Simptomatika "Duhovnega Razvoja", Vzroki in Posledice

[mayita]

Duhovni razvoj dojemam kot izkušnje, ki nas sproti klešejo in preoblikujejo, da se počasi in postopoma, eni prej, drugi kasneje, znebimo nekakšnega sebičnega, lažnega ega in mask. Da postanemo bolj dobri ljudje, bolj v skladu z našim notranjim jazom. In da smo bolj pristni. Mislim, da je res to, kar je bilo zgoraj omenjeno - da je strah velik zaviralec. Strah nas zavira pred tem, da bi se spustili v neko izkušnjo, se z njo soočili in jo obladali. Resnično pa se mi zdi zanimiv en fenomen, in sicer, da moramo iti skozi izkušnje. Mislim, da moramo najprej zadovoljiti naše človeške potrebe, tudi če gre za težnjo po ugledu, moči, spolnosti itd. Da smo se šele ko zadovoljimo neke osnovne potrebe zmožni dvigniti proti duhovnim stvarem, božjemu in svetosti. Zato mislim, da dolgo časa potrebujemo za duhovni razvoj in da dejansko moramo izkusiti veliko veliko stvari preden pridemo do visokega razvoja. Zorenje pa je skoraj vedno povezano z določeno mero trpljenja in bolečine.

poglej človek mora imeti zagotovljenje osnovne potrebe da se pravilno razvija v dobrega človeka če jih nima pol imamo na svetu to kar imamo zdaj, napačno življenje na sploh, napačno šolanje in na sploh čisto narobe svet ki ga vidimo.a kaj ljudi opazujete okoli sebe vsi so nesrečni vsi so brez energije,vsi samo čakajo kako se bodo zleknili v posteljo, ampak še vedno bodo šli vse skupaj ponoviti naslednji dan,kot pokvarjena plošča k se vsake toliko časa zaustavi,pol jo pa nekdo druug premakne iglo(jo dvigne) in se že vrne naprej na stara pota.če bi se plošča sama znala spucat bi se lahko vrtela v nedogled.kot mi ljudje.

[Iknee]

poglej človek mora imeti zagotovljenje osnovne potrebe da se pravilno razvija v dobrega človeka če jih nima pol imamo na svetu to kar imamo zdaj, napačno življenje na sploh, napačno šolanje in na sploh čisto narobe svet ki ga vidimo.a kaj ljudi opazujete okoli sebe vsi so nesrečni vsi so brez energije,vsi samo čakajo kako se bodo zleknili v posteljo, ampak še vedno bodo šli vse skupaj ponoviti naslednji dan,kot pokvarjena plošča k se vsake toliko časa zaustavi,pol jo pa nekdo druug premakne iglo(jo dvigne) in se že vrne naprej na stara pota.če bi se plošča sama znala spucat bi se lahko vrtela v nedogled.kot mi ljudje.

 

 

Sprašujem se, koliko (globoko potlačene) žalosti, strahov, jeze, gneva ... je v TEBI, Mayita, da svet in ljudi okrog sebe zaznavaš na tak način ...

[mayita]

na katerem koncu planeta pa ti živiš?poglej okoli sebe pa mi povej koliko resnično srečnih ljudi vidiš okoli sebe?

ali se vsi borijo samo za preživetje? a vidiš mogoče koga ki živi življenje,v miru,ljubezni,brez vsakodnevnega stresa.

poglej moja žalost,jeza nista potlečena ampak sta kar prisotna na momente,ko vidim kako ljudje trpijo praktično po nepotrebnem.

poglej vsakodnevno imam ljudi,ki pridejo k meni z raznimi težavam,tko da nisem pisala o meni ampak o ljudeh s katerimi imam opravka in z njimi sočustvujem in jim probam pomagat kot jim le znam,

kar se pa tiče moje preteklosti sem jo pustila za sabo,ker mi je nepotrebna v sedanjosti in prihodnosti.kar sem se naučila iz preteklosti je to da jo je treba pustiti v preteklosti in delati na danešnjem dnevu.

ja pa da ne boš spet rekla da se imam za svetnico in brez napak.ker nisem se učim sproti.

sem tudi jaz spadala med ljudi ki se smilijo sami sebi in krivijo druge ljudi za svojo nesrečo,dokler nisem šla v svet in videla grozne stvari,ki so bili močna brca v rit.zakaj sem videla samo grozne stvari?ker sem jih rabila, da sem spoznala da mi je vbistvu prav lepo na svetu s primerjavo z drugimi.naučila sem se da za svojo srečo sem odgovorna sama in noben drugi.....

pa da se vrnemo na temo,zgoraj sem govorila o ljudeh z minimalno plačo ki delajo po 12 ur na dan fizično,preživeti ne morejo familije pa se še vedno vračajo na delovno mesto in trpijo ponižanja itd. v naši državi so za živali bolje poskrbeli kot za ljudi,,,,,,

[none]

Točno tako je...

 

na katerem koncu planeta pa ti živiš?poglej okoli sebe pa mi povej koliko resnično srečnih ljudi vidiš okoli sebe?

ali se vsi borijo samo za preživetje? a vidiš mogoče koga ki živi življenje,v miru,ljubezni,brez vsakodnevnega stresa.

poglej moja žalost,jeza nista potlečena ampak sta kar prisotna na momente,ko vidim kako ljudje trpijo praktično po nepotrebnem.

poglej vsakodnevno imam ljudi,ki pridejo k meni z raznimi težavam,tko da nisem pisala o meni ampak o ljudeh s katerimi imam opravka in z njimi sočustvujem in jim probam pomagat kot jim le znam,

kar se pa tiče moje preteklosti sem jo pustila za sabo,ker mi je nepotrebna v sedanjosti in prihodnosti.kar sem se naučila iz preteklosti je to da jo je treba pustiti v preteklosti in delati na danešnjem dnevu.

ja pa da ne boš spet rekla da se imam za svetnico in brez napak.ker nisem se učim sproti.

sem tudi jaz spadala med ljudi ki se smilijo sami sebi in krivijo druge ljudi za svojo nesrečo,dokler nisem šla v svet in videla grozne stvari,ki so bili močna brca v rit.zakaj sem videla samo grozne stvari?ker sem jih rabila, da sem spoznala da mi je vbistvu prav lepo na svetu s primerjavo z drugimi.naučila sem se da za svojo srečo sem odgovorna sama in noben drugi.....

pa da se vrnemo na temo,zgoraj sem govorila o ljudeh z minimalno plačo ki delajo po 12 ur na dan fizično,preživeti ne morejo familije pa se še vedno vračajo na delovno mesto in trpijo ponižanja itd. v naši državi so za živali bolje poskrbeli kot za ljudi,,,,,,

[Silvija]

Tole ime simptomatika mi je smešno. Kot bi, recimo, na nivoju mravlje, debatirali, kako je na nivoju ptice http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[mayita]

če želiš razumeti nivo ptice moraš tudi razumeti nivo mravlje...

[Silvija]

Ko napreduješ do nivoja ptice, se spomniš tudi mravlje. Ko si samo mravlja, vidiš pa samo delček sveta okoli sebe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Vsekakor pa sicer ja.

[none]

Ko napreduješ do nivoja ptice, se spomniš tudi mravlje. Ko si samo mravlja, vidiš pa samo delček sveta okoli sebe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Vsekakor pa sicer ja.

 

Verjetno, ti ni potrebno napredovati, da boš postala ptica, če misliš, da si mravlja...

Ta koncept je miselni in nima nič skupnega s tem kar si v osnovi - večnost.

Napredovanje je misel na prihosnost, torej je slepilo...Vsi smo v osnovi večnost, samo se moramo tega spomniti,

če je le to mogoče, s tako zelo dominantim umskim razmišljanjem.

Nekje sem objavil zanimiv posnetek v zvezi s tem, se mi zdi v temi meditacija, nekje na koncu,

poglej si ga...

[none]

Drugače si pa vse in nič Silvija,

ni ti potrebno nič postati,

ker si pač ali pa nisi...

[Silvija]

Hehe, pa saj primer je bil samo za ilustracijo. Natanko tako se počutim: sem, kjer sem...kar sem lahko...kar pa še bom...pa bom...samo zdaj si tega še najbrž ne morem zamišljati niti ni potrebno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif

[none]

Ok...Lep večer...

Hehe, pa saj primer je bil samo za ilustracijo. Natanko tako se počutim: sem, kjer sem...kar sem lahko...kar pa še bom...pa bom...samo zdaj si tega še najbrž ne morem zamišljati niti ni potrebno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif

[Igmúwathogla]

na katerem koncu planeta pa ti živiš?poglej okoli sebe pa mi povej koliko resnično srečnih ljudi vidiš okoli sebe?

ali se vsi borijo samo za preživetje? a vidiš mogoče koga ki živi življenje,v miru,ljubezni,brez vsakodnevnega stresa.

tudi takih je dosti, ki živijo v miru, ljubezni in brez vsakodnevnega stresa... ker energija sledi pozornosti jih opaziš takrat, ko si pozoren na mir in ljubezen

poglej moja žalost,jeza nista potlečena ampak sta kar prisotna na momente,ko vidim kako ljudje trpijo praktično po nepotrebnem.

poglej vsakodnevno imam ljudi,ki pridejo k meni z raznimi težavam,tko da nisem pisala o meni ampak o ljudeh s katerimi imam opravka in z njimi sočustvujem in jim probam pomagat kot jim le znam,

kar se pa tiče moje preteklosti sem jo pustila za sabo,ker mi je nepotrebna v sedanjosti in prihodnosti.kar sem se naučila iz preteklosti je to da jo je treba pustiti v preteklosti in delati na danešnjem dnevu.

ja pa da ne boš spet rekla da se imam za svetnico in brez napak.ker nisem se učim sproti.

sem tudi jaz spadala med ljudi ki se smilijo sami sebi in krivijo druge ljudi za svojo nesrečo,dokler nisem šla v svet in videla grozne stvari,ki so bili močna brca v rit.zakaj sem videla samo grozne stvari?ker sem jih rabila, da sem spoznala da mi je vbistvu prav lepo na svetu s primerjavo z drugimi.naučila sem se da za svojo srečo sem odgovorna sama in noben drugi.....

pa da se vrnemo na temo,zgoraj sem govorila o ljudeh z minimalno plačo ki delajo po 12 ur na dan fizično,preživeti ne morejo familije pa se še vedno vračajo na delovno mesto in trpijo ponižanja itd. v naši državi so za živali bolje poskrbeli kot za ljudi,,,,,,

 

kdor se to nauči (kar sem okrepil v citiranjem postu), se je veliko naučil, vendar je potem ko se to naučiš logičen sklep, da je vsak sam odgovoren za svoje življenje in za svojo srečo. če sem jaz za svojo srečo sam odgovoren (in o tem sem prepričan), se mi ne zdi logično zakaj naj bi bila za nesrečo drugih odgovorna država, ali politika ali gospodarstvo ali kdorkoli drug...

[mayita]

tudi takih je dosti, ki živijo v miru, ljubezni in brez vsakodnevnega stresa... ker energija sledi pozornosti jih opaziš takrat, ko si pozoren na mir in ljubezen

 

kdor se to nauči (kar sem okrepil v citiranjem postu), se je veliko naučil, vendar je potem ko se to naučiš logičen sklep, da je vsak sam odgovoren za svoje življenje in za svojo srečo. če sem jaz za svojo srečo sam odgovoren (in o tem sem prepričan), se mi ne zdi logično zakaj naj bi bila za nesrečo drugih odgovorna država, ali politika ali gospodarstvo ali kdorkoli drug...

seveda so tudi taki. ampak takih je 0.5 %.. Torej če je iknee ena izmed tistih super sam to ne pomeni da so tudi ostali srečni.

 

kar se tiče politikov.zato ker so obljubili zato ker je to njihova služba,saj so se sami odločili zato,oni naj bi bili kot se predsatvljajo zato tam,ker znajo organizirat stvari za ljudi. zato so plačani in če nekdo nekaj reče mora biti odgovoren, seveda ne smemo se pa prepostiti njim, vseeno moramo biti sami odgovorni za svoje življenje. ampak že v vrcu nas učijo da je nekdo drugi odgovoren za nas.tko da se ljudje ne zavedajo teh stvari,kar je zelo žalostno. enostavno so zmanipulirani in ne vejo da morajo sami poskrbeti za svojo rit.kar poglej delavec si še šefu nič ne upa reč. na svetu vlada tudi tiranija.navaden delavec ponavadi kuje politika v deveta nebesa.

moje mnenje je itak da ne rabimo politikov. samo svet je drugačen in ljudje se morajo naučiti biti srečni zdaj v tem svetu in se postaviti nazaj in izbrisati tiste programe ki so nam jih vcepili že v vrcu.politiki so naredili zakone, da tisti ki želijo živeti svobodno morajo biti precej iznajdljivi in močni da se ne ujamejo nazaj v njihove zakone.

Jaz sama nimam bančne kartice, ne hodim v službo in živim kot hočem,nima otroka v vrcu nisem ga cepila itdtorej ne živim pod vsakodnevnim stresom kot večina ljudi.pa ne bom se zato postavljala in reka ljudem ki pridejo k meni. svet je tak kot ga vidiš,ker me ne bodo razumeli,prvo se morajo naučiti biti odgovorni zase in prevzeti vajeti v svoje roke pol lahko šele živijo v miru.tko da na živce mi gredo poduhovljeni ljudje ki vidijo ostale ljudi tako nizko da jim mečejo naprej samo neko teorijo o lepem življenju noben jim pa ne pokaže taprave stvari.

[mayita]

http://sphotos-b.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-ash3/s480x480/19721_210212929121975_1784379975_n.jpg

http://sphotos-b.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/529621_210220855787849_304041433_n.jpg

[Mihela]

Samo nekaj misli...

Mogoče je napačno, da ločimo duhovni razvoj z drugim dejavnostmi v življenje,

saj se mi zdi, da ni meje med tema dvema pojmoma in

praktično vse predstavlja nekaj,

ali temu pravimo duhovni razvoj ali življenje,,,

 

Druga zanimiva misel je vzrok zakaj so ljudje,

ki se znadejo v težavah v življenju tako zelo obadajo

z "duhovnim razvojem"??

Kaj je problem v tem kontekstu? Je problem tudi vzrok za to ali že posledica??

Verjetno je že sama besedna zveza duhovni razvoj vprašljiva in bi jo lahko razčlenili, kdo bi vedu.

mislim, da lahko oseba reče, da se je prišlo do nekega razvoja šele po tem ko dlje časa deluje bolj sočutno, z drugačnim pristopom in da so vedno merilo konkretne situacije... ne pa neke energije, doživetja, meditacija ali kaj podobnega... vedno kako si šel preko nekega sorodnega izziva v preteklosti in kako greš sedaj... in ko je tu opaziti razliko na bolje, in se to ponavlja na dnevni ravni, takrat lahko omenimo besedo razvoj... da bi obstajal duhovni razvoj, pa ne bi vplival na kakovost vsakodnevnega življenja se mi zdi nemogoče.

 

mislim, da je tu resnično težko soditi od zunaj, ker je to predvsem notranje delo, ker človek sam zase res najbolj ve, kdo je in čez kaj gre in to... no seveda pa obstaja tudi druga stran, paradoksi življenja, da drugi prej vidijo napredek kot ti sam, ker se ne moreš videti tako od blizu... in za vse to so potrebna leta... ko opazuješ nazaj, lahko vidiš

 

včasih se zdi najmanjšo stvar spremeniti, naporno, dolgotrajno in dolgoletno delo in potem se kar zgodi... kot bi se zgodilo samo od sebe, rabilo je dozoreti in rabilo je, da tisti, ki se trudi, malo spusti trud in navezanost na rezultat ali odpor do tistega, kar je hotel spremeniti

 

Ljudje se obdajamo z najrazličnejšimi opravičili in določili .... to počnemo, ker nas to pomiri, če nečemu damo ime... podobno kot pri boleznih, če neko bolezen poimenuješ, pa čeprav en veš niti kaj jo povzroča niti kako jo pozdraviti, če jo daš v predalček, se lažje diha... kdo bi to razumel

 

mislim, da te težave ( podobno je govoril že Gold) budijo... in šele takrat si pripavljen kej nardit... in delo na sebi... zahteva ogromno poguma in ogromno moči in predvsem veliko ponižnosti, ker moraš spregledat marsikaj, kar nisi vidu in sprejet marsikaj, kar ne znaš, v tem trenutku popravit... vleče te v stik z realnostjo... sam ja... trpljenje je tisto, ki te porine... po drugi strani pa je bolečina tudi tisto kar te osvobaja... človek se zaradi straha pred bolečino tako zelo zaščiti ( obrambnih mehanizmov ogromno... moj najbolj priljubljeni je vsekakor beg v prijetno, toplo oddejo) in potem, ko končno dvigneš roke in se ne braniš več, ne ponavljaš vedno istih ritualov bega in zaščite, nadzora, vsak ima svoje fore ( sej poznate ljudi, ki postanejo grozno kritični, ko so ranljivi in druge, ki obrnejo temo...) prideš v stik z bolečino in ja ta bolečina je ravno tko zdravilo... noro... in čeprav si skozi ta proces že šel, še vedno ves nemiren iščeš bližnico...

 

duhovni razvoj sploh ni razvoj, je samo odmetavanje vsega balasta, neresnic, vseh obrambnih mehanizmov, vseh takih in drugačnih nepotrebnih potreb in predsodkov s katerimi ščitimo same sebe pred tem, da i bili to kar smo ... toda ko bi končno bli to kar smo, brez balasta, bi kljub tej navidezni ranljivosti, bili bolj zdravi, bolj budni, bolj tu in zdaj....

 

nikamor nam ni treba iti, nič ni treba razviti, vse že je, potrebno je sam spustiti in biti.... in tu je prava sreča skrita, pravijo tisti, ki so doživeli in tudi mi sam pa tja to doživimo, in vemo, da majo prav, pa še vedno krepimo vse mehanizme ega s katerimi ščitimo nekaj kar sploh ne obstaja, oziroma ne obstaja na način, kot si mi mislimo, da obstaja

 

oh govorim bolj sebi kot drugim... kdaj sem jaz sebe dala v predalček nekoga, ki se razvija... v trenutku ko sem se zlomila in sem mogla v sebi videti to, kar sem do takrat videla le v drugih, ko se je sesula slika o meni... po tistem je sledilo intenzivno iskanje, in celo nekaj odkritij... ampak sedaj na ta prekrasen dan, ko se mi dajajo vse možnosti za soočanje z bolečino, bi raje kot ji dala roko, pobegnila v svojo sladko oddejo in mogoče, samo mogoče je to dolgo pisanje opomnik meni, da grem pogumno skozi, se dotaknem, spoznam in spustim... tko kot vse drugo kar pride v moj svet

[Mihela]

mogoče še par besed o posledicah, kdor je pogumn in nardi kokrak nazaj k sebi... in sploh če je vztrajen ... ga življenje lahko da čez huda rešeta, ker je treba tolk nardit, kar se je dolgo odlašalo... če pričakuješ, da bo potem pa vse lepo in brez težav, iluzija, težave bodo vedno, lahko še hujše, več kot poguma človk premore, sam naš odziv na njih se spremeni, postopoma, se mi zdi

[butl]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

duhovni razvoj sploh ni razvoj, je samo odmetavanje vsega balasta, neresnic, vseh obrambnih mehanizmov, vseh takih in drugačnih nepotrebnih potreb in predsodkov

[none]

We are freee

 

[mayita]

http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/529367_211026749040593_1777130792_n.jpg

[none]

Its true....

http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/529367_211026749040593_1777130792_n.jpg

[Iknee]

http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/529367_211026749040593_1777130792_n.jpg

 

To drži, ja, samo da govorjenje ni dosti. večina le govori, karavana pa gre dalje. Najlažje je opozarjat in kazat s prstom, veliko težje (a mnogo bolj učinkovito) je kaj konkretnega narest, najtežje (in največji prispevek k dobremu na tem svetu) pa je pogledat in poštimat stvari pri sebi.

[mayita]

http://sphotos-d.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/s480x480/529367_211026749040593_1777130792_n.jpg

 

To drži, ja, samo da govorjenje ni dosti. večina le govori, karavana pa gre dalje. Najlažje je opozarjat in kazat s prstom, veliko težje (a mnogo bolj učinkovito) je kaj konkretnega narest, najtežje (in največji prispevek k dobremu na tem svetu) pa je pogledat in poštimat stvari pri sebi.

kokrkoli ja imaš prav. se mi pa ne zdi da on samo govori in kaže s prsti. in tudi če recimo človek nima nečesa pošlihtanga,še vedno lahko pomaga sočloveku v stiski.vse v človekovi zmožnosti,ja.....zdele trenutno niso časi za filizofiranje ampak bolj za tapravo akcijo.pol pa pride filozofija na vrsto.....ko se stvari umirijo lahko človek lažje dojame filozofije in z akcijo se ponavadi tudi dobi kaksne dodatne izkušnje življenja.

pride mati samohranilka rada bi pomagala s čim,pa jim bom rekla pošlihtaj zadeve prvo pri sebi pol pridi pa pomagat????kot sem že rekla človeku je treba prvo nuditi osnovne zadeve,da se razvija lahko naprej.

ja najbolje da se vsi začnejo ukvarjat z meditacijo in presedijo cele ure in si zamišlajo kako je svet lep,(pa ne pravim da ni lep, ampak ljudje ga ne znajo živeti) ljudje okoli pa umirajo od lakote.....

[mayita]

http://sphotos-h.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc6/307925_211786415631293_703624840_n.jpg

http://sphotos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/c133.0.403.403/p403x403/71402_210825472394054_212852738_n.jpg

http://sphotos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/c58.0.403.403/p403x403/71443_210798449063423_952774742_n.jpg

[none]

Japppppppp....

http://sphotos-h.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc6/307925_211786415631293_703624840_n.jpg

http://sphotos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/c133.0.403.403/p403x403/71402_210825472394054_212852738_n.jpg

http://sphotos-f.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-prn1/c58.0.403.403/p403x403/71443_210798449063423_952774742_n.jpg

[Iknee]

kokrkoli ja imaš prav. se mi pa ne zdi da on samo govori in kaže s prsti. in tudi če recimo človek nima nečesa pošlihtanga,še vedno lahko pomaga sočloveku v stiski.vse v človekovi zmožnosti,ja.....zdele trenutno niso časi za filizofiranje ampak bolj za tapravo akcijo.pol pa pride filozofija na vrsto.....ko se stvari umirijo lahko človek lažje dojame filozofije in z akcijo se ponavadi tudi dobi kaksne dodatne izkušnje življenja.pride mati samohranilka rada bi pomagala s čim,pa jim bom rekla pošlihtaj zadeve prvo pri sebi pol pridi pa pomagat????kot sem že rekla človeku je treba prvo nuditi osnovne zadeve,da se razvija lahko naprej. ja najbolje da se vsi začnejo ukvarjat z meditacijo in presedijo cele ure in si zamišlajo kako je svet lep,(pa ne pravim da ni lep, ampak ljudje ga ne znajo živeti) ljudje okoli pa umirajo od lakote.....

 

 

In kaj si ti konkretno naredila v tem primeru? Kaj konkretno ti narediš za vse te lačne ljudi? Jih nahraniš, jim omogočiš, da si lahko zaslužijo za pošteno preživetje, jim daš zemljo, da si lahko pridelajo hrano? S čim ti preživljaš samo sebe (in mogoče tudi svojega otroka)? Po postih sodeč nisi kmetica, skoraj bi si upala trditi, da živiš pri starših, ki plačujejo tudi račun za ogrevanje in elektriko, verjetno se prevažaš tudi z njihovim avtomobilom ... In ti velikodušno svetuješ samohranilkam ?? Če hočeš zares pomagat, ne samo nakladat, potem se moraš najprej postavit na svoje noge in nekaj konkretnega naredit v svojem življenju, da imaš sploh moč in sposobnosti pomagat. Samohranilke ne potrebujejo tvojega pametovanja, sploh nikogaršnjega pametovanja, ampak vir dobrega zaslužka (ali pa sposobnega moža) in bodo lahko pomagale manj srečnim od sebe. In ne bodo hodile trkat na tvoja vrata, saj pomagat pa res ni tako težko, sploh če imaš iz česa.