Osamljena v času prebujanja

[none]

V psihologije je razloženo kaj je normalno, a ni?

Poglej tam...

Kaj pa psihologija tolmači kakor normalno, a da je v resnici nevrotično?

[Brezo]

No, s tem se ne strinjam. Psihopatstvo med drugim pomeni, da človek v vsakodnevnem življenju brez etičnih pomislekov, vesti in popolnoma premišljeno in zavestno uporablja in manipulira druge za dosego svojih ciljev. Ti pa opisuješ situacije, ko se ljudem lahko zamaje njihov notranji svet, ko odreagirajo čustveno in pri tem velika večina zgolj pokaže čustva, lahko popustijo živci, ne bo pa šla ubit, razkosat drugega človeka. Je velika razlika v tem ali si malo bolj tečen ob polni luni ali pa namerno in iz veselja nekomu uničiš življenje.

 

Ja, je že res, da ima vsak človek svojo temno stran, ni pa res, da bo vsak v skrajni situaciji odreagiral na temen način. Saj imaš primerov iz zgodovine nešteto.

 

Sicer smo pa popolnoma zašli iz teme, ki nima zveze s psihopatstvom.

 

Točne definicije kdo je lahko psiho mali, veliki ali total otkačen so pomankljive...tudi v psihologiji...zato ker ni nobene prave ločnice...

 

SSKJ

psiho... ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija ♪

psihopát -a m (ȃ) psiht. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat

psihopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje psihopatíja -e ž (ȋ) psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije ♪

psihopátinja -e ž (ȃ) psihopatka ♪

psihopátka -e ž (ȃ) ženska oblika od psihopat: oddelek za psihopatke ♪

psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja ♪

psíhopatolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu ♪

psihopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi ♪

 

Psihopati niso nujno morilci in tisto kar se vidi v filmih...čeprav bi lahko namesto pojma "psihopat" uporabil besedo osebnostna motnja...ampak tudi to ni točno definirano...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

http://med.over.net/forum5/read.php?6,6693208

 

Če bi gledal skozi oči živali in rastlinc je večina ljudi psihopatov, zato ker pobijajo komarce, parazitke, žužke, plevel, itd....in poleti prav paše spravit v večna lovišča kakšnega komarca če preveč zuja po prostoru...potem pa še kakšen Oče naš da bo srečno potoval do nebes...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

[Silica]

V psihologije je razloženo kaj je normalno, a ni?

Poglej tam...

Ja kaj sedaj? Kje v psihologiji? V knjigah? Katerih točno? Ali na netu kje; kje?

Čisto bolj preprosto, če pač razložiš, utemeljiš svojo trditev.

[none]

Glej samo toliko, prebral sem kar nekaj knjig v psihologiji in to kar sem povedal je to kar sem razumel,

mogoče se motim...Psihologija je tako zelo širok pojem, verjetno sem se tudi izrazil nekoliko nerodno v tem konteksu...

Bo boljše drugič. Besede so metafore, to je vse kar so.

Če pa želiš konkretne dokaze, pa bom moral v knjižnico,

pa začet pisati znanstveno publikacijo, ki bo stala na trdnih dokazih. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

Ali pa poskušaj sama ugotovit ali je moja trditev izmišljenja ali ne?

 

Ja kaj sedaj? Kje v psihologiji? V knjigah? Katerih točno? Ali na netu kje; kje?

Čisto bolj preprosto, če pač razložiš, utemeljiš svojo trditev.

[mayita]

še dobro da ti niso rekli da sodiš ker če bi jaz kaj takega napisala bi že sodila....

[Silica]

@none ja je čisto preprosto vprašanje in bi komot podal pač par primerov. Tako si pa res lahko samo svoje mislim

[Iknee]

Ni treba, lahko tud mal pobrskaš po netu, če se ti ljubi pa lahko s tega področja prebereš tud dobro knjigo. Lahko mal pomagam: www.personalityresearch.org je ena taka verodostojna stran o psihologiji osebnosti. Drugače je pri nas Janek Musek napisal kar nekaj učbenikov s tega področja, o osebnostih in patologiji osebnosti sta pisala tudi Fromm in Frankl, res dobre stvari, tudi s širšega filozofskega in duhovnega vidika.

[none]

@none ja je čisto preprosto vprašanje in bi komot podal pač par primerov. Tako si pa res lahko samo svoje mislim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Mimogrede, če želiš primer, ti bom poskušal napisati...Joj zahtevna si...

Čist banalni primer nevrotika smo praktično vsi ljudje, saj vedno in vedno znova ponavljamo enake vzorce.

Se ti zdi človek, ki vsak dan gre v službo pride domov, gre v trgovino, gre spat itd.... in to

ponavlja in ponavlja in ponavlja dokler fizično ne crkne normalno? Tu bom pa naredil popravek,

predvidevam, da se "psihologija" tega problema zaveda ampak ga ne rešuje. Na tem mestu si zamisli,

da nekemu psihologu postavimo vprašanje kaj je normalna psiha človeka? Kaj bo odgovoril?

To je človek, ki ima urejeno čustveno življenje, ki se zna spoprijemati z težavami v vsakdnevu, ki to pa tisto,

ki ne halucinira...itd...To je vsakdanji človek.

V bistvu je pa to človek nevrotik, mehaničen človek, ki je sestavljen iz intelekta in fizičnega telesa. Poleg tega

ima ozko razvito seksulanost in njegova celostna podoba psihe je popolnoma ločena od jedra psihe. To je človek,

ki je ustvaril mehaničen svet v katerem bivamo in je uspel z to miselnostjo skoraj uničiti svet. To je človek - nevrotik,

ki neprestano prinaša vojno in uničenje....

Kaj misliš?

[butl]

Mimogrede, če želiš primer, ti bom poskušal napisati...Joj zahtevna si...

Čist banalni primer nevrotika smo praktično vsi ljudje, saj vedno in vedno znova ponavljamo enake vzorce.

Se ti zdi človek, ki vsak dan gre v službo pride domov, gre v trgovino, gre spat itd.... in to

ponavlja in ponavlja in ponavlja dokler fizično ne crkne normalno? Tu bom pa naredil popravek,

predvidevam, da se "psihologija" tega problema zaveda ampak ga ne rešuje. Na tem mestu si zamisli,

da nekemu psihologu postavimo vprašanje kaj je normalna psiha človeka? Kaj bo odgovoril?

To je človek, ki ima urejeno čustveno življenje, ki se zna spoprijemati z težavami v vsakdnevu, ki to pa tisto,

ki ne halucinira...itd...To je vsakdanji človek.

V bistvu je pa to človek nevrotik, mehaničen človek, ki je sestavljen iz intelekta in fizičnega telesa. Poleg tega

ima ozko razvito seksulanost in njegova celostna podoba psihe je popolnoma ločena od jedra psihe. To je človek,

ki je ustvaril mehaničen svet v katerem bivamo in je uspel z to miselnostjo skoraj uničiti svet. To je človek - nevrotik,

ki neprestano prinaša vojno in uničenje....

Kaj misliš?

 

Mah, kva pa vem, mislim, da si dal mal lev primer.

 

Ker, jest je treba, pit je treba, spat je treba in to vsak dan. Do konca življenja. Kva je tle nevrotičnega?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Nada7]

Prej so bili na Travel Channel trije fantje, moški. Ponoči hodijo po Seattlu maskirani in preganjajo bad guyse. Eden ima napol neprebojni jopič in sanja o tem, da si nabavi polno junaško bojno opremo.

Se mi zdi, da paše sem

[Mihela]

Jaz sem si pod nevrotično zamišljala nekoliko drugače.

Tudi tu na luninem forumu kdaj pade naša nevrotičnost ven.

Da ne slišimo kaj nam sogvornik sporoča, ker imamo svoj film in svoj pogled,, seveda okrepljen z lastnimi čustvi.... in da potem reagira nekaj iz nas, kars tisto situacijo nima nič .

Da bežimo od sebe in od realnosti na tisoč načinov, kot je moj v dobro hrano, ali kak drug v opravljanje in iskanje napak drugih, da se le ne bi bilo treba soočiti s seboj, ali v službo in iskati nove in nove opravke, da ti mogoče tišina in mir ne bosta sporočila, da si temeljno nezadovoljen in da tvoje osnovne potrebe kot človeka niso zadovoljene.

Tega je veliko, najpogosteje pa se z nevrotično na dnevni bazi soočamo, ko se na nekaj odzivamo skozi stara očala, skozi stare vzorce in ne budno in sveže, kot je primerno tej novi, posebni, edinstveni situaciji.

To in podobne stvari dojemam kot nevrotične. In to vrsto nevrotičnosti opažam tako pri sebi kot pri ljudeh okrog mene. Pa ti ta vrsta nevrotičnosti ne onemogoča delovanje v svetu, ne potrebuješ zdravil zanjo... in podobno... zato jo psihologi ne rabijo na tak način tretirat...

In pri tem po mojih izkušnjah stopnja inteligence in izobrazbe nista garant za "zdravje".

[none]

Se tudi strinjam...

Jaz sem si pod nevrotično zamišljala nekoliko drugače.

Tudi tu na luninem forumu kdaj pade naša nevrotičnost ven.

Da ne slišimo kaj nam sogvornik sporoča, ker imamo svoj film in svoj pogled,, seveda okrepljen z lastnimi čustvi.... in da potem reagira nekaj iz nas, kars tisto situacijo nima nič .

Da bežimo od sebe in od realnosti na tisoč načinov, kot je moj v dobro hrano, ali kak drug v opravljanje in iskanje napak drugih, da se le ne bi bilo treba soočiti s seboj, ali v službo in iskati nove in nove opravke, da ti mogoče tišina in mir ne bosta sporočila, da si temeljno nezadovoljen in da tvoje osnovne potrebe kot človeka niso zadovoljene.

Tega je veliko, najpogosteje pa se z nevrotično na dnevni bazi soočamo, ko se na nekaj odzivamo skozi stara očala, skozi stare vzorce in ne budno in sveže, kot je primerno tej novi, posebni, edinstveni situaciji.

To in podobne stvari dojemam kot nevrotične. In to vrsto nevrotičnosti opažam tako pri sebi kot pri ljudeh okrog mene. Pa ti ta vrsta nevrotičnosti ne onemogoča delovanje v svetu, ne potrebuješ zdravil zanjo... in podobno... zato jo psihologi ne rabijo na tak način tretirat...

In pri tem po mojih izkušnjah stopnja inteligence in izobrazbe nista garant za "zdravje".

[Nada7]

Nevrotično je po mojem, ko hočemo takorekoč na silo biti podobni ... nekomu.

Da pozabimo zakaj nekaj počnemo

 

Eden od teh junaških fantov je rekel, da dandanes vsi hočejo biti hudobni.. in še nekaj. Sem razumela kot da želi povedati, da je vrednota kruta moč, priti na vrh in da to prevladuje.

[mayita]

po voznikih lahko vidimo zelo razločno kdo je nevrotičen in kdo ne.kdo je počasne pameti,kdo je kreten in kdo je egoist in kdo je normalen. torej če zares želite spoznati človeka se pojdite peljati z njim na enourno vožnjo pa boste hitro videli kam ga daste..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[none]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

po voznikih lahko vidimo zelo razločno kdo je nevrotičen in kdo ne.kdo je počasne pameti,kdo je kreten in kdo je egoist in kdo je normalen. torej če zares želite spoznati človeka se pojdite peljati z njim na enourno vožnjo pa boste hitro videli kam ga daste..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Darja Coer]

Pozdravljena!

 

če bi zares sprejela, da so - kakršni so, jih prav gotovo ne bi obsojala. Edina oseba, ki nate vpliva negativno, si žal TI sama. Ti si tista, ki je prepričana, da se mora svet vrteti po njenih zamislih.

 

Bog (univerzum) nam je pustil pravico do lastne odločitve. (največje darilo ali pa največja kazen - kakor za koga)

 

Ljudje smo samo obleke -za duše, ki so prišle na zemljo z določenim namenom. Občutka ljubezni ti nihče ne more dati - lahko pa ga prikličeš in obudiš sama, potem pa ga samo poskušaš zadržati.

 

Za svoje počutje smo zmeraj krivi sami - oziroma naš način sprejemanja drugih ali dogodkov. Prevzeti je potrebno odgovornost in nehati kriviti druge, za vse, kar se dogaja nam.

 

In nihče ne more iz nekoga narediti ovce, če tega ne dopusti sam ali pa to že je.

 

Lepo je slišati, da se nekdo trudi - kaj pa, ČE BI SE NEHALA TRUDITI? Bodi to, kar si in tudi drugim dovoli isto.

 

Ljubiti pomeni - sprejemati, ne ločevati na dobro in slabo, lepo in grdo, pravilno in nepravilno.

 

Mislim, da ti kar precej nagaja EGO

 

LP

 

 

[none]

Coooooool...

 

Pozdravljena!

 

če bi zares sprejela, da so - kakršni so, jih prav gotovo ne bi obsojala. Edina oseba, ki nate vpliva negativno, si žal TI sama. Ti si tista, ki je prepričana, da se mora svet vrteti po njenih zamislih.

 

Bog (univerzum) nam je pustil pravico do lastne odločitve. (največje darilo ali pa največja kazen - kakor za koga)

 

Ljudje smo samo obleke -za duše, ki so prišle na zemljo z določenim namenom. Občutka ljubezni ti nihče ne more dati - lahko pa ga prikličeš in obudiš sama, potem pa ga samo poskušaš zadržati.

 

Za svoje počutje smo zmeraj krivi sami - oziroma naš način sprejemanja drugih ali dogodkov. Prevzeti je potrebno odgovornost in nehati kriviti druge, za vse, kar se dogaja nam.

 

In nihče ne more iz nekoga narediti ovce, če tega ne dopusti sam ali pa to že je.

 

Lepo je slišati, da se nekdo trudi - kaj pa, ČE BI SE NEHALA TRUDITI? Bodi to, kar si in tudi drugim dovoli isto.

 

Ljubiti pomeni - sprejemati, ne ločevati na dobro in slabo, lepo in grdo, pravilno in nepravilno.

 

Mislim, da ti kar precej nagaja EGO

 

LP

[Sensei.]

In v vsem tem kaosu,ki se dogaja v moji glavi, se vedno bolj umikam v ozadje. Vedno bolj sem osamljena v tej norišnici. Tudi ko sem v družbi sem sama, sama z svojimi mislimi. Kako naj prebrodim to, kako se naj spet počutim dobro v družbi ljudi, kako naj preženem tega demona iz sebe in nadaljujem svojo duhovno pot?

 

Se spomnim, da ni bilo tako dolgo nazaj obdobje, ko je vse v meni vrelo. Zaletaval sem se sem in tja, iskal poti, sanjaril, občutil strah in osamljenost - pa sem zelo družabno bitje. Obkrožen z ljudmi, toda prazen, osamljen. Dostikrat sem se počutil, da me ljudje okoli mene ne razumejo, da so "slepi" in jaz vem več... O bog, kakšen ego, Ferrari med avti, če primerjam. Tako, da razumem kaos v tvoji glavi - to je mešanica ega in strahu. Neprijetno se sliši, ampak je res. Mogoče temu prispeva tudi slaba samopodoba, vsekakor pa pomanjkanje samozavesti. Jaz sem zaradi tega "lebdel" nad realnim svetom in obupoval.

 

Čez čas so se pojavili tudi določeni pritiski v mojem zasebnem življenju in glej ga zlomka, ravno ti so bili tista kaplja čez rob, da sem naredil nekaj nevrjetnega: prepustil sem se, uklonil sem se življenju. Nisem šel potovati okoli sveta, nisem dobil super službe, nisem zadel na lotu, nisem doživel razsvetljenja... Šel sem od doma in si našel povprečno delo. Postal sem tisto, kar nikoli nisem hotel biti: povprečen.

 

In še bolj neverjetno je tisto kar je sledilo za tem. Postavil sem se zase. Prvič v življenju, prvič tako močno. Življenje je začelo dobivati obliko, nič več sanjarjenje in želje. Začel sem z majhnimi spremembami in počasi šel na večje... Samozavest se je zelo popravila in strah močno zmanjšal. S časoma spoznaš, da se spreminja tudi notranjost: postaneš realist, kar je mnogo bolj zdravo za dušni mir kot idealizem. Ta zna namreč preveč napajati ego. Sem šele na začetku svoje poti, pa vendar je življenje dobilo barve...

 

Upam, da ti je kaj od napisanega pomagalo. Srečno!

 

If you don't stand for something, you'll fall for anything.

[none]

Manj pomeni več...to je to...

Idealizem, individuallizem je bencin za naš EGO---

 

Se spomnim, da ni bilo tako dolgo nazaj obdobje, ko je vse v meni vrelo. Zaletaval sem se sem in tja, iskal poti, sanjaril, občutil strah in osamljenost - pa sem zelo družabno bitje. Obkrožen z ljudmi, toda prazen, osamljen. Dostikrat sem se počutil, da me ljudje okoli mene ne razumejo, da so "slepi" in jaz vem več... O bog, kakšen ego, Ferrari med avti, če primerjam. Tako, da razumem kaos v tvoji glavi - to je mešanica ega in strahu. Neprijetno se sliši, ampak je res. Mogoče temu prispeva tudi slaba samopodoba, vsekakor pa pomanjkanje samozavesti. Jaz sem zaradi tega "lebdel" nad realnim svetom in obupoval.

 

Čez čas so se pojavili tudi določeni pritiski v mojem zasebnem življenju in glej ga zlomka, ravno ti so bili tista kaplja čez rob, da sem naredil nekaj nevrjetnega: prepustil sem se, uklonil sem se življenju. Nisem šel potovati okoli sveta, nisem dobil super službe, nisem zadel na lotu, nisem doživel razsvetljenja... Šel sem od doma in si našel povprečno delo. Postal sem tisto, kar nikoli nisem hotel biti: povprečen.

 

In še bolj neverjetno je tisto kar je sledilo za tem. Postavil sem se zase. Prvič v življenju, prvič tako močno. Življenje je začelo dobivati obliko, nič več sanjarjenje in želje. Začel sem z majhnimi spremembami in počasi šel na večje... Samozavest se je zelo popravila in strah močno zmanjšal. S časoma spoznaš, da se spreminja tudi notranjost: postaneš realist, kar je mnogo bolj zdravo za dušni mir kot idealizem. Ta zna namreč preveč napajati ego. Sem šele na začetku svoje poti, pa vendar je življenje dobilo barve...

 

Upam, da ti je kaj od napisanega pomagalo. Srečno!

 

If you don't stand for something, you'll fall for anything.