Kaj je resnica o Bogu?

[Iknee]

 

A Krišna ni Bog? Se ti zdi, da sta un menih in un v bordelu spoznala Boga?

Bog se razodeva v mnogih načinih. Krišna je lahko en od njih. Tega, a sta spoznala Boga, pa ne veva ne ti ne jaz.

[gold]

Tebe sem prijavila uredništvu zaradi žaljenja in poniževanja. Sploh pa te ne jemljem resno, ker se norčuješ iz vsega in vsakogar, ki ni po tvojih merilih. Žal ti moram to povedati jaz, ki imam 84 let.

v vaših letih, bi pričakoval več modrosti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

in če imate občutek, da boste z svojo vero rešili duše, vam bo bog povedal, da ste se motili..

 

in ja, spoštujem več smeri, a z drugačnim pristopom http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[mgd]

Bog se razodeva v mnogih načinih. Krišna je lahko en od njih.

 

In ti so? In kakšen je to "Krišna" način? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Zate je Krišna način?

 

Tega, a sta spoznala Boga, pa ne veva ne ti ne jaz.

 

Zakaj pa ne?

[Iknee]

Ja. Krišna ni bog. Je eden izmed možnih načinov, kako priti v stik z duhovno razsežnostjo bivanja ali Bogom.

Zato ne veva, ker to lahko vesta edino onadva sama. Poleg Boga, seveda.

[mgd]

Ja. Krišna ni bog. Je eden izmed možnih načinov, kako priti v stik z duhovno razsežnostjo bivanja ali Bogom.

Zato ne veva, ker to lahko vesta edino onadva sama. Poleg Boga, seveda.

 

In zakaj Krišna ni Bog? Kakšen način naj bi bil Krišna? Po čem pa vesta onedva sama ali sta spoznala Boga ali ne? In, kdo je ta Bog, ki lahko ve ali sta ga spoznala ali ne? A jaz ali ti ne morva vedt, če sta ga spoznala ali ne, če nama onedva povesta ali nama pove Bog?

[lily rose]

A Krišna ni Bog? Se ti zdi, da sta un menih in un v bordelu spoznala Boga?

 

Mislim da bomo prej ali slej Boga spoznali vsi. Nekateri preko trpljenja, nekateri preko služenja, itd.

Nenazadnje si Nebeški Oče najverjetneje " želi " da pridejo vsi Njegovi otroci domov. Mislim, da On vsekakor vodi vsakega po svoji poti. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

 

 

 

 

 

 

Od kje pa je to?

 

 

Malo sem povedala po svoje, priredila. V Vedah je navedeno da smo nekako večni služabniki, družabniki Vsevišje Božanske osebe, Šri Krišne. Ampak to je nekaj zelo lepega kot sem občutila, ker je to po Njegovi milosti in Vede nadalje pravijo, da je potem On, Vsevišji služabnik svojega vdanega pradanega bhakte. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

 

 

 

 

 

Se ti zdi, da si lahko srečna, če deluješ mimo nasveta Boga?

 

 

Resnica je ta, da je On srečen če ga zadovoljiš in potem ti to občutiš kot srečo in sta skupaj srečnahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[mgd]

Mislim da bomo prej ali slej Boga spoznali vsi. Nekateri preko trpljenja, nekateri preko služenja, itd.

Nenazadnje si Nebeški Oče najverjetneje " želi " da pridejo vsi Njegovi otroci domov. Mislim, da On vsekakor vodi vsakega po svoji poti. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

 

Seveda si želi, sam samo njegova želja ni dovolj, tudi otrok si mora to želet in it, a se ti ne zdi? Seveda Bog vzpodbuja vsakega v skladu s trenutno kapaciteto. Ampak preko trpljenja še noben ni spoznal Boga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Boga se da spoznat če deluješ v skladu z njegovimi navodili in ti so vedno privlačni in prijetni. Trpimo sam zarad navezav na druge želje, ampak ko jih opustimo na podlagi višjega okusa, dobimo olajšanje in pozitivno srečo. Ni pa da če hočeš spoznat Boga, da moraš trpet oz. da je trpljenje proces http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Malo sem povedala po svoje, priredila.

 

Zakaj si pa pol napisala, da je iz Ved, če ni? Lih zarad tega sem te vprašu, ker sem začutu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

V Vedah je navedeno da smo nekako večni služabniki, družabniki Vsevišje Božanske osebe, Šri Krišne. Ampak to je nekaj zelo lepega kot sem občutila, ker je to po Njegovi milosti in Vede nadalje pravijo, da je potem On, Vsevišji služabnik svojega vdanega pradanega bhakte. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

Seveda nas ma Krišna rad, bolj kot kdorkoli drug, oz. edini, ki nas ima zares, drugi majo sebičen interes uzadi. In on je tudi edini, ki ti lahko izpolni vse želje, noben drug ne more.

 

Resnica je ta, da je On srečen če ga zadovoljiš in potem ti to občutiš kot srečo in sta skupaj srečnahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Ne, to je tvoja špekulacija na podlagi izkušenj, ki jih imaš s posvetnim služenjem in pol misliš, da je tist tko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png. Ni isto, total drgač. Krišna je skos srečen in on nam milostno da da ga lahko služmo v skladu s tem kako nas privlač, ker bo to nas osrečl. On to iz svoje ljubezni do nas, ne zarad tega ker bi on hotu svojo srečo. Njegova sreča je v ljubezni do nas in naša je v ljubezni do njega. Ljubezen pomen, da ti je edina želja in trud zadovoljit ljubljenega in od tega si ti izpolnjen.

[lily rose]

Seveda si želi, sam samo njegova želja ni dovolj, tudi otrok si mora to želet in it, a se ti ne zdi? Seveda Bog vzpodbuja vsakega v skladu s trenutno kapaciteto. Ampak preko trpljenja še noben ni spoznal Boga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Boga se da spoznat če deluješ v skladu z njegovimi navodili in ti so vedno privlačni in prijetni. Trpimo sam zarad navezav na druge želje, ampak ko jih opustimo na podlagi višjega okusa, dobimo olajšanje in pozitivno srečo. Ni pa da če hočeš spoznat Boga, da moraš trpet oz. da je trpljenje proces

 

ČE OZ. KO TRPIMO; SE SPOMNIMO BOGA. Če, ko nam je full lepo se zna zgodit da pozabimo Nanj.

 

Zakaj si pa pol napisala, da je iz Ved, če ni? Lih zarad tega sem te vprašu, ker sem začutu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

JE IZ VED; SAM SM POVEDALA S SVOJIMI BESEDAMI.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Seveda nas ma Krišna rad, bolj kot kdorkoli drug, oz. edini, ki nas ima zares, drugi majo sebičen interes uzadi. In on je tudi edini, ki ti lahko izpolni vse želje, noben drug ne more.

 

 

Ne, to je tvoja špekulacija na podlagi izkušenj, ki jih imaš s posvetnim služenjem in pol misliš, da je tist tko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png. Ni isto, total drgač. Krišna je skos srečen in on nam milostno da da ga lahko služmo v skladu s tem kako nas privlač, ker bo to nas osrečl. On to iz svoje ljubezni do nas, ne zarad tega ker bi on hotu svojo srečo. Njegova sreča je v ljubezni do nas in naša je v ljubezni do njega. Ljubezen pomen, da ti je edina želja in trud zadovoljit ljubljenega in od tega si ti izpolnjen.

 

JA. Tako je. Prav imašhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

[mgd]

ČE OZ. KO TRPIMO; SE SPOMNIMO BOGA. Če, ko nam je full lepo se zna zgodit da pozabimo Nanj.

 

Ni nujno, eni se ga ne in eni se ga tud če jim je full lepo. Ampak moj point je bil, da trpljenje ni proces spoznanja Boga. Eni trpijo in pol prosjo Boga naj jih reš in on jih reš. Sam s tem ga še niso spoznal osebno, tj. kaj On hoče. Proces osebnega spoznavanja Boga je vedno prijeten in vse trpljenje gre stran. Al pa eni prosjo Boga naj jim da avto, ženo, dnar, un, tret... in dobijo... ampak tud oni niso spoznal Boga osebno, tj. kaj On hoče. Zato ne eni ne drugi niso pomirjeni.

 

JE IZ VED; SAM SM POVEDALA S SVOJIMI BESEDAMI.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Mene pa zanima original in iz kje.

 

JA. Tako je. Prav imašhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

Krišna ni sebičen. Je hvaležen.

[lily rose]

 

 

 

Mene pa zanima original in iz kje.

 

Seriously?

 

Ok. Izvoli...Šrimad Bhagavatam, prvi del 3.1-2, 2.30-31, 3.36, 3.1-3.2, 6.30 in drugi del 10.21-22,10.22

Bhagavad-Gita ( kakršna je ), glej kazalo pod Stvarjenje ( 7.6-12 predvsem)

 

Uživajhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[mgd]

There was no one to know who I am. ( nikogar ni bilo, ki bi vedel kdo sem ), je bil Njegov odgovor zakaj (nekaj in ne raje nič oziroma zakaj nas je ustvaril). ( Vede )

 

Mene je zanimal od kje si tole potegnila oz. na katerem originalnem verzu in iz kje je bazirano glede na to da si rekla, da si priredila in povedala s svojimi besedami?

[Brezo]

Meni je pa full zanimivo kako nekateri ljudje pričajo o Bogecu pa sploh ne vidijo globinskega pomena besedil...kaj šele, da bi znal razlikovati kaj je balast in kaj ne...ali pa da bi imeli izkušnjo tega kar so opisovali svetniki, modreci...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

To kar pričajo jehovci je v veliki meri popačeno...njihovo tolmačenje je samo okoli 20% pravilno...

 

Tolmačenje krišnovcev je okoli 40% pravilno...

 

Toliko o globinskem razumevanju...in izkušnjah...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Andreja Anda Jagodič]

Meni je pa full zanimivo kako nekateri ljudje pričajo o Bogecu pa sploh ne vidijo globinskega pomena besedil...kaj šele, da bi znal razlikovati kaj je balast in kaj ne...ali pa da bi imeli izkušnjo tega kar so opisovali svetniki, modreci...

 

To kar pričajo jehovci je v veliki meri popačeno...njihovo tolmačenje je samo okoli 20% pravilno...

 

Tolmačenje krišnovcev je okoli 40% pravilno...

 

Toliko o globinskem razumevanju...in izkušnjah...

Ali je smrt močnejša od Boga? Jasno, da ne! Kako bi sploh lahko bila smrt (ali kateri koli drug »sovražnik«) močnejša od »Vsemogočnega Boga«? (1. Korinčanom 15:26; 2. Mojzesova 6:3) Bog ima moč odstraniti smrt s pomočjo vstajenja, poleg tega nam obljublja, da bo v novem svetu to tudi storil. * Kako zanesljiva pa je ta obljuba? O tem je govoril Božji sin Jezus in njegove besede nam napolnijo srce z upanjem. (Beri Matej 22:31, 32.)

 

Ko je Jezus govoril saducejem, ki niso verjeli v vstajenje, je dejal: »Kar pa zadeva vstajenje mrtvih, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, namreč ‚Jaz sem Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba‘? On ni Bog mrtvih, ampak živih.« Jezus se je tukaj skliceval na pogovor med Bogom in Mojzesom pri gorečem grmu okoli leta 1514 pr. n. št. (2. Mojzesova 3:1–6) Kot je pokazal Jezus, Jehovove besede Mojzesu »Jaz sem Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba« kažejo na to, da se bo obljuba o vstajenju mrtvih nedvomno izpolnila. Zakaj lahko to rečemo?

 

Najprej razmislimo, kdaj so bile izrečene te besede. Takrat ko je Jehova govoril Mojzesu, so bili očaki Abraham, Izak in Jakob že dolgo mrtvi: Abraham 329 let, Izak 224 let in Jakob 197 let. Vendar je Jehova rekel »jaz sem«, in ne »jaz sem bil« njihov Bog. Jehova je o teh treh mrtvih očakih govoril tako, kakor da bi bili še vedno živi. Zakaj?

 

Jezus je pojasnil: »[Jehova] ni Bog mrtvih, ampak živih.« Razmislimo za trenutek o pomenu teh besed. Če ne bi bilo vstajenja, potem bi Abraham, Izak in Jakob za večne čase ostali v objemu smrti. To bi pomenilo, da je Jehova Bog trupel. Pomenilo bi, da je smrt močnejša od njega, da je prešibak za to, da bi osvobodil svoje zveste služabnike iz objema smrti.

 

Kaj lahko torej sklenemo glede Abrahama, Izaka, Jakoba in vseh zvestih Jehovovih služabnikov, ki so umrli? Jezus je izrekel naslednje prepričljive besede: »Njemu [so] vsi živi.« (Luka 20:38) Prav zares, Jehova bo to, kar se je namenil – da bo obudil svoje zveste služabnike, ki so umrli – tako zanesljivo izpolnil, da nanje gleda, kot da so živi. (Rimljanom 4:16, 17) Vse te ljudi ima v svojem brezmejnem spominu, dokler ne bo po njegovem mnenju napočil čas za to, da jih obudi v življenje.

 

Jehova je neskončno močnejši od smrti.

 

Ali se vam obet na to, da bomo v prihodnosti spet skupaj s svojimi ljubljenimi, ki so umrli, zdi privlačen? Če da, potem ne pozabite, da je Jehova neskončno močnejši od smrti. Nič ga ne more odvrniti od tega, da ne bi izpolnil svoje obljube in obudil mrtve. Zakaj ne bi skušali izvedeti kaj več o tej obljubi in o Bogu, ki jo bo izpolnil? To vas bo nedvomno zbližalo z Jehovom, »Bogom [. . .] živih«.

[gold]

zgleda, da si z pisanjem litanij, kupuje odpustke za pretekle grehe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

[gold]

http://static-1.mojvideo.com/foto162839-31451-500869/slika.jpg

[Andreja Anda Jagodič]

Varujmo se običajev, ki Bogu ne ugajajo

 

NA MAJHNEM dvorišču je pod žgočim afriškim soncem postavljena odprta krsta. Medtem ko žalujoči ob njej drug za drugim izrazijo svojo žalost, se neki starejši moški ustavi. Z veliko bridkostjo v očeh se skloni k obrazu umrlega in spregovori: »Zakaj mi nisi rekel, da odhajaš? Zakaj si me kar tako zapustil? Ali mi boš zdaj, ko si spet nazaj, še naprej pomagal?«

 

Na drugem koncu Afrike se rodi otročiček. Nihče ga ne sme videti. Šele ko mine nekaj časa, ga pokažejo drugim in med obredom tudi poimenujejo.

 

Nekaterim ljudem se morda zdi nenavadno, da bi se pogovarjali z mrtvim človekom oziroma novorojenčka skrivali pred pogledi drugih. Toda v določenih kulturah in družbah na to, kako ljudje ravnajo ob smrti in rojstvu in kako nanju gledajo, zelo vpliva verovanje, da mrtvi v resnici niso umrli, ampak živijo in se vsega zavedajo.

 

To verovanje je tako močno, da je sestavni del običajev in obredov, ki se dotikajo skoraj vsakega vidika življenja. Milijoni denimo verjamejo, da so pomembne stopnje v človekovem življenju – kot so rojstvo, puberteta, poroka, porod in smrt – del prehajanja v duhovno področje prednikov. Verjamejo, da mrtvi tam še naprej igra dejavno vlogo v življenju ljudi, ki jih je zapustil. Življenjski krog lahko nadaljuje s ponovnim rojstvom.

 

Da bi bil prehod med vsemi stopnjami v tem krogu kar se da neoviran, se ob tem izvajajo številni običaji in obredi. Nanje vpliva verovanje, da nekaj v nas preživi smrt. Pravi kristjani se ogibajo vseh običajev, ki so povezani s tem verovanjem. Zakaj?

 

Kakšno je stanje mrtvih?

 

Biblija jasno opisuje, kakšno je stanje mrtvih. V njej preprosto piše: »Živeči vedo, da jim je umreti, mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]. Kakor njih ljubezen, tako je njih sovraštvo in njih gorečnost davno izginila [. . .] Ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« (Propovednik 9:5, 6, 10) Pravi Božji častilci že dolgo priznavajo to temeljno biblijsko resnico. Razumejo, da duša ni nesmrtna, temveč lahko umre in se uniči. (Ezekiel 18:4) Poleg tega vedo, da duhovi umrlih ne obstajajo. (Psalm 146:4) V starodavnem času je Jehova svojemu ljudstvu izrecno zapovedal, naj se popolnoma loči od vsakršnih običajev ali obredov, ki so povezani z verovanjem, da so mrtvi pri zavesti in lahko vplivajo na žive. (5. Mojzesova 14:1; 18:9–13; Izaija 8:19, 20)

 

Podobno so se tudi kristjani v prvem stoletju izogibali vsakršnih tradicionalnih običajev oziroma obredov, ki so imeli zvezo s krivimi verskimi nauki. (2. Korinčanom 6:15–17) In danes se Jehovove priče neglede na raso, pleme ali svojo preteklost ogibajo tradicij in običajev, ki so povezani s krivim naukom, da nekaj v človeku preživi smrt.

 

Kaj nas kot kristjane lahko vodi pri odločanju, ali naj se ravnamo po določenem običaju ali ne? Skrbno bi morali premisliti, ali je morda povezan s kakšnim nesvetopisemskim naukom, kot je verovanje, da duhovi umrlih lahko vplivajo na življenje živečih. Poleg tega bi morali pretehtati, ali bi s sodelovanjem pri takšnem običaju oziroma obredu morda spotaknili ljudi, ki vedo, kaj verjamejo in učijo Jehovove priče. S tem v mislih preiščimo dve področji – rojstvo in smrt.

 

Obredi ob rojstvu in poimenovanju

 

Veliko običajev, povezanih z rojstvom otroka, je primernih. Toda v krajih, kjer gledajo na rojstvo kot na prehod iz področja duhov prednikov v človeško skupnost, morajo biti pravi kristjani previdni. V nekaterih delih Afrike imajo na primer novorojenčka zaprtega v hiši in mu ne dajo imena, vse dokler ne mine nekaj časa. Dolžina tega obdobja se lahko od kraja do kraja razlikuje, a na koncu pripravijo obred poimenovanja, pri katerem otroka prinesejo iz hiše in ga uradno predstavijo sorodnikom in prijateljem. Takrat vsem navzočim objavijo otrokovo ime.

 

V knjigi Ghana—Understanding the People and Their Culture o pomenu tega običaja piše: »Na dojenčka prvih sedem dni njegovega življenja gledajo, kot da je na ‚obisku‘ in prehaja iz sveta duhov v zemeljsko življenje. [. . .] Dojenčka imajo običajno zaprtega v hiši in ne sme ga videti nihče, razen ožjih družinskih članov.«

 

Zakaj mora miniti nekaj časa, preden otroka obredno poimenujejo? V knjigi Ghana in Retrospect je pojasnjeno: »Otrok do svojega osmega dne naj še ne bi bil človek. Bolj ali manj je povezan z drugim svetom, iz katerega prihaja.« V knjigi še piše: »Ime je tisto, ki otroka tako rekoč naredi človeka, zato par, ki se boji, da bo njun otok umrl, ponavadi odlaša s poimenovanjem, vse dokler ni prepričan, da bo otrok živel. [. . .] Menijo, da je ta obred prehoda oziroma predstavitev otroka javnosti velikanskega pomena za otroka in njegove starše. Gre za obred, ki otroka vpelje v družbo oziroma svet ljudi.«

 

Obred poimenovanja običajno opravlja starejši družinski član. Potek dogodka se od kraja do kraja razlikuje, vendar velikokrat med tem obredom izlivajo pitno daritev, molijo k duhovom prednikov, da bi se jim zahvalili za otrokov varni prihod, in drugo.

 

Vrhunec obreda je objava otrokovega imena. Za poimenovanje otroka so sicer odgovorni starši, a imajo drugi sorodniki pogosto veliko vpliva pri izbiri imena. Nekatera imena lahko imajo v krajevnem jeziku simboličen pomen, na primer »odšel in se vrnil«, »mati je prišla drugič« ali »oče je spet prišel«. Druga imena nosijo v sebi pomen, ki prednike odvrača od tega, da bi novorojenčka vzeli nazaj v svet mrtvih.

 

Seveda ni nič narobe, da se ob rojstvu otroka veselimo. Sprejemljivo je, da otroka poimenujemo po kom drugem in mu damo ime, ki odseva okoliščine, povezane z rojstvom. Osebna odločitev je tudi to, kdaj otroka poimenujemo. Vendar se kristjani, ki želijo ugajati Bogu, skrbno ogibajo vsakršnih običajev oziroma obredov, s katerimi bi dajali vtis, da se strinjajo s pogledom, da je novorojenček »obiskovalec«, ki prehaja iz duhovnega sveta prednikov v svet žive skupnosti.

 

Poleg tega bi morali biti kristjani, glede na to, da mnogi gledajo na obred poimenovanja kot na pomemben obred prehoda, pozorni na vest drugih in premisliti o tem, kakšen vtis bi pustili na neverujoče. Kaj bi denimo lahko nekateri sklenili, če bi krščanska družina skrivala novorojenčka pred pogledi drugih, dokler ne bi opravili obreda poimenovanja? Kaj bi si mislili, če bi ime nasprotovalo njihovi trditvi, da so učitelji biblijske resnice?

 

Kristjani si zato pri odločanju glede tega, kako in kdaj poimenovati svojega otroka, prizadevajo ‚vse delati Bogu v slavo‘, tako da ne bi povzročali spotike. (1. Korinčanom 10:31–33) Ne ‚zavračajo Božje zapovedi, da bi ohranili svoje izročilo‘, katerega namen je čaščenje mrtvih. Prav nasprotno, častijo in slavijo živega Boga, Jehova. (Marko 7:9, 13)

 

Prehod iz smrti v življenje

 

Mnogi na smrt, podobno kakor na rojstvo, gledajo kot na prehod; tisti, ki umre, se iz vidnega sveta preseli v nevidno področje, v katerem prebivajo duhovi umrlih. Veliko jih verjame, da bodo duhovi prednikov, ki naj bi imeli moč kaznovati ali nagrajevati žive, jezni, če se ob smrti posameznika ne priredijo določeni pogrebni obredi. Takšno verovanje močno vpliva na to, kako pogrebe pripravljajo in prirejajo.

 

Na pogrebih, s katerimi se želi pomiriti mrtve, se pogosto izraža cela paleta čustev – od ponorelega objokovanja in vpitja pred mrličem do radostnega veseljačenja po pokopu. Za takšne pogrebne obrede so pogosto značilne nebrzdane gostije, pijančevanje in ples ob bučni glasbi. Pogrebi so tako pomembni, da se celo najrevnejše družine pogosto zelo potrudijo zbrati dovolj sredstev za »primeren pogreb«, čeprav lahko zaradi tega zapadejo v stisko in dolgove.

 

Jehovove priče že vrsto let natančno razkrivajo nesvetopisemske pogrebne običaje.* Med takšne običaje spada bedenje ob mrliču, izlivanje pitnih daritev, govorjenje mrtvemu in molitve k njemu, obredno obhajanje obletnice pogreba in drugi običaji, ki temeljijo na verovanju, da nekaj v človeku preživi smrt. Takšni običaji, ki Boga sramotijo, so ‚nečisti‘ in ‚prazna prevara‘, ki temelji na »človeškem izročilu«, ne pa na Božji Besedi resnice. (Izaija 52:11; Kološanom 2:8)

 

Pritisk, da bi se prilagodili

 

Nekaterim je izziv to, da se ogibajo tradicionalnih običajev, še posebej če živijo v deželi, kjer je čaščenje mrtvih izredno pomembno. Jehovove priče se ne ravnajo po teh običajih, zato drugi na Priče gledajo z nezaupanjem oziroma jih obtožujejo, da se držijo za sebe in so nespoštljivi do mrtvih. Zaradi kritike in močnega pritiska se nekateri kljub pravilnemu razumevanju biblijske resnice bojijo, da bi bili preveč drugačni. (1. Petrovo 3:14) Drugi menijo, da so ti običaji del njihove kulture in se jim ne morejo popolnoma ogniti. Spet nekateri pa razmišljajo, da lahko z odklanjanjem običajev obrnejo ljudi proti Božjemu ljudstvu.

 

Ljudi ne želimo po nepotrebnem žaliti. Vseeno pa nas Biblija svari, da nas svet, ki je Bogu odtujen, zaradi našega trdnega stališča za resnico, ne bo maral. (Janez 15:18, 19; 2. Timoteju 3:12; 1. Janezovo 5:19) Z veseljem se zavzamemo za takšno stališče, saj vemo, da se moramo razlikovati od teh, ki so v duhovni temi. (Malahija 3:18; Galačanom 6:12) Prav kakor se je Jezus uprl Satanovim skušnjavam, da bi storil nekaj, kar Bogu ne ugaja, se tudi mi upiramo pritisku, da bi ravnali tako, kot Bogu ni všeč. (Matej 4:3–7) Pravi kristjani ne dovolijo, da bi nanje vplival strah do človeka, temveč v prvi vrsti skrbijo za to, da ugajajo Bogu Jehovu in ga častijo kot Boga resnice. Zaradi pritiska drugih ne popuščajo pri biblijskih merilih čistega čaščenja. (Pregovori 29:25; Apostolska dela 5:29)

 

Spoštovati mrtve – častiti Jehova

 

Povsem naravno je, da ob smrti koga od ljubljenih čutimo močno čustveno bolečino in žalost. (Janez 11:33, 35) Ohraniti spomin na ljubljenega človeka in poskrbeti za spoštljiv pokop je ustrezen in primeren izraz naše ljubezni. Vendar Jehovove priče velike žalosti, ko jim kdo umre, ne premagujejo s tradicionalnimi običaji, ki Bogu ne ugajajo. To ni preprosto za tiste, ki so odrasli v kulturi, v kateri se mrtvih zelo bojijo. Ko smo zaradi smrti nekoga, ki nam je bil blizu, čustveno prizadeti, ni lahko ostati uravnovešen. Kljub temu zveste kristjane krepi Jehova, »Bog vse tolažbe«, ljubeče pa jih podpirajo tudi soverniki. (2. Korinčanom 1:3, 4) Pravim kristjanom močna vera v to, da bodo mrtvi, ki se ničesar ne zavedajo in so zapisani v Božjem spominu, nekega dne spet živeli, daje vse razloge za to, da se popolnoma ločijo od nekrščanskih pogrebnih običajev, ki z ničimer ne priznavajo resničnosti vstajenja.

 

Ali nas ne gane, da nas je Jehova poklical »iz teme v svojo čudovito svetlobo«? (1. Petrovo 2:9) Naj nas močna želja, da delamo to, kar je prav, in velika ljubezen do Boga Jehova, zmeraj spodbujata, da ‚živimo kot otroci luči‘, medtem ko okušamo veselje ob rojstvu in prenašamo žalost ob smrti. Nikoli ne dovolimo, da bi se duhovno okužili z nekrščanskimi običaji, ki Bogu ne ugajajo. (Efežanom 5:8)

 

zakaj bi obudil mrtve ??

umre samo telo, ko odsluži namenom ... duša ga opusti ...

duša ne umre, je nesmrtna ...

Prva neresnica: Duša je nesmrtna

Od kod izvira ta neresnica?

 

»Zgodnji krščanski filozofi so sprejeli grško zamisel o nesmrtnosti duše. Menili so, da je dušo ustvaril Bog in jo vstavil v telo ob spočetju.« (The New Encyclopædia Britannica, 1988, zvezek 11, stran 25)

Kaj pravi Sveto pismo?

 

»Duša, ki greši, umre.« (Ezekiel 18:4, Slovenski standardni prevod)

 

V Bibliji glede ustvaritve prve človeške duše piše: »Bog Jehova [je] iz zemeljskega prahu izoblikoval človeka ter mu v nosnice vdahnil dih življenja, in človek je postal živa duša [hebrejsko néfeš].« (1. Mojzesova 2:7)

 

Hebrejska beseda néfeš, ki se prevaja z »duša«, pomeni »stvarjenje, ki diha«. Ko je Bog ustvaril prvega človeka, Adama, ni vanj vstavil nesmrtne duše, ampak mu je dal življenjsko silo, ki se ohranja z dihanjem. Zato se »duša« v biblijskem pomenu nanaša na živo bitje kot celoto. Če se duši odvzame življenjska sila, ki jo je prvotno dal Bog, umre. (1. Mojzesova 3:19; Ezekiel 18:20)

 

Nauk o nesmrtnosti duše je sprožil vprašanji: Kam gredo duše po smrti? Kaj se zgodi z dušami hudobnih? Ko so tako imenovani kristjani sprejeli neresnico o nesmrtni duši, jih je to vodilo do tega, da so sprejeli še eno neresnico – nauk o peklenskem ognju.

 

Primerjaj naslednje biblijske vrstice: Pridigar 3:19; Matej 10:28; Apostolska dela 3:23.

DEJSTVO:

 

Ob smrti človek neha obstajati.

[Ani Cirila Plut]

anda, imava različne poglede ...

o jehovski filozofiji in jehovskih bukvicah ne bom več razpravljal s teboj ... uživaj svojo misijo in bodi srečna ...

Tvoja filozofija pa je za retardirane...

[Iknee]

O, a je še ena Jehova priča priskočila na pomoč? Sej nimam v bistvu nič proti vam, ne maram pa tega turjenja vaše "resnice". Imejte jo, saj vam je ne branimo, druge pa pustite v božjem miru živet po svoji vesti in v skladu s tem, kar jim njihov Bog pravi.

[Iknee]

Bog

 

Tist k je iskren, spoznava Boga po njegovi volji, se ti ne zdi, da je to edini možen način? Misliš, da se da Boga spoznat mimo njegove volje, mimo predaje njegovi volji? Da ga lahko spoznaš tako kot bi ti rad?

Bog se razodeva na mnogo različnih načinov.

[gold]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

jehovec nikoli ne pride sam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

ker nima jajc http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

mene ne moti nobeden vernik, pa je lahk ne vem kake vere, vendar

naj jo ima za sebe

tisti, kateri bo iskal neko vero, bo seveda prišel do nje/njih sam

 

gre mi pa na qurac folk, kateri se ima za multi svetnike in tuli na vsak zvon samo njegov/ svoj prav

in tega dreka je na tem forumu vse več

in ko jim na nek recimo humoren način daš vedet, da se ne strinjaš z njihovimi razglasi, si pa takoj vragec, katerega mora njegova vera preklet...

 

grem zdej k Maši, da mi skuha kavo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[gold]

preveč resno se jemljejo ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

ko grem na forum, so v ospredju samo litanije fanatikov

fanatiki, pa naj se imajo še za take svetnike, v resnici niso kaj prida ljudje

včasih sem hodil v cerkev, ker pač.., ma tisti najbolj zagriženi so bli žleht do amena

in ni me strah jim to povedat v ksiht http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Ani Cirila Plut]

O, a je še ena Jehova priča priskočila na pomoč? Sej nimam v bistvu nič proti vam, ne maram pa tega turjenja vaše "resnice". Imejte jo, saj vam je ne branimo, druge pa pustite v božjem miru živet po svoji vesti in v skladu s tem, kar jim njihov Bog pravi.

Zelo napačno. Sem katoličanka, in to zelo stroga.

[butl]

Zelo napačno. Sem katoličanka, in to zelo stroga.

 

Hojla Ani, dobrodošla

 

Kva to pomen "stroga"?

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mgd]

Bog Bog se razodeva na mnogo različnih načinov.

 

Sej nisem reku, da se ne, sam še vedno te sprašujem, če se strinjaš, da ga je možno spoznat le na način ki ga on da (čeprav jih je več, glede na stopnjo posameznika in različne okuse), ne kot bi si ga zamislili mi? Tj. po njegovi volji?