POMOČ PROSIM

[Martina22]

Sem 22 letna punca z zelo malo sex izkušnjami .Sedaj imam fanta 25 let ( že 2 leti ), pred njim pa dva fanta z vsakim samo 1x sex . Težava je v tem da imam fanta ZELO rada on pa se do mene čudno obnaša . Sexsava 2 do 3x na mesec , on pa (po 1min do 3 minutah sexa ) vstane in gre dokončat v vc. NIKOLI še ni končal v mene , ob meni ali na meni . Kontracepsiske tablete mi prepoveduje ( so škodljive ) kondom ni ziher , vse ostalo pa je shit . KAJ JE NAROBE Z NJIM .

HVALA ZA ODGOVORE IN NASVETE http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Popravljeno 8. januar 2013 -> Martina22

[janko]

nč ni narobe, samo zlagou se je, da je str 25 , ker je u resnic 15, pa je še mau sramežljiv. ;P

no, če se neham hecat...

čimprej to presekej, ker dlje ko bo šlo tkole, težje bo.

in noben ti ne more dat nobenega zares uporabnega in učinkovitega nasveta. kle ni trikov, kle ni dogovorov, kle ni blefa... če seveda hočeš met to poštiman.

bod pa potrpežljiva. morš vedet, da je njemu tut jasno, da ni use najbolj uredu in da je to zelo občutljiv teren.

začni čim prej in po svoji pameti in filingu. pa res bot potrpežljiva.

ker mogoče se pa za njegove predstave tut ti nekej ne obnašaš lih tko, kt on misli, da bi se mogla...

in če boš usiljiva, se bo počutu ogroženega in bo na ta način tut odreagirou.

seweda samo ugibam.

rajš povej, če si nepotešena. to bi blo lažje rešit ;P

[Goran Mancini]

Če boš ostal z njim boš verjeten mela skoz težave, takšne in drugačne. Fant ma neke posebnosti in verjetno jih bo vedno imel mogoče tudi na več področjih.

Čist enostavno je moje mišljenje, da nek normalen tip, ki ga punca s katero sexa privlači, ne bo nikoli šel od nje in si ga sam zdrkal.

Jaz odkrito povem, da sem sexal tud že z puncami, ki so bile dejansko grde pa sem jo vseeno potešil in pošteno opravil svoje delo, ne pa da po dveh letih ne poskrbi za tebe in te pošteno posexa.

[Mihela]

Kaj na njem maš rada?

 

Je spolnost res najpomembnejša v odnosu?

 

 

 

Z nekom je lahko seks za umrt dober, pa vse ostalo ne štima.

 

 

Kolik ma tebe on rad?

 

če bi mu predlagala, da se gresta h komu skupaj o tem pogovorit, bi šel?

 

 

Vem, da obstaja tega res veliko, teh načinov kako predelat ovire.

 

Če imaš močne občutke nepotešenosti, potem je lahko vztrajanje v takem odnosu, sploh če ni pripravljen iskati pomoči, zelo naporna in nezdrava stvar. Če pa ti to ne povzroča hudih težav, potem pa iščita srečo v tistem, kar vama prinaša skupno veselje.

 

Tradicionalno razmišljanje je, da je moški tisti, ki more voditi stvari., zadovoliti žensko, kaj pa vem .. mogoče , če je to v tebi , lahko sama raziščeš, prebereš o teh stvareh , ugotoviš kdo si, odkrivaš svojo ženskost in potem ti vodiš njega. Vedi, če ga boš privedla dovolj daleč, ne bo več razmišljal in skrbel in vse ostalo, bo prevzet.

 

 

 

 

O zaščiti pa, od kdaj moški odločajo na kak način se bo ženska zaščitila, odrasla in odgovorna mlada ženska si, nisi več punčka, to je tvoja odločitev, z njo on nima prav veliko.

 

Srečno.

 

In ne skrbi, v vsakem primeru ti življenje prinaša še veliko strastnih trenutkov. Enim prej drugim kasneje.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[Guest Hekate]

Jaz, jaz se tudi sprašujem koliko ima on rad njo.

 

Nisem pa ravno prepričana, Mihela, da si dala prave napotke. Osebno se ne strinjam s trditvijo, da mora ženska spremeniti moškega...oziroma, da je ženska vloga spreminjati nekoga, ga 'voditi', ga celo 'popraviti'.

Mislim, da veliko žensk napačno razume kaj je ženstvenost. Recimo, veliko se jih obnaša kot, da so za nekaj krive, kot ene vrste zdraviteljice ali celo rešiteljice moškega, kar ni v redu.

Moški niso otroci, ki jim je treba 'pomagat'. No, pomagat si medsebojno ja, ampak iti se zdraviteljico ali rešiteljico je pa sporno, saj je prav to tisto, kar po mojem ni zdravo v enem odnosu.

Premalo žensk se spoštuje in krivi sebe, če ima partner neke, kot je nekdo napisal, 'zanimivosti'.

 

V partnerskem odnosu nebi smelo obstajat razmerje mama-sin, odrešitelj-povzročitelj, itd...Če odnos ali eden od partnerjev ni dorasel ali bolje, odrasel, je najbolje zvezo prekinit.

[viyola]

spolnost v enem partnerskem odnosu ni najpomembnejša..

je pa zelo pomembna. Če si partner že v samem štartu zaželi seksa trikrat na mesec....

ne vem, no..po nekaj letih zakona bi lahko rekla, da bo seks tako pogost kot menjava letnih časov..

parkrat na leto. Dame, same dobro vemo, da je pomemben..da je ena pika na i celemu medsebojnemu odnosu.

Da je tudi zelo pomembno, da se od svojega partnerja čutiš zaželjeno, spolno privlačno

[Mihela]

nismo vse enake Viola,

 

zato sem postavljala vprašanja

 

so ženske, ki jim je do splolnosti res malo in take lahko prenesejo tovrstne ovire, ker če jaz dobro njo berem, potem tudi ona nima kakih velikih želja, če jih ima , potem je druga pesem, potem je treba ali kaj rešiti ali stran,

 

in Hekata ne gre za to da si mu mama, vedno ko prideš v stik z drugim človekom, prideš v stik z nepopolnim človekom, kot si tudi ti sama nepopolna, vedno so neke rane in vedno so neki problemi, ideja da prideš v stik z nekom, ki je zdrav v celoti, je tako iluzorna, kot ideja, da si ti povsem zdrava... v smislu, da nimaš nič v nahrbtniku, nič nerešenega....

ko prideta dva skupi in sploh če skupaj živita, nastanejo plodna tla za to, da prihajao razne bolečine ven in treba se je znati s temi stvarmi soočati jih reševati, ne kazati s prstom na drugega, ali takoj pobegniti

in če imaš nekoga res rad, in ti je mar zanj, potem nardiš, kar bi lahko rešilo neko težavo, svoj delež, če vidš da ni razvoja, niti malo, na začetku moraš biti zelo potrpežljiv, in vesel najmanjših izboljšan, potem pač moraš biti toliko zrel, da se ne vežeš na človeka, ki ni pripravljen nič spremeniti...

 

spolnost je sam ena od področji, kjer so lahko težave....

 

in zakaj bi sebe kot žensko identificirala s tem kako sem mu privlačna, to so zastareli vzorci...

 

in če se ujameš v to, daš moškemu moč, da manipulira s tabo, oziroma tudi če tega ne počne zavestno, je tvoje čustveno stanje, samopodoba odvisna od tega kako te doživlja on kot privlačno...

 

imamo ogromno iluzij o partnerstvu

 

mislim, da je prav, da imata partneja vsaj približno podpobne seksualne apetitie... samo tudi to se pri dolgoletnih partnerstvih spreminja in niha, ni vedno enako

 

da bi prišlo do razvoja skozi partnerstvo, je pogosto tko, da en naredi korak naprej in s tem pripravi pogoje tudi za partnerja za ta korak... to ni odnos mama sin, enkrat na nekem področju nardiš ti en korak naprej, potem na nekem drugem področju pa on... in pomisli kdo bo srečen, če se fant zave svojih težav, spusti zavore in strahove... oba bosta imela nekaj od tega, kajne.

 

iluzorne predstave o partnerstvu in spolni privlačnosti so bistveni vzroki za težave v partnerstvih

[Guest Hekate]

Ja, v bistvu imaš prav, Mihela. Saj te nisem hotela kontrirat popolnoma. Samo, ti si predstavila eno resnico, en ekstrem, jaz pa drugi ekstrem, da nekoliko uravnotežim razmišljanje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png V bistvu sem to storila namenoma, ker mislim, da resnica tiči nekje v zlati sredini, kjer obstaja obilo kompromisov. Partnerstvo ali poroka je kompromis med dvema samostojnima človekoma. Torej je tudi prav, da vsak popušča delno. Če pa samo eden popušča ali se samoi eden trudi, je pa patološko. In mislim, da ženske prej padejo kot žrtve patoloških razmerij, oziroma prej nafrkajo, prav zaradi napačnih družinskih vzorcev, kjer mama igra bistveno bolj vodilno vlogo rešiteljice, kot oče.

Tukaj igra tudi pomembnost dejstvo, da je večina ljudi nesposobnih živeti sami ali bolje, rajši v slabi družbi kot sami. Ljudje smo povečini boječke in brez hrbtenice. Zato nekateri vztrajajo v nekih vzorcih, ob tem tripijo, njihovi otroci opazujejo te vzorce, jih prevzemajo in tako se ustvarja začarani krog.

[Iknee]

Ful sta mi všeč obe objavi - od Mihele in od Hekate. Dodala bi pa še tole. Ljudje se v glavnem ne spreminjamo na željo in zaradi potreb drugih (še smrdljive štumfe se je blazno težko navadit pospravljat za sabo na ljubo ljubljene partnerke, kaj šele da bi spremenili kaj globljega v sebi), pa če jih imamo še tako zares radi in če si ta človek še tako prizadeva, da bi nam "pomagal" k spremembi, tako ali drugače. Ljudje se spreminjamo zaradi svojih lastnih izkušenj, v glavnem bolečih, in v svojem lastnem razvojnem tempu (ki je lahko za partnerja neznosno in brezupno počasen). Tako da se mi zdi vprašanje, kako razumeti in spremeniti partnerja pravzaprav precej nesmiselno. Pravo vprašanje je, ali si ga pripravljena sprejeti takšnega kot je? Ali lahko živiš z njim TOČNO TAKIM KOT JE? Če da, potem ostaneš z njim. Brez fige v žepu. Če ne, greš. Če je odgovor iskreni da, potem ga imaš najbrž tudi dovolj rada, da mu boš stala ob strani in mu pomagala, ko bo (če bo) ON zaznal, da ima težavo in jo bo hotel rešiti. Pa še nekaj je: ljudje si pogosto mislimo, da moramo nekoga najprej razumeti, da ga bomo lahko sprejeli takšnega kot je. Pravzaprav je pa obratno: dokler nekoga ne sprejmemo takšnega kot je, ga sploh ne moremo razumeti, ker ga v resnici ne vidimo dobro, ker ga gledamo skozi filter lastnih predstav o tem, kakšen naj bi bil. Tole napisano zveni enostavno in v resnici tudi je, ampak to zares živeti v odnosih, jao, bogme, je pa dolga in naporna in v resnici zelo duhovna pot. (Ne trdim, da sem jo že čist prehodila, se pa trudim nekje njej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

[viyola]

Preveč zakoncev poznam, ki so skupaj samo zato, ker so..

ne zaradi ljubezni, ne zaradi skupnih interesov, skupnih ciljev..skupaj so samo zato, da niso sami.

Biti enemu partnerju samo mama, kuharica, čistilka, terapevtka..hvala za tak odnos.

Nihče nima nikogar pravice spreminjat..al me ima nekdo rad in jaz njega takšna kot sva..

v redu..če ne zlahka rečem adios amigos. Sem pa dala skozi en "ponesrečen" zakon,

v kterem sem predolgo pozabljala nase. Če so že v samem štartu stvari, ki motijo..

preko katerih ne moreš..je pametno premislit, koliko si pripravljen se žrtvovat.

Partnerstvo je vzajemno..ne gre samo pričakovat kaj boš dobil. In ne bit tolko dober,

da boš nekomu bergla. Ja, koneckoncev tud seks je pomemben..ne zgolj kot potešitev.

Kot še en dokaz več, da se imata rada.

[Mihela]

Iknee všeč mi je o sprejemanu, ja to je temelj.

 

Toda ko treščim pred zid, zadnjo mejo tistega, kar jaz zmorem, potem brezkompromisno povem, ali pokaži voljo ali grem.

 

 

 

Kar sem jaz zaznala je, da nima dovolj lastne moči, da bi se o tem pogovorila z njim, da bi dovolj dolgo vztrajala s tem, da bi mu dala vedeti, da tega ne more živeti. To mi je manjkalo, njena moč, njena volja, njena samozavest...

Nič ni narobe, da si sprejemljiv pri stvareh, ki se tičejo njega... toda spolnost se ne tiče samo njega je tisti presek dveh, ki se tiče obeh... ne moreš kar čakat da bo bolje, da bo zrel za spremembe, je bolje da se gre takoj narazen, po moje.

Ne strinjam pa se z v Viyolo, da mi lahko nekdo preko seksa pokaže kolk me ima rad...res, lahko koliko si me želi, ne pa koliko me ima rad.

Nekoč sem enga dečkota, ( že dvajst let nazaj) vprašala, ma kaj me nisi mel prav nič rad, pa je reku, no ko sva bla skupi, sem te mel noro rad, toda samo tiste vroče trenutke ne prej ne potem... .D

[janko]

 

 

 

O zaščiti pa, od kdaj moški odločajo na kak način se bo ženska zaščitila, odrasla in odgovorna mlada ženska si, nisi več punčka, to je tvoja odločitev, z njo on nima prav veliko.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

a dej ga srat???

čuden, da nisi še rekla, da se sama odloči tut, če sploh se kej zaščitit...

[viyola]

Mihela..saj se ni potrebno strinjat z menoj..o enem odnosu ima vsak svoj pogled in stališče..

Ne, nikomur ni treba preko seksa kazat drugemu, kako ga ima rad..ne gre pa v enem

zdravem partnerstvu jemat seks kot nekaj manj pomembnega ali nasploh nepomembnega.

Če prebereš pozorno vprašanje Martine22..kaj sprašuje? Da se on čudno obnaša.in da sadita rožice bolj na

poredko. Poglej..sem dane spopoldne premišljevala..tudi tole okrog sprejemanja. Najprej, v prvi bojni vrsti..

je potrebno spoznat in sprejet sebe. Potem šele lahko govorimo o sprejemanju partnerja (se mi vedno bolj zdi,

da so tole sprejemanje včasih imenovali potrpljenje)-lahk se tud motim. In če poznaš sebe, poznaš tudi svoje želje

in potrebe. Ker jih poznaš, jih ne boš vedno mogel tlačiti nekam v podzemlje svoje podzavesti.

In ..samo moj , izključno moj pogled...če se partnerja ne ujemata na večini frekvenc vsakdanjika..

 

 

pa da se skupaj (ne samo eden od njiju) trudi drugega sprejemati (ali imeti potrpljenje)..

je boljše iti vsak po svoje.

Partnerstvo je lahko nekaj lepega..lahko pa je tudi peklenska izkušnja.

In v tem se strinjam z Ihanom..dva zrela človeka stojita lahko vsak sam..

in če vesta, da nista za skupaj, si lahko mirno rečeta...adijo

[Mihela]

Super povedano Viyola.

 

 

Predvsem s samostojnostjo v partnerstvu.

 

Ko pridemo do tu smo zmagovalci.

 

Toda a do tu pridemo ko smo stari dvajset let.

 

Ali je to stvar zorenja.

 

Ne vem... sploh ne pravim, da kaj vem... sam vem, da so to njene izkušnje, njena odločitev in da je ona edina, ki lahko s spoznavanjem sebe ve do kje bo šla in kam ne mora več iti.

 

In da je on tudi nekdo, ki je še mlad, in ki se še razvija, da se da marsikaj spremeniti in če je drugih povezav veliko, ni nujno da je spolnost edin kriteri.

 

Tko nekak, zdej pa bom nehala modrovati, ker za druge smo včasih bolj pametni kot zase.

 

Vsakem primeru želim obema veliko lepih trenutkov, skupaj ali narazen.

[Mihela]

a dej ga srat???

čuden, da nisi še rekla, da se sama odloči tut, če sploh se kej zaščitit...

ja res tko mislim,

 

ker je ženska tista, ki nosi otroka, ki ostane z otrokom, je tista ki se lahko zaščiti, če čuti da je tko prav, da ni še zrela biti mati, in pri tem on ne rabi posegat v to njeno odločitev,

o svojem telesu, kaj je za njo prav in kaj ne kot zaščita, lahko odloča sama

 

če pa je strah njega, potem pa se lahko tudi on zaščiti, sej tudi ta možnost obstaja ... mogoče, če bi bila zaščitena in bi to vedel, bi se lahko bolj sprotil

 

če vedno puščaš vse v rokah drugih in si vedno otrok in ne sprejemaš odgovornosti zase... potem lahko celo življenje z rokami kažeš na drugo stran in kriviš druge za svoje tegobe....

[Mihela]

Tole okoli zaščite...

Mihela, sem mi zdi kot, da si nekak secirala na ''moški želi ali noče'' in ''ženska želi ali noče'' in tako vsak od njiju odloča.

Sploh ni važno kdo hoče in kdo ima strahove, da bi odločal, ker v vsakem primeru morata odločat oba. Če so strahovi,

če ni želje samo na eni strani, se je vseeno treba o tem pogovorit in dogovorit, ne pa vztrajat pri svojem telesu v razpolaganju.

 

Ker, če si en moški ne želi otroka, njegova ženska pa, potem ni več vprašanje kontracepcija, ampak partnerstvo. Skorajda, no...

 

Saj mislim, da nisi mislila tako kot se je meni bralo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

Mogoče res.

 

Glej kar sem jaz začutila pri njej je ujetost vanj.

 

lahko da gre za napačno branje, toda tko sem jaz prebrala.

 

On je tisti ki noče kondoma, on je tisti, ki ne verjame v hormonske tablete on je tisti... kje je tu ona...

 

verjetno sem se zoprstavila Janku bolj z egom kot s čim drugim....in je potem logika tekla po svoje, sam da opravičim svoje

 

toda temelj iz česar sem trdila na prvem postu, kar sem trdila je dejstvo kako sem njeno pismo brala

 

torej, da nima nobene besede pri nečem

in če je tko, potem je res kot praviš, partnerstvo tisto, ki je na preizkušnji

 

 

zato bi se jaz obrnila vase in se vprašala, kje je moja beseda in

 

ne iskala vzroka v njem, ampak iskala odgovore v sebi, zakaj se vedem tko, zakaj nekomu popolnoma puščam da odloča o določenih stvareh, zakaj se ne zoprstavim.... in tako dalje...

 

tko da se vrtimo v začaranem krogu

[janko]

ja res tko mislim,

 

ker je ženska tista, ki nosi otroka, ki ostane z otrokom, aha. in moški, ker ga ne nosi, je zato kej manj odgovoren? ali kaj manj ušpleten? ali kaj manj prizadet???je tista ki se lahko zaščiti, če čuti da je tko prav, da ni še zrela biti mati, aha. in če čuti, da je zrela biti mati, potem okoli tega ne rabi predebatirat s partnerjem??? in se sama odloči, če se bo sploh zaščitila? to sem tudi mislil, ko sem te prej citiral in pri tem on ne rabi posegat v to njeno odločitev,

o svojem telesu, kaj je za njo prav in kaj ne kot zaščita, lahko odloča sama če mene moja partnerica okoli tega ne bi niti uprašala, se ne bi rabla niti zaščitit več, usaj kar se mene tiče ne...

 

če pa je strah njega, potem pa se lahko tudi on zaščiti, sej tudi ta možnost obstaja. mogoče, če bi bila zaščitena in bi to vedel, bi se lahko bolj sprotil

tole zgleda se nanaša na tole temo in se seweda strinjam. uno zgoraj pa velja na splošno in komi verjamem, da kej tacga berem...

 

če vedno puščaš vse v rokah drugih in si vedno otrok in ne sprejemaš odgovornosti zase... potem lahko celo življenje z rokami kažeš na drugo stran in kriviš druge za svoje tegobe....

ja, če se imaš pa za preweč pametnega in use jemlješ v svoje roke, nisi pa nič drugega kot samovšečen omejeni egoist in točno na to me spominja tvoje zgornje pisanje.

[Mihela]

Janko v zgornjem pisnaju je jasno da nihče noče imeti otroka,

 

in da je izgovor za njegovo zaključevanje v kopalnici to ( in je sigurno povezano s čim drugim, sej si odrasu in to veš) , da ni zaščite

 

in to da ona kar pusti, da so stvari take kot so, mi nakazuje njeno nemoč postaviti se zase....je pa res, da sem mogoče egoist, toda ko vidiš kam stvari gredo in če želiš stvari spremenit moraš včasih delovati samostjono in močno, ker drugače te val odpelje nekam, kamor nočeš...

 

in včasih je znak ljubezni tudi to, da se postaviš zase in stvari obrneš, da rešeč glej tko se jaz ne grem...

 

 

toda glej zajebala na veliko,

 

tko zgleda ego

 

mej se fino

[Bojante]

Sem 22 letna punca z zelo malo sex izkušnjami .Sedaj imam fanta 25 let ( že 2 leti ), pred njim pa dva fanta z vsakim samo 1x sex . Težava je v tem da imam fanta ZELO rada on pa se do mene čudno obnaša . Sexsava 2 do 3x na mesec , on pa (po 1min do 3 minutah sexa ) vstane in gre dokončat v vc. NIKOLI še ni končal v mene , ob meni ali na meni . Kontracepsiske tablete mi prepoveduje ( so škodljive ) kondom ni ziher , vse ostalo pa je shit . KAJ JE NAROBE Z NJIM .

HVALA ZA ODGOVORE IN NASVETE http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Moj nasvet bi bil, da se odpovesta sexu, ... in potem bodo vsi ti "problemčki" rešeni .

 

Jaz sem se že, pred leti , in zato nimam več takih in podobnih problemov :-)

 

So pa prišli drugi problemi, z bejbami, to pa ;-)

 

Ampak, ni panike :-)

 

Lp + #

[Iknee]

Martinina glavna težava v resnici ni v odnosu s partnerjem, njena glavna težava je v odnosu do same sebe. Izbor takšnega partnerja ni vzrok njenim težavam, ampak posledica težave, ki jo ima sama v sebi. Ko bo tu pošlihtala stvari v sebi in s sabo, nas ne bo rabila spraševat za nasvet, ker bo sama najbolje čutila in vedela, kaj in kako. Moj nasvet bi se zato glasil: pusti partnerja pri miru, naj konča kamorkoli že hoče, in poglej vase. To, da te privlači (ga ljubiš, kakorkoli že) moški, s katerim se počutiš neljubljeno, neprivlačno, zbegano, nezadovoljeno ... in se o vsem tem ne moreš odkrito pogovoriti z njim, hkrati pa ne moreš iz tega odnosa, ne pomeni nič drugega kot to, da se tako počutiš tudi v odnosu s samo sabo, enako bi se globoko v sebi počutila tudi, če bi bila sama, le da verjetno teh občutkov ne bi tako jasno zaznala. Nekje globoko v sebi to veš, zato ga je tudi tako težko zapustiti (ženske s podobnimi in hujšimi težavami s samimi sabo ne morejo zapustiti še dosti hujših tipov, čeprav bi jih kake druge ženske z boljšim odnosom do same sebe že zdavnaj zapustile, ali pa bi se jim izognile v velikem loku). Poglej in pozdravi sebe, svoja že od prej ranjena čustva (družina?), dober, ljubeč odnos do same sebe torej.

Pa še nekaj o žrtvovanju v parterstvu. Ko se žrtvujemo iz srca, se počutimo dobro, to nas ne moti in izčrpava, nasprotno, daje nam dober občutek smiselnosti, dobrote in ljubezni. Pri takem žrtvovanju ne postavljamo povratnih zahtev. Ko se žrtvujemo zato, da bi izpadli (pred samimi sabo ali drugimi) dobri in ustrezni, ali zato, ker nas je strah osamljenosti, izgube partnerja ali obsojanja, da ne bomo dovolj dobri ali zaradi neke kvazi morale, pa se počutimo slabo, izčrpano, zdi se nam, da smo nemočni, da smo žrtve, da se nam godi krivica ... tako žrtvovanje je seveda mazohistična igra, pri kateri vedno nekaj pričakujemo v zameno in ne glede na to, koliko v resnici dobimo, se počutimo ogoljufane.

[Mihela]

Več mi je tvoje globoko dojemanje Iknee, res mi je všeč. Veje sočutje in razumevanje in to je tko lepo brati.

In ja delo na sebi.

Toda prej ali slej je potrebno tudi najti v sebi moč, da mu daš vedeti, kako se ob tem počutiš, prej ali slej se v partnerstvu moraš naučiti tudi pogovarjati.

Pristopov je tisoč, od direktnega, ko narediš to in to se počutim tako in tako.

Do spodbujanja na nekoliko bolj znajdljiv način, sam za to moraš meti že nekaj izkušenj in samozavesti.

In tko lepo si opisala kako se človek počuti, ko s svojim zgledom ali svojo močjo, lahko malo pospeši ali usmeri nekoga drugega.... preprosto lepo... res je pa tudi, da ni moč nikogar podpreti, če za to ni pripravljen, kar si pisala že zgoraj...

modrost je tista, ki nam v dani situaciji pove kdaj predelovat v sebi, kdaj delovati zunaj, sam mislim, da je potrebno oboje

[mantis3]

Nima te rad, Martina.

Še huje : požvižga se na tebe, na tvojo osebnost, tako telo kot mišljenje.

Kje je tvoje dostojanstvo, ženska, da ga še sploh kdaj pogledaš??

Zanj je še kanta za smeti ali wc školjka večvredna kot pa ti.

[janko]

Janko v zgornjem pisnaju je jasno da nihče noče imeti otroka,

 

jp.

in zato sem tudi jasno ločil, kaj se mi je zdelo, da se v tvojem pisanju nanaša na temo in kaj se mi je zdelo, da misliš na splošno.

[Martina22]

Hvala na komentarjih , večina vas misli tako kot sama mislim . Poskušala bom še parkrat govoriti z njim , če ne mu pa bom tale forum dala za prebrat .http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

[gold]

Zamisli si tak odnos čez deset dvajset let. Ena sama kalvarija, čas beži, ti se boš pa starala.

Takrat bo najbrž že bolj pozno za kako konkretno zamenjavo.

Uživaj življenje sedaj !