Osamljena v času prebujanja

[MedvedekPi]

tako imenovani duhovneži so zdaj najbolj nestrpni ljudje to je samo še ena manipulacija ljudi da se sovražijo med sabo.

 

Nestrpnost se pojavlja zaradi navezanosti na ideje, ne zaradi duhovnosti same po sebi. Marsikdo verjame, da je bolj poduhovljen zaradi tega, ker je sprejel določene poglede ali ideologije. In tukaj pridemo do tega ločevanja kaj je duhovno in kaj ni.

[viyola]

Nestrpnost se pojavlja zaradi navezanosti na ideje, ne zaradi duhovnosti same po sebi. Marsikdo verjame, da je bolj poduhovljen zaradi tega, ker je sprejel določene poglede ali ideologije. In tukaj pridemo do tega ločevanja kaj je duhovno in kaj ni.

 

Pa pravijo, da je vse duhovno..tud če pošlješ nekoga nekam, magari v kxxx je duhovno.

Tudi v materialnem svetu se odraža "duhovnost"..kot bi kdo mogoče dejal..kakor znotraj,

tako zunaj..A se sploh da ločit? Mislim, strogo ločit? Po mojem ne.

[mayita]

ja sej o tem govorim,....ta duhovnost ki jo propagirajo razni guruji in razni ne vem kaj je samo prodaja in nateg. duhoven je tisti ki živi v sozvočju samim sabo in okolico in ne sprejema nobenega dreka od drugih,ki pravijo da bolje vedo od samega osebka kaj je najbolje za njih.ja jim svetuješ to je pa tudi vse,pol pa nej furajo svoje življenje kot ga oni hočejo,ne pa da zdaj slišim da če si mesojed nisi duhoven,če ne hodiš na jogo,če ne delaž gongov če ne delaš tega pa tega ne moreš biti duhoven....

[mayita]

indijanci jejo meso pa so zame najbolj duhovni,kot aboridžini.Samo v indiji ne jejo mesa ampak to zato ker se je širilo preveč bolezni zaradi nesnage v kateri živijo.zdaj so prišli pa še vegani joj to se mi pa itak zdi ne iz tega planeta.indija razen nekaj budistišnih temlov nima nič spiritualnega..... ljudje še vedno živijo kaste,ženske so manjevredne....take svinjarije nisem videla nikjer na svetu

[Iknee]

indijanci jejo meso pa so zame najbolj duhovni,kot aboridžini.Samo v indiji ne jejo mesa ampak to zato ker se je širilo preveč bolezni zaradi nesnage v kateri živijo.zdaj so prišli pa še vegani joj to se mi pa itak zdi ne iz tega planeta.indija razen nekaj budistišnih temlov nima nič spiritualnega..... ljudje še vedno živijo kaste,ženske so manjevredne....take svinjarije nisem videla nikjer na svetu

 

 

indijanci jejo meso pa so zame najbolj duhovni,kot aboridžini.Samo v indiji ne jejo mesa ampak to zato ker se je širilo preveč bolezni zaradi nesnage v kateri živijo.zdaj so prišli pa še vegani joj to se mi pa itak zdi ne iz tega planeta.indija razen nekaj budistišnih temlov nima nič spiritualnega..... ljudje še vedno živijo kaste,ženske so manjevredne....take svinjarije nisem videla nikjer na svetu

Za duhovne ljudi je značilno, da ne sodijo in ne obsojajo in vedo, da to kar najbolj obsojamo in kritiziramo, v taki ali malce drugačni obliki ne tiči nikjer drugje kot ... ja, v nas!

[angelit]

meni so pa duhovni tisti ljudje, ki na energijski ravni štekajo vibracije iz okolja in se ravnajo tako-da ne samo po tem kar rečeš, storiš ampak po nevidnih notah. na nezavedni ravni berejo misli, občutja. lahko ti ful pomagajo k osebni rasti, saj ti odnos z njmi lahko predstavlja izziv. od njih se lahko veliko naučimo, če si dovolimo, da kljub težavam ohranjamo odnos. odprtost za energije, pretočnost. življenje z vsemi temi občutji. ko ne moreš naprej, ker si v slepi ulici. kje si storil napako? imaš svobodno voljo, ni pa vsaka pot optimalna. ko te ne nasiti niti uresničenje želje in hlepiš po nekih višjih ciljih, saj v resnici bluziš.

 

pot duhovnosti te tedaj še najbolj osreči.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/goodwitch.gif

[Silica]

Za duhovne ljudi je značilno, da ne sodijo in ne obsojajo in vedo, da to kar najbolj obsojamo in kritiziramo, v taki ali malce drugačni obliki ne tiči nikjer drugje kot ... ja, v nas!

 

S tem se pa ne morem strinjat. Sodim, obsojam, kritiziram pedofilijo, zoofilijo... dve zame najbolj sprevrženi stvari na tem svetu. Pa ni v meni niti kančka tega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif (in tudi se ne gre za to, da bi kritizirala zato, ker bi bila sama zlorabljena - ker nisem bila).

Se mi zdi na momente, da se nekam pretirava s tem obsojanjem. Pa saj živimo v takem svetu, da je tudi to potrebno... ne pa neko čebljanje o karmi in kako si vsak že pred rojstvom izbere svoje izkušnje.

[Iknee]

S tem se pa ne morem strinjat. Sodim, obsojam, kritiziram pedofilijo, zoofilijo... dve zame najbolj sprevrženi stvari na tem svetu. Pa ni v meni niti kančka tega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif (in tudi se ne gre za to, da bi kritizirala zato, ker bi bila sama zlorabljena - ker nisem bila).

Se mi zdi na momente, da se nekam pretirava s tem obsojanjem. Pa saj živimo v takem svetu, da je tudi to potrebno... ne pa neko čebljanje o karmi in kako si vsak že pred rojstvom izbere svoje izkušnje.

 

 

S tem se pa ne morem strinjat. Sodim, obsojam, kritiziram pedofilijo, zoofilijo... dve zame najbolj sprevrženi stvari na tem svetu. Pa ni v meni niti kančka tega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif (in tudi se ne gre za to, da bi kritizirala zato, ker bi bila sama zlorabljena - ker nisem bila).

Se mi zdi na momente, da se nekam pretirava s tem obsojanjem. Pa saj živimo v takem svetu, da je tudi to potrebno... ne pa neko čebljanje o karmi in kako si vsak že pred rojstvom izbere svoje izkušnje.

A lahko dojameš in sprejmeš Jezusove besede: "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen."

[butl]

S tem se pa ne morem strinjat. Sodim, obsojam, kritiziram pedofilijo, zoofilijo... dve zame najbolj sprevrženi stvari na tem svetu. Pa ni v meni niti kančka tega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif (in tudi se ne gre za to, da bi kritizirala zato, ker bi bila sama zlorabljena - ker nisem bila).

Se mi zdi na momente, da se nekam pretirava s tem obsojanjem. Pa saj živimo v takem svetu, da je tudi to potrebno... ne pa neko čebljanje o karmi in kako si vsak že pred rojstvom izbere svoje izkušnje.

 

Tud jst obsojam in kritiziram pedofilijo...in sploh vsa dejanja, ki posegajo v osebno integriteto. In tud delujem tko, da nardim kar lahko, da taka dejanja preprečim...sploh če gre za nasilje nad otroci in nemočnimi.

 

Mislm, da bi sence moral iskat v seb vsak, ki je do poseganja v osebno integriteto /svojo in od ostalih/ ravnodušen in vsi tisti tud, ki jih močno vznemirjajo vedenja, ki ne posegajo v druge.

 

Druga stvar pa je obsojanje ljudi kot ljudi. Če je njihovo vedenje škodljivo, jim je tako vedenje vsekakor potrebno preprečiti. Kako pa je s sočutjem? Vsi smo bli enkrat otroci in kot taki nepokvarjeni in željni ljubezni. Tud pedofili. In v vsakem človeku ostane ta del otroka, pa če je še tko prekrit. In ta otrok je vreden sočutja in ljubezni, kar pa ne pomeni, da ni odgovoren za svoja dejanja in da mu ni treba prevzet odgovornosti za svoja dejanja.

 

Zdej, a bi bil jst sposoben sočutja do pedofila, ki bi se spravu na mojga otroka al pa vnuka. Dvomim. Mrbit enkrat kasneje. Če bi ga pa zalotu pr dejanju, bi ga pa najbrž fental.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Iknee]

Imam prijateljico, ki je bila žrtev hudih (od fizičnih, čustvenih do spolnih) zlorab svoje mačehe in to ji je pustilo posledice še daleč v odraslo življenje. Danes se ta gospa brez vsakršnega obsojanja sprašuje: Kaj hudega se moralo zgoditi šele njej, da ni zmogla drugače, kot da se tako izživljala nad mano? To je primer velikega sočutja in duhovne razsežnosti človeka.

[Silica]

Iknee, takole čisto iskreno, meni se pri jezusu zatakne. In ne, ne sprejmem. Kot rečeno - sem za obsodbo in kritiko. Ene stvari si zaslužijo samo to.

Tvoje prijateljice ne poznam, pa svaka ji čast, da je to presegla, odpustila. A to zame ne pomeni, da dejanja njene mačehe niso za obsodit in da ne spada v keho. Noben, ma prav noben otrok si ne zasluži česa takšnega. In se mi črevesje zavozla, ko koga slišim reči - saj si je sam izbral take starše http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sick.gif

Po vsej verjetnosti je tudi njena mačeha doživljala isto in tule mi je žal zanjo in čutim sočutje. A potem pa človek odraste in s tem mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Njeno zjebano otroštvo (če je bilo to) ne opravičuje njenih dejanj v odrasli dobi.

 

 

Saj jaz sem tudi odpustila svojima staršema, pa čeprav se moram s posledicami njune vzgoje ukvarjati še sedaj, pa morda čez nekaj let bom lahko živela kakor normalen človek. Kaj pa sedaj? A sem sočuten in duhoven človek - ker razumem in sem odpustila; ali pa nisem, ker kaj drugega pa obsojam?

 

[Iknee]

Med obsojanjem in spoznanjem, da nekaj zame ni sprejemljivo, je razlika. Da postavim mejo in nekomu nečesa ne dovolim, mi tega človeka sploh ni treba obsojati - preprosto rečem ne in to je vse! Obsojanje vsebuje nekaj drugega - namreč postavljanje na višjo pozicijo, na pozicijo nadčloveka, nekoga, ki je boljši in sodi nekomu, ki je slabši. Pomemben vidik duhovnosti je ravno opuščanje takšnih pozicij, sprejemanje svojih senčnih plati in razumevanje drugih ljudi in njihovih senc. Kajpak je zelo lahko razumeti tiste, ki jih vidimo kot žrtve, veliko težje je razumeti tiste, ki jih vidimo kot storilce. Ampak šele takrat lahko zares stopimo na duhovno pot, naredimo korak k preprečevanju hudih stvari v samem izvoru. Obsojanje namreč ne preprečuje hudih stvari. Lep primer za to je Cerkev. Nihče bolj ne obsoja kot Cerkev, pa vendar se ravno v njenih vrstah dogajajo hude stvari. Pa še nečesa sem se naučila: ljudje, ki zelo obsojajo, skrivajo najtemnejšo senco pred samimi sabo in je zato nimajo zares pod zavestnim nadzorom, v določeni zanje zelo obremenilni situaciji jim bo ušla in takrat se bodo zelo destruktivno vedli. Pa ne obsojam niti obsojanja - to je pravzaprav obramba pred lastno senco, ko nas je še strah soočenja z njo. Hočem reči samo to, da je neobsojajoče vedenje eden od kazalcev duhovnega razvoja posameznika.

[Mihela]

Danes sem prebrala, da je skozi oči prebujega vse prebujeno. Ko naj bi se človek prebudil naj bi videl ta potencial prebojenosti v vsem.

Kdo bi vedel.

Je pa res kdaj težko delovati popolnoma drugače kot večina. In ja tudi sama sem se kdaj počutila samo. In kdaj sem celo čutila grozo, res grozno bolečino ob zavedanju kolk trpljenja si en drugmu vsak dan delamo. Za znort, čist res.

Velikokrat sem se vprašala kako se počutijo ljudje, ki so res razsvetljeni, ali pa vsaj mal bolj vedni, med nami, ki večji del dneva lovimo svoj rep in meljemo ene iniste strahove, zamere, jezo in podobno sranje.

Nekaj takih, ki sem jih srcu spoznala kot posebno lepih in velikih, je v mojem svetu, vsi so mal drugačni, posebni, res, včasih kar mal smešni, če jih gledaš od blizu, neverjetno odprti in ne moreš jin ne imeti rad. Mogoče je to sam moj svet, če bi govorila astrološko, bi rekla, da ima vsak svojga Jupitra, no ja kaj pa jaz vem, ne vem zakaj sem se sploh oglasila. Ne ločujejo ljudi glede na to kaj jedo, niti ne glede na to kake vere so, ter kake izobrazbe...

A ja , že vem, htela sem sam povedat, ni lahko biti del manjšine, za to moraš biti zelo močen, da furaš svojo, da greš proti toku. Vedno je blo tko. Toda ko ti manjšina daja identiteto, ki te ločuje od večine, ne vem, men to ne diši. Ljudje imamo ogromno skupnega, se sploh ne zavedamo koliko skupnega imamo. Ko mi gre kdo res najetra, pomislim, da tudi on kdaj trpi, da je osmljen ali frustriran. In ko koga poveličujem, kot zgornje učitelje, pomislim, da morajo večkrat na WC, kot vsi mi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png ker smo iz iste snovi narjeni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Bolj se boš borila, slabše bo, res, pusti ... spusti... tko kot je rekla Marsa, pejte stran, če mate kam it, bodite svoja družinca, če so obiski prepogosti, pogrunti kako hecno, da jim daš vedet, da je šlo čez mero, sam ne vsea za res vzet... škoda živcev.

 

Upam na lep razplet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[viyola]

Vsak se rodi sam..in umre sam , to je njegova izkušnja..poleg so samo ljudje, ki spremljajo..rojstvo ali smrt.

Tudi skozi prebujanje ..lahko tudi začetke samozavedanja gre vsak sam. Ne strinjam se, da so nekateri

"bolj" ali "manj" duhovni kot drugi..razlika je samo v stopnji zavedanja. Zavedanja, da s spreminjanjem

sebe spreminjaš svet okrog sebe. Svojo realnost. Zato ima vsak tudi prav..svoj prav.

 

Pa ko je že ravno debata tudi o obsojanju...mislim, da je razlika med obsojanjem nekega dejanja..

in obsojanjem nekoga, ki je to dejanje zakrivil..

[Brezo]

Mislim, da tukaj vsak razume besedo "duhoven" malo po svoje...zato je dobro najprej malo definirati, da vsak malo razloži kaj smatra pod ta pojem, da potem ni prevelikih nesoglasij in napačnih tolmačenj...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Sočutje je samo ena izmed vrlin, ki jo ima duhoven človek. Tudi duhovnjak, ki se nahaja zelo visoko lahko še zmeraj kdaj koga obsoja, se postavlja v malo višji položaj, ipd. ampak se tega ponavadi tudi prej zave...ali bo poskušal uravnati zadevco- pomiriti strasti in izničiti kar je bilo na nefizičnem nivoju sproženo iz njegove strani je pa seveda drugo vprašanje...

 

Obstaja več stopenj razsvetljenja...povedano drugače obstajajo stopnice do vrha, teh stopnic je lahko 100, 1000 ali več/manj...Čeprav se pod pojem razsvetljenje ponavadi smatra tisto najvišje, ko človek odplača vso svojo karmo, se nauči vse kar se ima na tej Zemljici in se reši iz kroga karme in reinkarnacije...višje ko je na teh stopničkah, manj je obsojanja, ker se mu avtomatsko spreminja miselnost pa če se tega zaveda ali ne...ne obstajajo samo "zemeljska" obsojanja ampak tudi "duhovna"...kao jaz meditiram, mantram in ne vem kaj še vse po 5 ur na dan ti pa nič. Jaz sem duhovnjak, ti si materialist...itd....sigurno je že vsak doživel kaj podobnega v življenju...na kratko povedano to so slepila in iluzije na duhovni poti...na mentalni ravni so najbolj "jebena" slepila...in tam pade čisto vsak...kolikokrat to je pa drugo vprašanje...

 

Bolj/manj duhoven...večja/ manjša zavest...večja/manjša stopnja zavedanja...vse to so samo različne besede, ki na splošno povedano govorijo eno in isto...nekomu odgovarja neka beseda, drugemu druga...to je pač zemeljski način komuniciranja, za boljše razumevanje, najboljši kar ga poznamo; če bi bili telepati bi bilo drugače...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Kaj bi storil Buda nekemu "pedofilu"...ravnal bi po zemeljskih procedurah in zakonih, ki veljajo v takih primerih; v srcu pa bi ga sprejemal z razumevanjem kajti vedel bi zakaj je ravnal tako kot je, ker bi videl njegovo preteklost in bi mu poslal žarek ljubezni, sočutja in še kaj drugega, da bi mu omilil čustvene travme...Če je nekdo duhovnjak še ne pomeni, da ne sme ubijati ali soditi...obstaja namreč tudi pojem "dharma"- pravilno delovanje...recimo Krišna je bil vojnik (iz kaste vojakov) in njegova dolžnost je bila, da se tako tudi obnaša, kar pomeni tudi ubijanje ljudi...ampak to je že druga tema...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Indy]

Vemo, da se po svetu vedno bolj in bolj dogajajo razne spremembe in da ljudje odpirajo oči. Takšna sprememba se dogaja pri meni že par let, najbolj drastnične spremembe v glavi pa so se zgodile malo več kot dve leti nazaj, ko sem zanosila. Naenkrat sem postala vegetarijanka, začela uporabljat eko hrano in kozmetiko, začela se upirat farmacevtskim in industrijskim lobijem in se poglobila v to kako v resnici deluje celoten sistem. Vse mi je jasno, in tudi delam na tem, da smo čim bolj neodvisni od teh pokvarjenih lobijev. Ampak samo v eno stvar se ne morem poglobit in to je v sebe. V meni so nekakšni demoni,ki mi ne dajo da najdem duhovni mir. Hodim na jogo,kjer se sproščamo in meditiramo. Ko pa pridem domov, pa kot da vse pozabim... Nevem, ali iščem samo izgovore ampak enostavno ne gre. Mogoče zaradi otroka. Tudi če z očetom kam gresta, si vedno najdem nekakšno zaposlitev(saj veste, dela doma nikoli ne zmanjka...)

 

Največji problem, ki pa me muči je to, da enostavno več ne prenašam ljudi. V moji bližini ni niti enega (razen partnerja), ki bi imel podobne poglede na svet kot jaz. In ta njihova zaslepljenost me odbija. Ne morem gledat, kaj delaj svojim otrokom, kak jih zastrupljajo z vso svinjarijo iz hrane, z zdravili, ne morem gledat kako jim mediji perejo možgane in delajo navadne ovce iz njih. Probala sem z pogovorom, jih opozarjala, da določene stvari niso vredu, ampak čez čas sem obupala, ker sem samo jaz izpadla čudakinja,ki nima doma televizije in ne gre za vsako malenkost po antibijotike k zdravniku... Žal so to osebe, s katerimi bom morala shajat celo življenje (od partnerja brati in sestre). Da o tašči ne govorim... Živi nadstropje pod nama (na srečo se kmalu selima).... Nimam nobenih problemov z njo, ampak njene vsakdanje depresivne zgodbe me ubijajo. Vedno jo nekaj muči, jo nekaj skrbi, samo se sekira...

 

In vsi ti ljudje zelo negativno vplivajo na mene. Pravijo,če hočeš najti notranji mir in širit ljubezen, moraš ljubiti vse okrog sebe, tudi ljudi ki jih ne maraš... Ampak kako naj to naredim. Sprejela sem, da so takšni kot so, da za njih še ni prišel čas, da se prebudijo... Ampak, vsa ta njihova dejanja nosijo posledice na svet in na njihove otroke...

In v vsem tem kaosu,ki se dogaja v moji glavi, se vedno bolj umikam v ozadje. Vedno bolj sem osamljena v tej norišnici. Tudi ko sem v družbi sem sama, sama z svojimi mislimi. Kako naj prebrodim to, kako se naj spet počutim dobro v družbi ljudi, kako naj preženem tega demona iz sebe in nadaljujem svojo duhovno pot?

 

Toje je kr jebena zadeva in bi samo poudaril da je treba bit izredno previden v smislu kdo ima prav: TI ALI ONI.Ker če nimaš ti, potem furaš sfejkan lajf-------Takih kot je Pornislav je veliko -----

 

Previdno !!!!!!!!!!!!!!

[Indy]

Tukej bi še dodal da duhovneži tvojega nivoja za katerega ti misliš da si, znajo delovat tudi med ljudmi, ki niso na njihovem nivoju.Razlika je samo v tem da ne morejo biti res z njimi 24ur 7 dni na dan v njihovi prisotnosti---z seboj enakimi pa so lahko---

 

Sam mislim da si mal "zalutala" in vedno več "dreka" boš videvala okoli ki te bo pahnil v še večjo osamo.Najti moraš okolje (prebivališče,služba); glede na to da mogoče maš neki višji nivo videnja; v katerem se počutiš kot riba in ki ti je kot baza delovanja za tvoje ravnovesje---Temelji morajo biti močni, od njih je vse odvisno.Tako kot sem zgorej napisov je meja med res duhovnostjo in neumnoduhovnstjo kot sam pravim zelo tanka---isto kot pri norcu in geniju.--

[mayita]

Za duhovne ljudi je značilno, da ne sodijo in ne obsojajo in vedo, da to kar najbolj obsojamo in kritiziramo, v taki ali malce drugačni obliki ne tiči nikjer drugje kot ... ja, v nas!

 

 

poglej iknee jaz nisem sodila podala sem kar jaz vidim,drugače pa samo tisti ki imajo slabo vest se bojijo sodbe in kritike, tisti ki ima čisto vest mu je vseeno kaj drugi mislijo o njemu. govoriš kot nek new age kloven ki pravi ne sodimo in ne kritiziramo ko mu nekaj ni pogodu.jaz se ravno takrat vprašam a ima ta oseba ki to pravi nekaj za bregom nekaj črnega.

jaz sem pripravljena prva zalučat kamen imam čisto vest.

in ja treba je razumeti vse pa zato ne bom odobravala nekaj kar ni vredu.ja vsak ima preteklost sam preteklost je treba pustiti za sabo.mene je tudi moja prava mama zanemarjala pol sem imela mačeho k ni vedla kaj naj z mano ,pa z nobeno ne držim zamere,ker so delale kar so vedele.ne bom pa ostala in se smilila sebi in se pol spraševala zakaj je moje življenje tako.vsak je odgovoren zase.jaz vedno počnem stvari tako da imam čisto vest,nikoli ne bom naredila nič proti drugi osebi čeprav druga oseba hodi po meni ne bom ji pa dovolila tega delat in se bom umaknila in živela svoje življenja.

kolikokrat slišim od new age klovnov ne sodi ne kritiziraj,ma to je že smešno....

[none]

Dragi sopotniki,

če se smem malo vključiti v to neprecenljivo diskusijo.

Napisano je veliko modrosti in vse je lepo in prav...

Nekaj dodatnih misli...

 

Pot duhovnosti je trnova, pravijo.

 

Vsak hodi po svoji poti.

 

Na njej smo osamljeni, a le, če še nismo prebujeni.

 

Pot duhovnosti je pot življenja in umiranja.

 

Vse to kar SMO mora umreti, da se lahko prebudimo.

 

Le peščica ljudi se prebudi, ostali sanjamo.

 

Vsak človek je vse in nič, začetek in konec.

 

Vsi smo eno.

 

Vse kar vidimo pred našimi očmi je plod našega dela znotraj nas samih.

 

Svet je natanko takšnen kakršen mora biti.

 

Spreminjati pa ga lahko začnemo zdaj takoj.

 

 

 

 

 

 

[mayita]

kaj sploh pomeni ne sodi? da neham mislit? da sprejmem ves drek? zakaj so sodniki najvišji potlej?

če otroku rečem da ni vredu kar je naredil a je to sodba ali kaj? kako se pa pol naj ljudje naučijo iz svojih napak, če sploh brez sojenja drugih ne bi vedeli da so jo storili????

[none]

kaj sploh pomeni ne sodi? da neham mislit? da sprejmem ves drek? zakaj so sodniki najvišji potlej?

če otroku rečem da ni vredu kar je naredil a je to sodba ali kaj? kako se pa pol naj ljudje naučijo iz svojih napak, če sploh brez sojenja drugih ne bi vedeli da so jo storili????

 

To pomeni, da sprejmeš situacijo kakršna je brez popačenj...

[mayita]

Dragi sopotniki,

če se smem malo vključiti v to neprecenljivo diskusijo.

Napisano je veliko modrosti in vse je lepo in prav...

Nekaj dodatnih misli...

 

Pot duhovnosti je trnova, pravijo.

 

Vsak hodi po svoji poti.

 

Na njej smo osamljeni, a le, če še nismo prebujeni.

 

Pot duhovnosti je pot življenja in umiranja.

 

Vse to kar SMO mora umreti, da se lahko prebudimo.

 

Le peščica ljudi se prebudi, ostali sanjamo.

 

Vsak človek je vse in nič, začetek in konec.

 

Vsi smo eno.

 

Vse kar vidimo pred našimi očmi je plod našega dela znotraj nas samih.

 

Svet je natanko takšnen kakršen mora biti.

 

Spreminjati pa ga lahko začnemo zdaj takoj.

poglej svet ni tak karkršen bi moral biti,svet je tak kot ga ustvarjamo in ljudje gredo preveč v napačno smer.a ko vidim vojne po svetu je to plod mojega sveta v notranjosti????

in že dolgo ljudje ne hodijo po poteh ki bi njim odgovarjale ampak so mentalni kloni izprijene civilizacije.

zame ni duhovnost da si len duhovnež in samo platiš lepe besede,smo v času kjer moramo biti duhovni bojevniki.moramo živeti v tem ponorelem svetu zraven se pa naučiti če hočemo ostani mi sami tudi boriti zase in za druge....

 

To pomeni, da sprejmeš situacijo kakršna je brez popačenj...

te ne razumem kaj si hotel s tem povedat

[Silica]

Svet je natanko takšnen kakršen mora biti.

 

Spreminjati pa ga lahko začnemo zdaj takoj.

 

Ne razumem čisto... če je svet točno takšen, kakor mora biti, čemu karkoli spreminjati?

[Mihela]

slepi smo, spimo, ne vidimo stvari, verjamemo da je res nekaj, kar nima nič z resnico in potem poskušamo neki po svoje ustvarit, ker ne pustimo da se dogaja.... in tako dalje... ko se vsaj mal približamo resnici, pa je nočemo, ker to zahteva od nas nek trud in sposobnost iti popolnoma predano v neznano, to je za nas napor, ker rabimo občutek varnosti, ker rabimo nadomestke v katere bežimo, da ne bi videli stvarnosti take kot je.... nisem dovolj pametna, da bi vedla zakaj je tako, ampak vsaj čez moj senzorični aparat je vidt tko.

 

zdej pa nazaj k prvotni temi, danes me je prešinlo... kako me vidi moj stric mesar in kmet... dober človek, njegov poklic je v njegovem svetu častno delo, ki omogoča hrano ljudem... in jaz kaj vse objavljam tem na FB o živalih, in se grem čudno religijo in ne jem mesa.... kaka fanatičarka sem jaz v njegovih očeh... hudo... po drugi strani, pa ne bom nikoli zares vedla, kaj misli, čuti, kako trpi, za kaj se bori.. lahko gledam, toda nikoli mi ne bo dan direkten vpogled vanj... lahko mu želim le dobro....

[NVK]

Ne razumem čisto... če je svet točno takšen, kakor mora biti, čemu karkoli spreminjati?

 

 

Ne spreminjati ... sprejemati - VELIKO TEŽJE. Sprejemati in zaupati, da se bo kljub temu, da se sprejmemo take ˝slabe˝ zgodilo dobro - čudež. In ne se truditi razumeti in sprejemati okolico. Analizirajte sebe, nalijte si čistega vina, dovolite si, da ste kul taki kot ste, ni vam potrebno it posiliti majhne deklice, če čutite do nje kakšne seksualne težnje ali kaj podobnega. PRIZNAJTE SI, da je to v vami, PRIZNAJTE SI, da si tega želite, nato pa si DRZNITE občutiti to željo in BOLEČINO, ki jo ta želja rodi... In ja, lahko, da bo trajalo leta, mogoče celo življenje predno očistite ta fragment vašega ega. To je veliko težje, kot pa it in posilit eno deklico in se potem boriti z zunanjimi posledicami. In ne si nalagat, da boste vse rešili v enem življenu, ne preveč hlastat po idealnem življenju. To življenje je samo postaja. In zopet... včasih ste srečni, včasih ste nesrečni, ker uokvitjate trenutke vaših življenj kot dobre in kot slabe. Zato se vam dogaja dobro in se vam dogaja slabo, ker enostavno tako hočete, hočemo.

 

Zemlja je planet dvojine in bo planet dvojine, kjer se dogajajo slabe in dobre reči, In tako dolgo bo, dokler bomo mi življenje delili na trenutke vredne življena in na trenutke nevredne življenja.