosti zate, da bi bil izpolnjen srečen , zadovoljen,..v formi...spucan.

To je nekaj za silo...toliko, da preživiš...

Ampak vedno rečemo, da družina in nihče od partnerjev ne bi smelo spreminjati bistvo nekoga odznotraj...spremeniti tistega kar je njegova gonilna sila...

 

Kasneje , ko sva se s partnerjem ločila in sem delala analizo...sem ugotovila,...da moški znotraj tega veliko bolj zase poskrbijo in najdejo tisti čas, da se uresničijo...

Ko je bil otrok bolan sem bila vedno samo jaz na bolniški, vsa domača opravila so pripadala meni...in ker nisem mogla z bolnim otrokom kamerkoli sem si želela ... in nisem mogla imeti svoje ventile...je v bistvu počilo...Ker človek se lahko v marsičem prilagaja...ampak v tistem- kar pa je njegova gonilna sila bivanja...pa ne gre...Enkrat se konča, eksplodira.

 

Včasih sem imela občutek, da bi najraje stene podrla in stekla na zrak, v naravo...v svobodo...takšno kot jo rabim... Pa je prišel partner iz službe in se samo preoblekel ...pa najavil, da gre tečt v gozd,ker je ves dan delal in se mora relaksirat....

 

Kaj sem hotela v bistvu povedat?...

Da je to specifičen problem kako uskladiti preostali čas , da bo za vse ok....To je glavno bingo vprašanje v tem problemu...

 

Najprej- partnerja se morata dobro spoznati in razumeti v svojih potrebah...Nekatere lahko uskladita skupaj,...če pa je razlika v načinu sproščanja...pa morata razumno organizirati čas tako, da imata vsak svoj ventil...

 

Če žena ve , da je dedec divji športnik in nujno rabi gibanje ...se bo morala s tem sprijazniti, da bo tako kot je že Silvija povedala ...tudi sam odtekel tisti svoj tempo ...in da ga v tem ne sme ustavljati...Ampak tudi mož se potem mora zavedati, da ima žena mogoče iste potrebe ...ali pa kakšne drugačne vrste...in mora iz svoje strani organizirati to svobodo namenjeno njej..

 

Zato je najboljše, da se o tem odkrito pogovorita...(tako kot pri financah)...kaj je za koga pomembno...in v čem kateri od njiju hoče čas zase...ter kako...brez zamer in zavor.

Pa organizirat še pomoč pri otrocih...Saj kdaj zvečer ali pa zjutraj- morda v času, ko poteka rekreacija lahko popazi otroke še kdo drug od sorodnikov ali prijateljev...

 

Ja, če pa je služba tak problem, da štopa celotni ustroj družine in kvaliteto bivanja....je pa potrebno razmišljati o spremembi...ker človek dolgoročno nezadovoljen in mrk ne more biti...se mu sigurno začne z leti poznati tudi pri slabem zdravju...

 

Vsi ostali nasveti...kako pa združiti čas , da je vsaj nekaj....se mi pa zdijo uredu in na mestu...

[Larisa22]

domoljubka http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[viyola]

Domoljubka , se popolnoma strinjam s teboj.

Je tako, da družina in otroci zahtevajo večino našega časa..vendar kaj hitro začnemo pozabljat nase.

Na svoje želje, na svoje potrebe.

Von green, vse je stvar dogovora s partnerico. Poskusita se dogovoriti kdaj boš imel čas zase, za svoje športanje

vendar ne pozabi, da si najbržkdaj tudi ona sama želi imeti čas samo zase.

Vsa odgovornost do družine, delo z otroci je na obeh. Če ni ravnovesja v skrbi za otroke, se lahko zgodi, da se bo tvoja partnerica

počutila preobremenjeno..Ko se človek odloči za družino, se odloči tudi za to, da bo sebe kdaj dal na stranski tir.

Vidiš..tu se meni zdi past..najti meje , ali eno pametno mero med časom samo zase, in časom za družino.

[anne]

Če vam je Šmarna gora blizu, predvidevam, da si v Lj. Kako pa hodiš v službo in domov? Če greš z avtom ali LPP, lahko to zamenjaš za kolesarjenje, hojo ali eventuelno rolanje, pa bo že tu nekaj narejeno. Enako velja za uporabo stopnic namesto dvigala. Potem nekako avtomatsko delaš na kondiciji in mini treningu. Predlagali so ti že, da v rekreacijo poskusi vključiti družino. Ostanejo še vikendi, kjer si najbrž lahko vzameš dve uri za trening. Premisli, ali lahko to narediš tudi čez teden, s tem da naj bo to razporejeno med oba - en dan v tednu ti, en dan ona, vsak pač naj počne, kar želi, brez slabe vesti in skrbi za družino. Problem vidim le, če žena nosi vso odgovornost za gospodinjstvo in je to potem edini trenutek, da ji pomagaš.

 

Domoljubka je prav lepo napisala, kako hitro se zgodi, da se eden od partnerjev po prihodu otrok ne zna prilagoditi in do česa lahko to pripelje. Seveda se vse spremeni, ampak kompromisi morajo biti na obeh straneh. Na to le pazi, da bosta tako ti in žena imela vsak nekaj časa zase, da bosta počela, karkoli vama že ustreza.

[Larisa22]

Voon Green Bean evo lih dans sem vidla eno družinco k so šli skupaj s kolesarit na izlet, pa sem se spomnila nate...mami pa punčka sta kolesarili vsaka s svojim kolesom, ati pa je imel tisto prikolico zadaj na kolesu pritrjeno in je peljal 2 otroka zadaj...tako da to je mogoče tudi ena varianta http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Von Green Bean]

Domoljubka, zelo se lahko vživim v tvojo zgodbo. Šport dojemam zelo podobno kot ti. Treba se je "zgonit", vendar se vedno bolj sprašujem, če je temu res tako? Mogoče jaz samo mislim, da to more biti tako? Mogoče oba poznava šport samo s te plati in sva se naučila, da je edino takšen pristop pravilen? Oba sva ugotovila, da se okoliščine lahko močno spremenijo in se je potem očitno treba prilagoditi. Očitno je treba "štukat", ko gre za gibanje, ko si enkrat oče/mati, ko imaš delo, ko se razni bioritmi tako čudno prekrivajo, da si je skoraj nemogoče vzeti 2 uri v enem kosu... Če sem iskren, seveda mi bi bilo lažje, če bi imel še vedno isto količino časa na razpolago za šport, kot sem ga imel pred leti, ampak, če lahko izbiram med tem, da ne športam čisto nič in športanjem po delih, potem bom pač, oziroma sem že izbral športanje v smislu "večkrat po malo". Še vedno ima vse skupaj zame dokaj razrečen "homeopatski" touch, ampak boljše to, kot nič.

 

Beli Lotus, hvala za tvoje koristne napotke. Ta vikend smo se res odpravili v Mostec in imeli smo se suuuper. Mislim, da smo našli nek kompromis, s katerim lahko živi cela družina. Moja draga ne mara "divjanja" in pretiranega telesnega napora, starejša hčerka pa ima rada igrala, najmanjša pa je srečna, če je na svežem zraku, jaz pa, saj veste... Smo šli peš po trim stezi, peš, ustavljali smo se pri posameznih postajah, malce pomigali, vsak, kolikor je hotel in vzdušje je bilo res dobro. Mi je bilo zelo všeč.

 

V nedeljo sem prišel pa na svoj račun, saj sem s hčerkico v vozičku lepo rolal, oba sva se imela imenitno, nato se je zgodil čudež, saj sva lahko šla po tej seansi še na dooolg sprehod v gozd. Imeli ste vsi po svoje prav, je pač treba bolj vključevati družino in jo vplesti v športno dogajanje.

 

Porny, očitno si v podobni situaciji kot jaz... moje sožalje ;-)! Ampak po mnenju Golda, obstaja upanje, pravi, da je treba več seksati:-))). Tudi zanimiv pristop. Imaš pa podoben urnik kot jaz, kar pomeni, da tudi "Goldova terapija" pogosto odpade. He he, malce se pa moramo pohecati.

 

Hvala vsem, mislim, da sem od vas dobil nekaj dragocenih pobud in impulzov, ki jih po malem začenjam implementirat v svoje življenje. Počutje je že pri teh majhni spremembah bistveno boljše. Bom pa še vedno zelo vesel, če kdo napiše, kako se spopada z zgoraj opisano problematiko. Pozitivnega inputa ni nikoli dovolj.

[Marsa]

Super!

Prav fajn in lepo je bilo tole prebrati.

[Beli lotos]

Beli Lotus, hvala za tvoje koristne napotke. Ta vikend smo se res odpravili v Mostec in imeli smo se suuuper. Mislim, da smo našli nek kompromis, s katerim lahko živi cela družina. Moja draga ne mara "divjanja" in pretiranega telesnega napora, starejša hčerka pa ima rada igrala, najmanjša pa je srečna, če je na svežem zraku, jaz pa, saj veste... Smo šli peš po trim stezi, peš, ustavljali smo se pri posameznih postajah, malce pomigali, vsak, kolikor je hotel in vzdušje je bilo res dobro. Mi je bilo zelo všeč.

 

Super za vso družino lepo da tko fajn sodelujete