čustveni problemi,pomoč

[aboyanasanna]

Ja razumem, samo ti si še mlada, govoriš pa kot da imaš za sabo življenje matranj. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_clown.gif

 

Po eni strani imam mogoče jaz trenutno malce lažjo situacijo, te pa vseeno razumem ali vsaj poskušam.

 

Samo, ni mi pa jasno, ti govoriš da imaš sedaj ljubečega fanta. Torej, ne vem kje je TA problem. Joka s teboj, se smeje s teboj, itd...ni mi jasno, zakaj potem pišeš, kot da imaš še zmeraj osamljenost kot problem.

 

ja točno,imam res problem pri zapiranju vase šele danes sem to ugotovila,k sva se pogovorila,če živiš 21 let tako,stiskaš vase dokler ne eksplodiraš.

[aboyanasanna]

 

ampak a misliš da je res tako?

da bi ti samo normalno in mirno živela?

In potem hočeš imet psarno.

 

Nekdo je rekel, da mir je na pokopališču.

Mi smo pa še živi.

 

Drugače te pa razumem, se tud sama dostikrat počutim tako, samo to je čisto normalno, večina ljudi se vsaj enkrat v življenju tako počuti.

 

Pisala si o zaupanju...

jaz mislim, da je vseeno potrebno ljudem kar zaupat; ti se boš pač po sebi ravnala in boš morda postopala drugače, pa tudi kateri ti bodo morda rekli, da to ni v redu, ker je toliko slabega in vse, ampak je pa tudi veliko dobrega. Jaz imam okoli sebe in srečujem veliko dobrih ljudi, tako da vseeno mislim, da je človek v osnovi dober.

 

Sem bila tudi jaz že pogosto razočarana, ampak potem spet dosti brez težav zaupala.

 

Al pa če si že takoj na začetku ves nezaupljiv. Potem to tud izžarevaš, pa potem drugi morda tudi postanejo sumničavi.

Je pa fajn bit včas mal zadržan, samo to je nekaj drugega.

 

....

 

Drugače pa, naj vsak sam presoja, kaj mu je kul in kaj mu ni - in tisto, kar je v življenju kul in ga osrečuje, izpolnjuje..., naj potem se odloča na podlagi tega tudi v prihodnje. Da naj si skuša omogočiti čimveč tega oz. da če se počuti dobro, da je to očitno nekaj, kar mu ustreza in je to potem pač ta smer, ki jo fura v tem smislu.

 

Kar je dobr, nej slabu.

 

 

mirno?prvič,ne veš kako je bilo v mojem življenju in če te kdo iz hiše vrže k si živel 21 let tam,si kar zamisliš,sploh pa,da spoznaš po toliko letih,kakšni so ljudje k si jih na začetku štel med zvezde.Težko se je postavlati na moje mesto.

 

Težko se je postavlati na enako mesto,v vlogo enakega človeka.V njegovo življenje.

[mayita]

aboyanasana, poglej pri tebi je očitno,da se vseeno moraš spremeniti ti če hočeš biti srečna.ne smeš tako hitro brez premišljevanja se zaletavati v stvari.te spremljam od začetka in tvoje stanje niha gor in dol.resno rabiš nekaj spremeniti na sebi.hecno mi je da si šla čez toliko hudega zraven verjameš pa v pravljice.... hekate ti je dobro namignila da če sama ne boš dovolj močna in bila sama s sabo srešna te noben fant ne more osrečiti.pa ne joka s tabo,kaj pa če takrat rabiš brco v rit.izgleda da iščeš ljudi ki ti dajejo potuho in ne spodbude.spodbudo vedno razumeš narobe. sama veš vsaj upam da v življenju ni nič brezveze,kar nam pride na pot ima vedno neko sporočilo za nas.

dostikrat ne veš kaj pišeš enkrat praviš da imaš fanta drugič da ga nimaš,potlej enkrat pišeš v moški osebi drugič v ženski.pazi se teh tvojih tablet ker ti škodijo.

malo ljudem priporočam strokovno pomoč oziroma uradno medicino,ampak mislim da jo ti rabiš oziroma nehaj igrati žrtev,ker zadnje poste si napisala čisto vredu kot da jih piše neka druga oseba ko pa ne dobiš tistewga kar hočeš začneš pa jokati in tveziti stvari v depresiji.

vzami se skupaj,če veš da ne rabiš strokovne pomoči.

drugače pa ženske ne vem zakaj bi se morale opirati na moške,kaj smo tako drugačne od njih. ko se rodimo na svet pridemo same kot moški.... nauči se biti močna zase kaj boš pa pol s fantom k ga boš čisto izčrpala. ljudje smo skupaj zato da uživamo ne da prelagamo svoje problee na partnerja.

itak sem pa mislila da si na zdravljenju v kakšnem centru, pa da me ne boš razumela narobe, to ni nič narobe.samo nekaj naredi iz sebe.si super punca in te je škoda da bi igrala žrtev.

[Marsa]

mirno?prvič,ne veš kako je bilo v mojem življenju in če te kdo iz hiše vrže k si živel 21 let tam,si kar zamisliš,sploh pa,da spoznaš po toliko letih,kakšni so ljudje k si jih na začetku štel med zvezde.Težko se je postavlati na moje mesto.

 

Težko se je postavlati na enako mesto,v vlogo enakega človeka.V njegovo življenje.

Ja. Res je.

Zato pa pišeš in pač skušamo razumeti; saj veš, kako je. Saj tudi drugih ti kdaj ne razumeš; kot si rekla, težko se je postavljati v kožo nekoga in potem se slišijo kaki 'nasveti' ipd. čisto mimo, ker pač samo ti resnično veš, kaj se tebi dogaja oz. kako čutiš v sebi.

Ampak mogoče se počutiš kaj bolje, ko to lahko nekako ubesediš, saj da takole pišemo, je tudi del učenja, komuniciranja oz. je tudi terapija.

 

Mi pa tudi ne moremo vedeti, kako se počutiš, sploh če tega ne poveš-ne napišeš.

Tako da je že prav da si pisala vse to.

[Marsa]

..... pazi se teh tvojih tablet ker ti škodijo. ...

hm, je napisala da je tablete? nisem tega zasledila, sicer se pa strinjam s tabo, da je pri Aboyanasani zelo očitno nihanje počutja in da včasih piše čisto drugače; medtem ko je včasih negotova in tudi zmedena, prestrašena, komplicirana, pa drugič piše zelo zrelo in modro.

[mayita]

pa sej ne pravim naj neha pisati, glih to kovanje v zvezde me moti nihče ni za kovati v zvezde.....

ja mene so že pri trinajstih in kaj pol,ne bom se zdaj opirala na to in se smilila sama sebi, ampak bom rekla hvala bogu da se je vse tako hitro pokazalo....

edina stalnica v življenju je spreminjanje,tko da si vsak lahko sprmeni življenje tAKOJ,JA SEJ JE PRAV DA JE TUKAJ SAM JAZ NE UJČKAM NOBENEGA, JAZ POVEM KAR JAZ DOJEMAM....

sploh pa pri 21ih bi morala biti že odrasla

[Marsa]

No vseeno, pri 21-ih je človek še zelo mlad.

NI potrebno, da smo prestrogi, samo se pa strinjam, da lahko pa hitro se daje potuha... tu je včasih zelo tanka črta med razumevanjem in sprejemanjem ter potuho.

 

Včasih lahko nekomu preprosto rečeš: čakaj malo, dosti je bilo, ajde spokaj se ven, na sprehod, telovadit, pod tuš, v akcijo, karkoli.

Če je pa oseba recimo depresivna, brezvoljna ali ima celo hujše težave, pa jo boš težko premaknil in je hkrati ne razumel, ko bo rekla, da tega ne more storiti.

Če ne poznaš takih težav, jih še nisi nikoli imel in si zdrav, krepak, razumen in trden, zrel, ne strašno občutljiv, tega gotovo ne moreš razumeti ali misliš, da je oni samo len ali trmast ali včasih celo da je žleht itd.

 

Tudi zato sem predlagala strokovno pomoč in celo zdravila.

Je pa res, da je seveda veliko bolje, da človek sam porihta, brez zdravil, če je to seveda mogoče.

 

Kot si prej nekje napisala, je pa tudi za drugo stran včasih najbrž težko, saj te mora to zelo izčrpati.

Mene zelo izčrpa, če recimo vlagam veliko energije, da podpiram nekoga, mu želim pomagat, ga spodbujat itd., pa potem ne samo da nič ne pomaga, je recimo potem še slabo vzeto in to je deprimirajoče tudi za drugo osebo.

[aboyanasanna]

pa sej ne pravim naj neha pisati, glih to kovanje v zvezde me moti nihče ni za kovati v zvezde.....

ja mene so že pri trinajstih in kaj pol,ne bom se zdaj opirala na to in se smilila sama sebi, ampak bom rekla hvala bogu da se je vse tako hitro pokazalo....

edina stalnica v življenju je spreminjanje,tko da si vsak lahko sprmeni življenje tAKOJ,JA SEJ JE PRAV DA JE TUKAJ SAM JAZ NE UJČKAM NOBENEGA, JAZ POVEM KAR JAZ DOJEMAM....

sploh pa pri 21ih bi morala biti že odrasla

 

odrasla?poglej relano na svet,Slovenija je majhna,kriza je,otroci stanujejo še vedno pri starših pri 30 letih,lahko ti na svet spraviš otroka,ko

je polnoleten,ga tako rekoč lahko zbrcaš in postaviš na realna tla,torej iz hiše,če bi jaz imela otroka se pogovarjam z njim,mu pomagam,da se samostojno osamosvoji,ni važno koliko je star,jaz mu stojim ob strani,ga podpiram v dobrem pa slabem čeprav je drugačen od mene,karakterno še ne pomeni,da ga zdaj pustim,če se tebi zdi to normalno in prava vzgoja,se motiš.Poznam starše,k otroka dajo delat pri 14,15,16,veš kaj o vzgoji in otroku naj bi imeli vse tako prav in vzgajali in ga postavlali na realna tla,da vidi kaj je svet,lepo te prosim,če bi se otroci in starši pogovarjali kot je treba bi bilo obnašanje in odnos med starši in otroci popolnoma drugačen,ker pa naj bi bila vzgoja prava,ga zbrcati v rit in postavit na cesto misliš,da boš s tem kaj dobrega naredil,veš koliko otrok ne vedo in še odraslih kaj sploh bi radi počeli,vzgoja ni lahka stvar ampak s tem,da mu pokažeš kaj je svet ne boš nič naredil,ne znaš ga usmerjati mu pomagati,ne vem zakaj so sploh starši,če ne poznajo odgovornosti,tako kot za psa,imaš odgovornost za njega in prevzameš neko nalogo,če te odgovornosti ne znaš sprejemati resno,potem nimaš otroka,imajo ženske po 5 otrok in njihov izgovor je,da so otroci kar prišli iz nebes in jih prinesla štorkla in potem jamrajo na kakšnih poročilih,da jih ne morejo preživljati.....če boš imela otroka kdaj,nekoč....

[aboyanasanna]

aboyanasana, poglej pri tebi je očitno,da se vseeno moraš spremeniti ti če hočeš biti srečna.ne smeš tako hitro brez premišljevanja se zaletavati v stvari.te spremljam od začetka in tvoje stanje niha gor in dol.resno rabiš nekaj spremeniti na sebi.hecno mi je da si šla čez toliko hudega zraven verjameš pa v pravljice.... hekate ti je dobro namignila da če sama ne boš dovolj močna in bila sama s sabo srešna te noben fant ne more osrečiti.pa ne joka s tabo,kaj pa če takrat rabiš brco v rit.izgleda da iščeš ljudi ki ti dajejo potuho in ne spodbude.spodbudo vedno razumeš narobe. sama veš vsaj upam da v življenju ni nič brezveze,kar nam pride na pot ima vedno neko sporočilo za nas.

dostikrat ne veš kaj pišeš enkrat praviš da imaš fanta drugič da ga nimaš,potlej enkrat pišeš v moški osebi drugič v ženski.pazi se teh tvojih tablet ker ti škodijo.

malo ljudem priporočam strokovno pomoč oziroma uradno medicino,ampak mislim da jo ti rabiš oziroma nehaj igrati žrtev,ker zadnje poste si napisala čisto vredu kot da jih piše neka druga oseba ko pa ne dobiš tistewga kar hočeš začneš pa jokati in tveziti stvari v depresiji.

vzami se skupaj,če veš da ne rabiš strokovne pomoči.

drugače pa ženske ne vem zakaj bi se morale opirati na moške,kaj smo tako drugačne od njih. ko se rodimo na svet pridemo same kot moški.... nauči se biti močna zase kaj boš pa pol s fantom k ga boš čisto izčrpala. ljudje smo skupaj zato da uživamo ne da prelagamo svoje problee na partnerja.

itak sem pa mislila da si na zdravljenju v kakšnem centru, pa da me ne boš razumela narobe, to ni nič narobe.samo nekaj naredi iz sebe.si super punca in te je škoda da bi igrala žrtev.

 

oprosti ampak pravlice obstajajo,mogoče v drugačnem pomenu besede in to vrjeti vase,brez tega pač ne moreš nič doseči,sploh pa partner je zato tam,da ti pomaga,če se ne moreš nanj zanesti ostaneš pač sama,če ti to bol vztreza,če se ne moreš zanesti nanj in mu zaupati vse,zakaj ga potem sploh imaš?in,da si ranliv in,da nekomu pojamraš to še ne pomeni,da si neka žrtev,to je le korak,da prideš do rešitve skupaj z osebo,mogoče so nakateri ljudje trdi kot si ti in tvoj prvi pomen je,da v življenju ne smeš jamrati ampak se moreš borit,vedno ampak če nikoli ne boš jamrala in tiščala problem v sebi in se ne boš na nobenega zanesla,bo to ostalo v tebi in prišlo čez tok let ven,na plano in človek je lahko tudi žrtev in ranliv v določenih trenutkih,in mora jamrati,da pride do rešitve in reši problem pa četudi se izpove na nekem čudnem forumu,tako le pride do rešitve.Kot si omenila,da smo ljudje zato,da skupaj uživamo,se motiš,zame to ne velja in ,da svoje probleme nalagaš na drugega je veliko lažje,na tak način prideš do težav,problemov,do takih,ki jih imam zdaj,samo zaradi oseb k imajo mnenja,da moraš biti močan,take osebe se ne pogovarjajo med sabo,ne znajo se,zato nemesto,da bi nekomu dal to breme k ga nosiš v sebi,ga držiš v sebi....

[Marsa]

.... ampak če nikoli ne boš jamrala in tiščala problem v sebi in se ne boš na nobenega zanesla,bo to ostalo v tebi in prišlo čez tok let ven,na plano in človek je lahko tudi žrtev in ranliv v določenih trenutkih,in mora jamrati,da pride do rešitve in reši problem pa četudi se izpove na nekem čudnem forumu,tako le pride do rešitve. .....

.... zato nemesto,da bi nekomu dal to breme k ga nosiš v sebi,ga držiš v sebi....

se strinjam.

[aboyanasanna]

Imamo take in drugačne starše,nekateri jih ne bodo spustili iz rok in bodo živeli doma do 30 celo 40 leta,nekateri se bi jih najraje znebili,ko so polnoletni ampak o vzgoji ne vedo prav ničesar,nikoli ne preberejo knjigo,vzamejo kaj v roke,mislijo,da je za otroke način življenja,ki ga oni živijo dober tudi za njih,zato mu moremo pustit proste roke,da sami izbirajo,lahko mu le pomagamo.

[aboyanasanna]

...čas za jutranjo pravljico...

To zgoraj so zelo dobre ugotovitve, to so ponavadi predznaki, ki jih imajo nekateri ljudje preden tudi uradno postanejo psihiatrični bolniki. To še ne pomeni, da vsak pristane na psihiatriji, nekateri so čisto normalni, v nekem trenutku imajo pač krizno obdobje in ravnajo malo čudno, ne glih po normativih družbe...Tega dela s tabletami se pa tudi jaz ne spomnim, da bi ga zasledil...Ker predvidevam, da nimate glih izkušenj s temi stvarmi, podajam par smernic kam se splača gledati oz. nadaljevati debato...klasični psihološki pristop...

 

-starost 21. let...po psihološki doktrini je to odrasla oseba, kar pa ne pomeni da je tudi psihično (čustva+ miselnost) stabilna. Ponavadi se večina ljudji psihično stabilizira (dozori tudi mentalno) šele nekje do 30. leta ali celo kasneje...

 

VPRAŠANJA

1. kje živiš (v postih se omenja pojem podnajemnik)

2. kako se preživljaš

3. ali si sposobna ptreživeti sama brez tuje pomoči (fant, starši, socialna...)

4. izobrazba, delovne izkušnje, kaj hočeš delati v življenju, cilji

5. ali imaš pogoje za "uradno" ukvarjanje z živalmi (izobrazba- vsaj veterinarski tehnik, prostor, finančna sredstva)

6. opiši svoje probleme v treh stavkih

7. kaj pričakuješ od ljudi na LNF (terapije)

8. ali si se že kdaj zdravila zaradi psihičnih težav, jemala zdravila

9. ali imaš partnerja, si poročena, imaš otroke

10. kako se razumeš s starši

11. kako se razumeš s partnerjem, sodelavci, drugimi osebami

12. kaj si do sedaj sama naredila za izboljšanje svojega psihofizičnega počutja

 

To so približne osnove iz katere bi štartal vsak psiholog ali psihiater...dovolj, da se nekako dobi malo večja slika o neki osebi. Drugače se gre pa ponavadi še na pogovor o otroštvu, kako je oseba preživela otroštvo, če ji je umrla kakšna oseba na katero je bila navezana, kako se je takrat počutila, ali bi ocenila otroštvo kot srečno/ nesrečno/zadovoljivo, itd...

 

Za tak primer bi jaz tukaj gor (v javnosti) izpostavil vprašanja pod 2, 3, 4, 6, 7, 11...zlasti plavo obarvana...Seveda ni treba odgovarjat, to so samo priporočljive smernice...Predvidevam pa da bi marsikdo rad slišal vsaj 7. če je že odprta tema, ker do sedaj ni bilo še čisto nič konkretno nakazano- pričakovanja, želje...pa da se točno in brez odugovlačenja vidi pri čem smo...

 

 

http://www.sherv.net/cm/emoticons/jobs/psychologist-smiley-emoticon.gif

 

Vem na kaj ciljaš,ciljaš samo na težavo in vprašanje in odgovore,jaz osebno malo več povem kar mi pomaga,kar ni nujno,da nekdo razume,moj cilj

je,da poslušam mnenja drugih,kako razmišlajo,ker me to zanima,mogoče vem kaj novega,mogoče pridem do rešitve,zato sem tudi tako odprta kar se mnenja

tiče in zasebnega življenja.

[aboyanasanna]

Meni je zanimivo,odnosi,mnenja,kako se ljudje odzovejo,kako delujejo saj s tem pridobim veliko več v mojem življenju.Učenje

in drugačna mnenja mi le lahko koristijo.

[aboyanasanna]

...čas za jutranjo pravljico...

To zgoraj so zelo dobre ugotovitve, to so ponavadi predznaki, ki jih imajo nekateri ljudje preden tudi uradno postanejo psihiatrični bolniki. To še ne pomeni, da vsak pristane na psihiatriji, nekateri so čisto normalni, v nekem trenutku imajo pač krizno obdobje in ravnajo malo čudno, ne glih po normativih družbe...Tega dela s tabletami se pa tudi jaz ne spomnim, da bi ga zasledil...Ker predvidevam, da nimate glih izkušenj s temi stvarmi, podajam par smernic kam se splača gledati oz. nadaljevati debato...klasični psihološki pristop...

 

-starost 21. let...po psihološki doktrini je to odrasla oseba, kar pa ne pomeni da je tudi psihično (čustva+ miselnost) stabilna. Ponavadi se večina ljudji psihično stabilizira (dozori tudi mentalno) šele nekje do 30. leta ali celo kasneje...

 

VPRAŠANJA

1. kje živiš (v postih se omenja pojem podnajemnik)

2. kako se preživljaš

3. ali si sposobna ptreživeti sama brez tuje pomoči (fant, starši, socialna...)

4. izobrazba, delovne izkušnje, kaj hočeš delati v življenju, cilji

5. ali imaš pogoje za "uradno" ukvarjanje z živalmi (izobrazba- vsaj veterinarski tehnik, prostor, finančna sredstva)

6. opiši svoje probleme v treh stavkih

7. kaj pričakuješ od ljudi na LNF (terapije)

8. ali si se že kdaj zdravila zaradi psihičnih težav, jemala zdravila

9. ali imaš partnerja, si poročena, imaš otroke

10. kako se razumeš s starši

11. kako se razumeš s partnerjem, sodelavci, drugimi osebami

12. kaj si do sedaj sama naredila za izboljšanje svojega psihofizičnega počutja

 

To so približne osnove iz katere bi štartal vsak psiholog ali psihiater...dovolj, da se nekako dobi malo večja slika o neki osebi. Drugače se gre pa ponavadi še na pogovor o otroštvu, kako je oseba preživela otroštvo, če ji je umrla kakšna oseba na katero je bila navezana, kako se je takrat počutila, ali bi ocenila otroštvo kot srečno/ nesrečno/zadovoljivo, itd...

 

Za tak primer bi jaz tukaj gor (v javnosti) izpostavil vprašanja pod 2, 3, 4, 6, 7, 11...zlasti plavo obarvana...Seveda ni treba odgovarjat, to so samo priporočljive smernice...Predvidevam pa da bi marsikdo rad slišal vsaj 7. če je že odprta tema, ker do sedaj ni bilo še čisto nič konkretno nakazano- pričakovanja, želje...pa da se točno in brez odugovlačenja vidi pri čem smo...

 

 

http://www.sherv.net/cm/emoticons/jobs/psychologist-smiley-emoticon.gif

 

Popravlam edino 5. vprašanje,ki ne potrebuješ poklica.Veterina nima nič z vzrejo.Veterinar ni pravi odgovor o posamezni pasmi,o standardu in nima izkušenj s posamezno pasmo,nasprotno veterinar ti lahko pove,napačne podatke,veterinar zdravi,operira,nima pa izobrazbe in pravih informacij o vsaki posamezni pasmi ker pasem je 1000 in zdravi,različne kužke,nima izkušnje o zgodovini pasme o standardu.Nima prakse,edino če jo gre raziskovati in živi z njo.Zato ti bo povedal napačne podatke,on se ukvarja z zdravjem psa,nasplošno.

[Mario]

Do pred kratkim sem mislila tako kot ti (in sem bila torej skoraj v vseh primerih proti uporabi *kemije*).

To omejujem na psihološko problematiko. Kemija ti v tem primeru ne narekuje, kako moraš hoditi, da ne boš spet spodrknila.

 

Jaz pa že veliko.

Pač pa manj tistih, ki so jih reševali samo s pomočjo omenjenih terapevtov.

Tisti nikakor niso zdravi, za katere ti verjameš, da so pozdravili psiho s kemijo.

In tudi jaz ne govorim o nekih terapevtih, ki nimajo niti ustreznega študija, ampak priporočam dipl. psihologe, ki so človesko psiho študirali in to so strokovnjaki na tem področju.

 

V dveh knjigah (strokovnjakov specialistov) o duševnih motnjah (predvsem je to veljalo za shizoidne motnje) je eksplicitno napisano, da najpogosteje taka obravnava ni ustrezna.

Seveda, kjer gre za shizofrenijo in podobne bolezni (suizid), kjer predstavlja bolnik nevarnost za sebe in za druge; tam temu sploh ne ugovarjam. tistim predlagam psihiatra; drugim pa univ. dipl. psihologa.

IN četudi mora sama vse to rešit, bo lahko rešila le s psihologom, ki jo bo ciljno usmerjal iz tistega začaranega kroga... Kdor tiči v tem, redko najde pravo pot sam. Ker tudi izogib ni rešitev.

 

To lahko vidimo tudi po učinku: več in več in več 'terapevtov' imamo, pa je več teh težav (ne manj), kar pomeni lahko dvoje: da preprosto niso dovolj strokovno usposobljeni in/ali še dodatno 'pomagajo' k bolezni - ne zdravju.

Številni tudi zaradi svojega zdravja na tem področju niso kompetentni.

tudi tu soglašam. Samo mešajo po dreku.... Erika je bila zelo mlada, vesela, zaljubljena... Povabili so jo v neko sekto (delavnico) in ji obljubili, da jo bodo pozdravili in da bo potem ona zdravila druge. Umrla je v hudih mukah, polna metastaz v pljučah in v glavi.

 

Zamisli, da bi morali vsi, ki se igrajo terapevte, nositi roza haljo, (kot zdravniki belo haljo), potem bi bila to 365 dni maškerada . Jih je kr nekaj tule.

[Marsa]

Brezo in Mario - ful dobra posta.

Zelo všeč.

[anne]

Porny, jaz ne bi tako hitro podajala takšnih online zaključkov (sploh glede apaurina)...

 

Aboyanasanna, resnično deluješ zmedeno. Vidim, da ti misli švigajo sem ter tja in jih ne moreš ustaviti. Bojiš se prihodnosti, lovi te preteklost. Želiš imeti neko garancijo, da bo jutri vse OK. Vendar ti je nihče tukaj na forumu ne more dati. SAMA si tista, ki moraš poskrbeti za to. TI si šefica svojega življenja. Ti rišeš pot. To si zapomni. Nauči se imeti rada, zaupati vase in bo vse laže.http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/rose.gif

 

Če prav razumem, imaš fanta, ki ga imaš sicer rada in ti stoji ob strani, vendar po drugi strani iščeš večjo ljubezen, a od njega ne moreš, ne želiš, ker si delno tudi finančno odvisna od njega oziroma se ti zdi laže funkcionirati v paru kot sama, s tem predvsem ciljaš na denarni vidik. Ja, res je laže z dvema dohodkoma v gospodinjstvu, a če te razmerje duši, potem ta del ni toliko vreden kot tvoje dobro počutje in svoboda.

 

V tej temi si dobila že kar veliko dobrih odgovorov, nasvetov, vendar je tvoj odziv vedno "bi, pa ne morem...". To poznam in verjemi, da se je sprva težko spraviti k spremembam, ko pa to narediš, šele vidiš, da ni imelo nobenega smisla čakati. Zato najprej izgubi ta strah pred spremembami oziroma se nehaj izgovarjati na delno zadovoljstvo s trenutnim ugodjem, potem pa se loti sprememb, korak za korakom. Če meniš, da potrebuješ strokovno pomoč, jo poišči. Psihiater, psiholog, psihoterapevt, alternativec, včasih so potrebni, če preveč zabredemo... Vendar lahko le pomagajo, ti dajo smernice in te vodijo, večino dela pa moraš narediti sama. Če sama ne boš pripravljena narediti nekaj zase, če ne boš naredila koraka naprej, ne bo napredka. Svojo pot boš ustvarila le ti.

 

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[aboyanasanna]

Jaz nisem ciljal na nič posebnega...ne zdi se mi pa smiselno brati nekih romanov, ki ne povejo nič konkretnega...Zato sem direktno vprašal kaj pričakuješ- ali se tukaj spoveduješ, lajšaš dušo, iščeš nasvete, klepetaš, iščeš podporo al kaj...

 

Tudi če se pogleda nekatere druge poste v drugih temah se lepo vidi, da deluješ malo zmedeno, ne veš točno kaj bi sploh hotela, zgoraj pa trdiš da točno veš...enkrat imaš tipčka in je vse v redu, drugič ga nimaš...na koncu ima človek občutek, da si jih zamenjala vsaj 50 in potem izve še starost 21. let...kar je bilo že gor omenjeno iz starni drugih...Potem se hvališ koliko si dala čez v življenju. Vsak človek je dal marsikaj čez, kaj pa tisti ki so bili v otroštvu par let v rejništvu, so imeli abortus pri 15.-ih, doživeli nasilje v družini in izkusili zakon ulice, ipd. pa se s tem ne hvalijo ali pa govorijo v javnosti...

 

Obstaja pojem "empatija" s katero se človek lahko zelo vživi v vlogo drugega, zazna njegova čustva, miselnost. Tudi nekateri boljši psihiatri uporabljajo ta pristop. Ampak za to je potrebno najprej pridobiti informacije in tisto z vprašanji je samo majhen delček tega. Če povem drugače najprej je treba vnesti v računalnik podatke, šele potem lahko program izvaja določene simulacije. Ljudje, ki so šli čez podobne ali iste izkušnje poznajo znajo povedati ali svetovati marsikaj koristnega. Recimo en džanki, ki se je drogiral 10 let s trdimi drogami zna dosti bolj učinkovito svetovati o preventivi in kurativi, ker je to dal čez, kot pa en študiran psihiater, ki je droge videl samo od daleč in pozna samo teorijo...

 

Glede na tvoje poste in ta odgovor je mogoče res najbolje, da greš h kakšnemu psihiatru in te vključi v kakšno skupino pa boš tam klepetala dalje. V bistvu so psihiatri prav lepo plačani, da se ukvarjajo s takimi pa tudi če ne naredijo nič pametnega. Po zakonu so pač edini kompatibilni za te zadevce. In če bi tam govorila take zmedene stavke, bi takoj dobila oznako "manična"+ še nekaj zraven (recimo manična psihoza, manična depresija)...ali se pa vzemi malo k sebi in začni končno malo delati na sebi, ker dugače te lahko tudi na silo strpajo na psihiatrijo, če bo šlo tako naprej. Pod izgovorom da ogrožaš samega sebe. V takih primerih je ponavadi prijava od svojcev...

 

Manična depresija - bipolarna motnja

 

Pa razmisli malo o temu, da se nočeš prilagajati al pa da ne bi opravljala določenih poklicev...v naravi velja pravila ali se žival prilagodi ali izumre. Podobno je pa s človekom. Ali se integrira v družbo ali pa se osami...

 

 

 

Potem začni študirat psihologijo, medsebojne odnose...za hobi...

 

 

 

Ne bi bilo slabo, če bi se malo bolj informirala...nisem govoril o veterinarju ampak tehniku (4. letna srednja šola)...ne moreš delati z živalmi, če ne poznaš niti fiziologije in anatomije živali...to je podobno kot da bi zdr. tehnik delal z bolniki in ne bi poznal človeške anatomije. Kaj bi potem naredil, če bi nekdo začel krvaveti, si zlomil kost, se začel dušiti, ker bi se mu hrana zaletela v sapniku (Heimlichov prijem), itd...A bi šel najprej klicati in iskati pomoč ali bi takoj urgiral...isto je pa pri živalih...te stvari niso tako simpl kot izgledajo...

 

Veterinarski tehnik

 

Seveda lahko delaš z živalimi,zakaj ne?kdor ima odprto psarno v Sloveniji so po poklicu ekonomski tehniki,nekateri opravili gimnazijo,lahko bi se kaj naučil

ampak ne bodo te učili o zgodovini pasme na Kitajskem,ne bodo te naučili kakšne oblike je lobanja tvoje določene pasme,koliko je velika v višino itd,zato imamo Klube posameznih pasem pri katerih dobimo informacije,zato imamo razna srečanja,veterinarje pa imamo zato,da jih pokličemo,zato pa najdemo tudi številke na dostopnem spletu ali imeniku.Nihče ti ne bo govoril o posamezni pasmi,o njegovi prehrani,razen vzreditelj,ki se je tudi on začel učiti,preučevati od prvega dne in lahko to počne že zdaj 15 let pa tudi na začetku ni imel izkušenj.Zato je brez veze govoriti,imamo veterinarja v bližini,njihov delovnik je različen,odvisno od klinike,tako imaš še dežurne veterinarje in delajo tudi ponoči.Oprosti glede tega se kar motiš,če bi malo pobrskal okoli,imajo navadni ljudje odprtje psarne,ki imajo le navadne poklice kot je ekonomski tehnik itd. Ob pomoči pokličejo veterinarja,zato ga imamo.

 

Kar se mojih fantov tiče pa tako,vsak je imel svoje bivše pa slabe izkušnje z njimi,nisem nikoli rekla,da ga zdaj nimam,zdaj ga imam ampak ni tako dolgo odkar sva skupaj,zato ne morem trdit,da sem lahko kje pisala,da ga nimam saj ga takrat še nisem imela.Imela pa sem pretekle zveze, tako pač je lahko jih le omenim,ker je nekdo name kar pustil veliko posledic.

 

Kar se tiče vzreje,bi se lahko malo bol pozanimal predno kaj napišeš,imaš tukaj v Sloveniji odprte psarne in registrirane

in jih vprašaš in ti bodo odgovorili,da je vzreja čisto nekaj drugega kot veterina in ob nujnih primerih pokličejo veterinarja,ker oni niso usposobleni,to ni njihovo področje.

[aboyanasanna]

 

Kako preveriti vzreditelja?

 

Vprašanja, ki jih morate zastaviti vzreditelju, ko kupujete mladička

 

 

 

Članstvo v našem klubu, ki se zavzema za dosledno spoštovanje vzrejnih pravil v korist pasme, je pomembno priporočilo za vzreditelja.

 

 

• Kako dolgo že vzreja to pasmo, katere druge je vzrejal prej?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Leta izkušenj z eno oz. največ dvema pasmama so nedvomno priporočilo. Če ste naleteli na vzreditelja, ki je zamenjal že vse do sedaj modne pasme psov, ste našli zaslužkarja brez strokovnega znanja, torej se hitro obrnite. Prav tako zapustite vzreditelja, kjer vzrejajo množično z več psicami hkrati in je materialni interes v ospredju.
• Katere dedne okvare se pojavljajo pri pasmi?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Vsaka pasma ima svoje značilne dedne napake, zato vzrediteljeve nevednosti ali malomarnosti ne spreglejte, sicer boste ceno zanju plačali vi.
• Kaj je vzreditelj naredil, da bi zmanjšal možnost dednih okvar pri svojih psih?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Preglejte dokumentacijo, veterinarski pregled, rentgenski izvid, mnenje sodnika na vzrejnem pregledu.
• Kje sta pasja starša? Ju lahko vidim?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Mati mladičev, ki si jih ogledujete, mora biti vedno na vpogled, mirna, družabna in lepo vzgojena. Značaj mladičkov vam verjetno ne bo všeč, če so vzrediteljevi psi zaprti po pesjakih, plašni ali napadalni. Oče lahko živi daleč stran, vendar lahko vidite njegovo fotografijo in predvsem fotokopije dokumentov.
• Katere so dobre in slabe lastnosti staršev in kakšne naslove imata? Lahko vzreditelj pove kaj o njunih rodovnikih?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Vzreditelj naj ve, kakšni so vrhunski predstavniki pasme. Z nenehnim iskanjem najboljše vzrejne kombinacije izboljšuje pasmo in zagotavlja vrhunsko kakovost legel. Naslovi prvakov v rodovnikih obeh staršev so potrdilo, da se je vzreditelj potrudil vzrediti dobre pse. Nekaj šampionov dva ali tri kolena nazaj pa ne pomeni ničesar, še najmanj, če so le na eni strani od staršev. Dober vzreditelj vam bo znal opisati odlike in hibe vseh svojih psov: oblika glave, oči, zobovje, hrbtna linija, okotenost, gibanje, nastavitev in nošnja repa, obarvanost in nenazadnje značaj!
• Kje so psički zrasli?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Potrebujete mladička, ki ve, kako ropota pralni stroj in mlinček za kavo, ki se je že vozil v avtomobilu, ki pozna pod nogami občutek preproge (in je ne zamenja s travo), parketa, ploščic... Najboljši odgovor je torej »pod našimi nogami«, bojte pa se tistih, ki vzrejajo v pesjaku, v skednju, v garaži...
• Kako je vzreditelj kužke navajal na družbo?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Vzreditelj mora poskrbeti, da kužki spoznajo ljudi obeh spolov, po sili razmer si »izposodi« tudi otroke. Mladič mora srečati, še preden gre od doma, druge zdrave in dobro socializirane! živali in biti seznanjen (na njemu primeren način) z mnogimi življenjskimi situacijami.
• Kako je ocenil kužke?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Vzreditelj naj bi najbolje poznal značaj svojih mladičev in znal razlikovati med psom, ki popolnoma ustreza standardu pasme in takim, ki od njega odstopa in ni primeren za vzrejo ali razstavljanje. Te razlike naj kupcu tudi opiše. Psičkov značaj mora ustrezati značaju in razmeram pri kupcu: psiček neprimernega značaja je enaka napaka kot izbira neprimerne pasme ali spola.
• Kaj pa garancija?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Nakup brez pogodbe je zgrešen nakup, kljub temu pa velja opozorilo: pogodba je obveza tako za vzreditelja kot za kupca, končni cilj pa je zaščita najbolj ranljivega elementa - mladička.
• Kdaj lahko vzamem kužka domov?<br style="margin: 0px; padding: 0px;">Če so mladiči na razpolago pri šestih tednih, je to prvi znak slabega vzreditelja. V naslednjem mesecu se morajo od bratov in sester ter od matere še veliko naučiti, predvsem pa jih je treba navajati na družbo človeka. V tem času so zaželjeni pogosti obiski novega lastnika. To je čas za medsebojno spoznavanje in za odgovore na mnoga vprašanja.

Vzreditelji

V klubu namenjamo prav posebno pozornost vzrediteljem, ki ste kreatorji bodoče bernske populacije in zato nosite veliko odgovornost. Hkrati ste najboljši promotorji našega kluba, saj kupci vaših mladičkov predstavljajo glavnino našega članstva.

 

 

Ne spreglejte novic in obvestil v rubriki "Aktualna obvestila vzrediteljem"!

 

 

Če ne najdete odgovora na vaše vprašanje na naših spletnih straneh, smo vam vedno na voljo za pomoč in nasvet. Pri tem seveda želimo, da v korist pasme upoštevate naslednja

 

 

vzrejna priporočila,

 

 

in pravilnik.....

 

 

 

 

 

[aboyanasanna]

Ne vem zakaj te folk pošilja k psihiatrom, psihoterapevtom, zeliščarjem in padarjem.

 

Ni mi jasno.

 

Lahko ti pa online postavim diagnozo, in sicer da gre pri tebi za tipično in izjemno pogosto razširjeno bolest ki se ji reče, anksioznost.

Anksioznost v pravem pomenu besede in sicer kroničnega tipa.

Anksioznost, pomešana z utrujenostjo nespečnostjo morda alkoholom ima podobne simptome, kot da bi se kej oreng resnega dogajalo na fizični ravni. Meni npr, nekaj let nazaj, so se dogajali simptomi pred infarktnega oz pred možgansko kapnega stanja .. Pregled pri zdravniku ni pokazal ničesar..

Zatorej, ker,poznaš stresorje,se lahko z njimi soočaš na način ki je tebi bližji, najbolj učinkoviti so pa šport, seks, pohodništvo uživanje v naravi, ter tu in tam staršem spizdit kak apaurin al leksaurin al kaj podobnega..

 

 

Pa življenje glej iz pozitivne plati, glej vedno kaj imaš kaj si že dosegla ne tistega česar še nimaš ali nisi dosegla..

 

ker verjemi mi,nikoli ne prideš na zeleno vejo, če se obremenjuješ s tistim kar nimaš...

Kajti želja ne bo nikol konec, pred koncem pa človek ugotovi da je zamudil življenje, saj je imel vse razen nesmrtnosti.

 

Nauči se prebiraj tukajšnje članstvo z večletnimi gurujskimi izkustvi,kolk so zagrenjeni, napadalni, agresivni,

 

Seveda,tudi,jaz ne vem zakaj me pošiljajo,je pa način,da pomaga,sem vprašala in mi je napisala tako!

 

 

To kar ste opisali je tipična somatizacija psihičnih težav. Za to problematiko trpi zelo veliko ljudi, zato se ne ne smete preveč obsojati. Najverjetneje je izvor vaših težav v zgodnjem otroštvu, v odnosu.Veliko stvari ste potlačili v svojo podzavest in te rušijo vaše zdravje. Mladi ste še in pred sabo imate še celo življenje, zato si zaslužite polno živeti zdravi in brez strahu.

[aboyanasanna]

Vidim, da sem se malček narobe izrazil, ker sem imel v mislih nekaj drugega...

 

Pri sami vzreji ni toliko pomembna izobrazba, mora pa tisti ki vzreja neko žival poznati in imeti malček znanje o tisti pasmi- kako se jo prehranjuje, optimalno bivalno okolje, kako prepoznati določene bolezenske znake, itd...Ponavadi imajo taki ljudje tudi opravljene določene tečaje ali pa usput naštudirajo prosto dostopno strokovno literaturo...

 

Povsod kjer vzrejajo živali imajo po mojem tudi kakšno shrambo z določenimi potrebščinami v obliki hrane, materiala, zdravil za nujne primere (prva pomoč)...podobno kot ima vsaka družina kakšen aspirin, lekadol, povoj, brisačo, ipd...imajo tudi številke veterinarjev in drugih ustreznih služb. Je pa treba vedeti, da obiski veterinarjev niso poceni, zato se marsikdo na kakšnem tečaju nauči tudi kako ravnati pri kakšnih lažjih boleznih ali poškodbah kot je recimo pri človeku prehlad, obična viroza, odrgnina, ipd...za vsako malenkost se pač ne kliče veterinarja...to je pa že področje, ki se ga učijo v programu veterinarski tehnik. In malo znanja iz tistega področja ni še nikomur škodilo, če drugega ne recimo koliko je normalna temperatura pri živali in kako se jo meri...

 

Drugače pa ne vem kaj je problem...če te veseli in če misliš, da ti bo to šlo odpri psarno pa boš takoj videla kako funkcionira teorija v praksi...Že samo prostor in obvezne stvari, ki jih moraš imeti pri takem delu bojo takoj strošek, ki so lahko v številkah tudi več tisoč evrov (prostor, elektrika, ogrevanje, obratovalni stroški, hrana, razni material, itd.). Obstaja razlika ali se doma vzreja par mladičev ali pa se jih vzgaja večje število...Seveda te ceneje pride, če vzgajaš samo par mladičev doma, ampak finančno dvomim da ti bo zneslo, da boš od tega preživela, razen če ne bo kakšna eksotična pasma z "veliko dodano vrednostjo"...

 

Hipotetičen primer, ker ne poznam teh stvari, cen...

Če nek x človek vzgaja 10 mladičev nemškega ovčarja recimo pol leta in potem proda vse po kakšnih 500 evrov, je prihodek 5000 v pol leta. Od tega odšteje stroške vzreje, če dela uradno še prispevke za državo (pa rečmo da dela na črno)...recimo da so stroški za vzrejo 2000, tako mu nekako ostane 3000 (brez plačanih dajatev)...Torej 500 evrov na mesec ni slaba vsota, s tem da mora preračunati še koliko ur na dan je sploh delal oz. mu je to delo vzelo...zdaj pa ali je to samo honorarno delo ali je to prav njegovo delo, ker s tako vsoto denarja se pride zelo težko skozi, zlasti če mora plačevati še najemniško stanovanje...

 

Skratka, če meniš da je to to...potem go for it...če verjameš v uspeh vloži v ta projekt svoje prihranke (seveda če jih imaš) ali pa se zakreditiraj...in čez kakšne pol leta boš zelo realno spoznala kako je to v praksi v naši državi...ali boš uspela, bankrotirala ali pa nekako shajala...Drugače se boš morala pa prilagoditi in delati pod taktiriko nadrejenega- tistega ki že ima utečeno kakšno psarno...Vprašanje tudi če si razmišljala o takih podrobnostih in toliko za v naprej. V lifeu namreč pridejo tudi nepredvidljivi izdatki na katere se sploh ne more računati- kakšen xy davek s strani države, nepričakovani izdatki za hitejše in boljše okrevanje pri bolezni, naravne nesreče, kraja, ipd...

Potem boš pa lahko napisala kakšno zgodbico o uspehu ali polomu tukaj gor, do takrat je pa vse to samo neko teoretiziranje. Lahko boš povedala ali se v praksi res vse izvaja tako kot pravi teorija ali je kako drugače...lahko pa greš vprašat kar direkt tiste, ki vzgajajo pse ali pa prostovoljno delaš kakšne dva tedna, da malo bolj spoznaš zadeve...pa potem malo poročaš tukaj gor...in da ne boš presenečena, če se izkaže da nekatere stvari potekajo čisto drugače kot si sedaj zamišljaš... zato pa v šolah obstaja praktični pouk, da se kao premosti razlika med teorijo in dejansko prakso...

 

No to sem pa že vesela,da si malo pomislil,da se nisi prej dobro pozanimal,jaz vse to vem kar si naštevaš,ker sem gor spravila 2 psički in 2 kužka, imam izkušnje tako z dokumentacijo,urejanjem rodovnika,stroške legla in ni tako hudo kot se vse sliši iz tvoje strani,tako prodaja mladičkov,vzgoja in vem kar veliko

o moji pasmi,vročino se pa kužku meri v ritko za informacijo(info),sem tudi imela bolano psičko čeprav mogoče v sami veterini in zdravjenju mogoče vem več zaradi izkušnje o bolani psički,ker veterinarji kljub vseeno ne pomagajo kaj veliko zato veš več izkušenj ti kot sam veterinar,k ti bo svetoval čisto narobe za določeno pasmo kot naprimer moj primer,ko mi je rekel,da psa ne smeš kopati pogosto,za mojo pasmo pa je to čisto nasprotno,in se jo lahko kopa celo vsak dan,da ne pretiravam,enkrat na teden,kot ponavljam sem imela dve psički,dva kužka in so šli v dobre roke k novimi lastniki,tako so dobili od mene navodila o negi,hrani vse informacije,ki so jih potrebovali in ob vsaki težavi,so me poklicali in sem jim nudila navodila,svetovala,jaz osebno opazujem to mojo pasmo že 3 leta,tako pomagam in svetujem če me kdo potrebuje ampak registrirala pa nisem,ker sem poskusila 1x krat,zavedam pa se,da moram imeti tako prostor,pogoje,ker vse to imam,počasi delam na tem,da tudi uspe in registriram čez 2,1 leto.Bol počasi,ker nimamo ravno toliko denarja,da bi šlo tako vse na hitro ampak s premislekom,registracija psarne,danes še ni obdavčena ampak je samo registracija,ker je to bol ljubiteljsko, lahko pa bi prijavila kot s.p

in bi imela obdavčeno in vse te stroške.

 

Bomo pa videli kako bo,počasi.

 

 

 

[aboyanasanna]

Normalna telesna temperatura psice je med 38 in 39°C in meri se v ritko,vse to smo že počeli ampak ob visoki temperaturi greš pač k veterinarju,da

dobi inekcijo in vročina pade ampak vzreditelj ni veterinar,da bi jih mi cepili in delali operacije,to ni vzreditelj sploh pa imamo danes toliko informacij,pomoč

na spletih in imamo telefone,da vprašamo če kaj ne vemo.

[gold]

Se mi samo zdi, ali je tema nekam odkorakala http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif

[Pinka]

Aboyanasanna kaj pa, če bi zbrala vse moči, ki jih še imaš in se začela počasi ukvarjati s tistim kar ti je pri srcu, kar imaš rada...npr s psi...kakor vem zavetišča vedno iščejo ljudi, ki bi jih sprehajali...mogoče lahko začneš tukaj...prvo moraš začeti pri sebi, ker le tako boš lahko počasi izpustila bolečino, ki te hromi in zaradi katere lahko še res zboliš...

Te razumem, da ti je težko, ker ljudje danes res niso več tako prijazni, so celo brezbrižni in skoraj vsak se danes ukvarja sam še sam s sabo ter jim je prav malo maro koga prizadanejo...na žalost je ta svet na robu...tako kot smo se oddaljili od narave smo se tudi drug od drugega http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sorry.gif

Vse kar potrebuješ je v tebi, le zbuditi moraš to v sebi...ko boš ti zadovoljna sama s seboj bodo v tvoje življenje prišli tudi ljudje, ki te bodo osrečili...samo verjemi in zaupaj vase pa bo vse ok...če pa rabiš pogovor pa se nikar ne obotavljaj in pojdi k psihologu ali psihiatru...še vedno so pa tukaj tudi živali http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif ki ti lahko polepšajo dneve...

[aboyanasanna]

Aboyanasanna kaj pa, če bi zbrala vse moči, ki jih še imaš in se začela počasi ukvarjati s tistim kar ti je pri srcu, kar imaš rada...npr s psi...kakor vem zavetišča vedno iščejo ljudi, ki bi jih sprehajali...mogoče lahko začneš tukaj...prvo moraš začeti pri sebi, ker le tako boš lahko počasi izpustila bolečino, ki te hromi in zaradi katere lahko še res zboliš...

Te razumem, da ti je težko, ker ljudje danes res niso več tako prijazni, so celo brezbrižni in skoraj vsak se danes ukvarja sam še sam s sabo ter jim je prav malo maro koga prizadanejo...na žalost je ta svet na robu...tako kot smo se oddaljili od narave smo se tudi drug od drugega http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/sorry.gif

Vse kar potrebuješ je v tebi, le zbuditi moraš to v sebi...ko boš ti zadovoljna sama s seboj bodo v tvoje življenje prišli tudi ljudje, ki te bodo osrečili...samo verjemi in zaupaj vase pa bo vse ok...če pa rabiš pogovor pa se nikar ne obotavljaj in pojdi k psihologu ali psihiatru...še vedno so pa tukaj tudi živali http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif ki ti lahko polepšajo dneve...

 

Danes imam vročino 38 C,seveda se potrudim najprej,da sebe spravim skupaj potem namenim moj čas,življenje registrirani psarni,kužkom,fantu

in še ostalim ljudem če me bodo kdaj potrebovali http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif ,moje življenje je,da pomagam drugim,da se kaj naučim in,da izboljšam pasmo tako tudi drugim

ljudem naredim veselje,srečo z njimi,tako kot mene osrečujejo.hvala za lepe želje!Si želim njim posvetiti z vsem srcem,želim za vse,da bo naslednje leto veliko boljše,lepše 2013!