Kaj je resnica o Bogu?

[Andreja Anda Jagodič]

pa tole z večnim življenje,kaj hočete s tem povedat,kako bomo večno živeli če bi ljudje večno živeli sej ne bi bilo prostora na zemlji za vse ljudi,kakšen smisel ima večno življenje ali mi lahko na to odgovrite....

Ali je večno življenje mogoče?

 

Ta članek obravnava vprašanja, ki si jih morda zastavljate, in pokaže, kje v Svetem pismu lahko dobite odgovore nanje. Jehovove priče se bodo o njih z veseljem pogovorili z vami.

 

1. Zakaj je naše življenje tako kratko?

 

Nekatere želve živijo 150 let, nekatera drevesa pa kar 3000 let. Po drugi strani pa je življenjska doba človeka precej krajša. Vendar je lahko naše življenje veliko bolj smiselno od življenja želve ali drevesa. Bog Jehova nas je ustvaril s sposobnostjo, da uživamo v glasbi, športu, hrani, učenju, potovanju in spoznavanju drugih ljudi. V srce nam je položil željo po večnem življenju. (Beri Pridigar 3:11.)

 

2. Ali je večno življenje res mogoče?

 

Jehova živi večno, zato ne bo nikoli umrl. Je vir življenja in lahko ljudem podeli večno življenje. (Psalm 36:9; Habakuk 1:12) Poleg tega je obljubil, da bo dal večno življenje tistim, ki so mu poslušni. Povzročil bo, da se bodo ljudje začeli pomlajevati oziroma se ne bodo več starali. (Beri Job 33:24, 25; Izaija 25:8; 33:24.)

 

Jezus je s svojimi mogočnimi deli pokazal, da lahko zaupamo Božji obljubi o večnem življenju v popolnem zdravju. Ljudi je ozdravil najrazličnejših bolezni in celo obujal mrtve. (Beri Luka 7:11–15, 18, 19, 22.)

 

3. Kdaj bo večno življenje postalo resničnost?

Bog hoče, da bi živeli večno, vendar ne v svetu, ki je poln zatiranja in nasilja, temveč na rajski zemlji. Želi, da bi se počutili varno. (Psalm 37:9, 29; Izaija 65:21, 22) Ko bo zemlja spremenjena v raj, bo na milijone tistih, ki so umrli, obujenih v življenje. Večno bodo živeli samo tisti obujeni ljudje, ki se bodo odločili častiti Boga in mu bodo poslušni. (Beri Luka 23:42, 43; Janez 5:28, 29.)

 

4. Kako si lahko pridobimo večno življenje?

 

Spoznavanje Boga je vredno truda.

 

Neskončno življenje lahko dobimo samo od Boga. Zato je za nas dobro, da ga spoznavamo in se mu tako bližamo. Sveto pismo spoznavanje Boga primerja z uživanjem hrane. (Matej 4:4) Uživanje hrane je prijetno, toda priti do nje in jo pripraviti terja trud. Podobno je tudi z duhovno hrano. Toda kaj bi lahko bilo koristnejše od tega, da se bližamo Bogu in si pridobimo večno življenje? (Beri Luka 13:23, 24; Janez 6:27; 17:3.)

[sakatumi]

Andreja ali znaš malo razmišljati s svojo glavo in podati kakšen odgovor, kateri izvira iz tebe, ali je smisel tvojega delovanja odgovarjati z opranimi možgani, kajti to kar vi učite pomoje še sami ne razumete. Kar so učili Jezus, Buda, Mohamed, Lao Zi, Zaratustra itd. je LJUBEZEN, ne pa religija. Potem pa pridejo (taki kot vi) in vse izkrivijo.

[mayita]

shamanko mene je zanimalo kaj ona misli in sem dobila odgovor kot sem ga pričakovala....

v glavnem obup.....

naše življenje je bolj smiselno kot od želve in drevesa?

[gold]

Andreja ali znaš malo razmišljati s svojo glavo in podati kakšen odgovor, kateri izvira iz tebe, ali je smisel tvojega delovanja odgovarjati z opranimi možgani, kajti to kar vi učite pomoje še sami ne razumete. Kar so učili Jezus, Buda, Mohamed, Lao Zi, Zaratustra itd. je LJUBEZEN, ne pa religija. Potem pa pridejo (taki kot vi) in vse izkrivijo.

z prazno glavo je težko razmišljat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

zgleda, da tud v šoli vse prepisala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

no ja ... vsako življenje ima svoj smisel na svoj način ...

glede vina ... stvar je resna ... ti priporočam ...

kot so že rimljani rekli : in vino veritas (v vinu je resnica) ...

 

zato raje popij liter dobrega vina (ne sme bit cviček) ... sigurno boš prej in bolj razsvetljena kot od svetega pisma ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

šmarnica bo najboljša izbira http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

http://neresen.si/wp-content/uploads/2010/01/smarnica.jpg

[Andreja Anda Jagodič]

no ja ... vsako življenje ima svoj smisel na svoj način ...

glede vina ... stvar je resna ... ti priporočam ...

kot so že rimljani rekli : in vino veritas (v vinu je resnica) ...

 

zato raje popij liter dobrega vina (ne sme bit cviček) ... sigurno boš prej in bolj razsvetljena kot od svetega pisma ...

Ali je napačno uživati alkoholne pijače?

»Pridelujemo vino, ki nas osrečuje, olivno olje, ki nas razveseljuje, in pečemo kruh, ki nam daje moč.« (Psalm 104:15, Good News Translation)

 

KAJ PRAVIJO LJUDJE:

V številnih domovih je uživanje alkoholnih pijač običajen in pomemben del obroka. V drugih domovih pa so močno proti pitju alkohola. Zakaj tako različna gledišča? Na ljudi vplivajo raznovrstni dejavniki, kot so na primer kultura, zdravje in vera.

 

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Sveto pismo obsoja pijančevanje in prekomerno pitje, ne obsoja pa zmernega uživanja alkohola. (1. Korinčanom 6:9, 10) Že v davnini so moški in ženske, ki so častili Boga, pili vino – pijačo, ki je v Svetem pismu omenjena več kot dvestokrat. (1. Mojzesova 27:25) V Pridigarju 9:7 piše: »Z veseljem jej svoj kruh in veselega srca pij svoje vino.« Ker vino prispeva k veselemu vzdušju, so ga običajno stregli tudi na praznovanjih, kot so na primer svatbe. Ravno na takšni svatbi je Jezus Kristus naredil svoj prvi čudež – vodo je spremenil v »dobro vino«. (Janez 2:1–11) Vino se je uporabljalo tudi v zdravstvene namene. (Luka 10:34; 1. Timoteju 5:23)

 

Ali je v Svetem pismu določeno, koliko naj bi popili?

Ne sužnjujte »mnogemu vinu«. (Titu 2:3)

 

ZAKAJ JE TO POMEMBNO:

Nešteto družin leto za letom trpi, ker en starš ali oba zlorabljata alkohol. Prekomerno pitje prav tako prispeva k številnim padcem in drugim nesrečam, tudi prometnim. Poleg tega lahko dolgotrajna zloraba alkohola poškoduje možgane, srce, jetra in želodec.

 

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Zmernost v uživanju hrane in pijače je temeljna Božja zahteva. (Pregovori 23:20; 1. Timoteju 3:2, 3, 8) Bog tudi na tem področju ne odobrava pomanjkanja samoobvladanja. Sveto pismo pravi: »Vino je zasmehovalec in opojna pijača razgrajač; tisti, ki zaradi nje zablodi, ni moder.« (Pregovori 20:1)

 

Med drugim lahko nemodri zablodijo oziroma zaidejo s poti zato, ker zaradi alkohola pozabijo na svoja moralna merila. V Ozeju 4:11 piše, da »vino in mošt« jemljeta pamet. John je to spoznal po težji poti. * Po prepiru z ženo je šel v hotel, se napil in zagrešil prešuštvo. Vse to je kasneje močno obžaloval in sklenil, da tega ne bo naredil nikoli več. Zloraba alkohola nam lahko škodi v fizičnem, moralnem in duhovnem pogledu. Sveto pismo pravi, da pijanci ne bodo dobili večnega življenja. (1. Korinčanom 6:9, 10)

 

Kdaj ni primerno uživati alkohola?

»Razumni ljudje bodo videli, da se bližajo težave, in se jim bodo ognili, nepremišljen človek pa bo rinil vanje in to kasneje obžaloval.« (Pregovori 22:3, Good News Translation)

 

ZAKAJ JE TO POMEMBNO:

V World Book Encyclopedii piše: »Alkohol je močna droga.« Torej bi lahko bilo v nekaterih okoliščinah ali trenutkih celo zmerno pitje alkohola nemodro.

 

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Ljudje pogosto rinejo v težave s tem, da pijejo alkohol, ko za to ni pravi čas. »Vse ima svoj čas,« pravi Sveto pismo. Torej obstaja tudi čas, ko se alkoholne pijače ne uživajo. (Pridigar 3:1) Na primer, morda posameznik po zakonu ni dovolj star, da bi smel piti alkohol. Morda je zdravljeni alkoholik ali pa jemlje zdravila, ki lahko imajo ob sočasnem uživanju alkohola nevarne posledice. Za mnoge je neprimeren »čas« za uživanje alkohola takrat, ko se odpravljajo v službo ali ko so na delovnem mestu, še posebej, če delajo z nevarnimi stroji. Modri ljudje na življenje in zdravje zagotovo gledajo kot na dragocena darova od Boga. (Psalm 36:9) Če ju cenimo, potem bo naše stališče do alkohola temeljilo na svetopisemskih načelih.

[sakatumi]

http://www4.slikomat.com/13/0818/8s2-I-choo.jpg

[Andreja Anda Jagodič]

pa tole z večnim življenje,kaj hočete s tem povedat,kako bomo večno živeli če bi ljudje večno živeli sej ne bi bilo prostora na zemlji za vse ljudi,kakšen smisel ima večno življenje ali mi lahko na to odgovrite....

pa tole z večnim življenje,kaj hočete s tem povedat,kako bomo večno živeli če bi ljudje večno živeli sej ne bi bilo prostora na zemlji za vse ljudi,kakšen smisel ima večno življenje ali mi lahko na to odgovrite....

Novi svet, ki ga obljublja Bog

 

BIBLIJA, napisana Božja Beseda, nam vliva upanje, ko pravi: »Po njegovi obljubi pričakujemo nova nebesa in novo zemljo, v katerih bo bivala pravičnost.« (2. Petrovo 3:13)

Kaj so »nova nebesa«? Biblija nebesa povezuje z vladanjem. (Apostolska dela 7:49) »Nova nebesa« so nova vlada, ki bo vladala zemlji. Nova je zato, ker bo nadomestila sedanji vladarski sistem; je tudi nov korak v izpolnjevanju Božjega namena. To je Kraljestvo, za katero nas je Jezus učil moliti. (Matej 6:10) Ker izvira od Boga, ki biva v nebesih, se imenuje »nebeško kraljestvo«. (Matej 7:21)

Kaj pa je ‚nova zemlja‘? Ne gre za nov planet, saj v Bibliji jasno piše, da bo zemlja večno naseljena. ‚Nova zemlja‘ je nova človeška družba. Nova bo zato, ker ne bo več hudobnih ljudi. (Pregovori 2:21, 22, NW) Vsi, ki bodo takrat živeli, bodo spoštovali in ubogali Stvarnika ter živeli v skladu z njegovimi zahtevami. (Psalm 22:27) Pripadnike vseh narodov se vabi, naj se poučijo o teh zahtevah in že sedaj z njimi uskladijo svoje življenje. Ali delate to?

V Božjem novem svetu bo vsakdo spoštoval Božje vladanje. Ali vas ljubezen do Boga vzgibava, da ga ubogate? (1. Janezovo 5:3) Ali je to očitno v vašem domu, na delovnem mestu ali v šoli ter pri tem, kako živite?

V novem svetu bo človeštvo združeno v čaščenju pravega Boga. Ali častite Stvarnika nebes in zemlje? Ali vas vaše čaščenje resnično združuje s soverniki, ne glede na njihovo narodnost, raso in jezik? (Psalm 86:9, 10; Izaija 2:2–4; Zefanija 3:9)

[Okvir na strani 17]

Bog, ki vse to obljublja

Bog je ustvaril nebo in Zemljo. Zanj je Jezus Kristus rekel, da je ‚edini pravi Bog‘. (Janez 17:3)

Večina ljudi časti bogove, ki so jih sami izdelali. Milijoni se priklanjajo neživim podobam. Drugi kujejo v zvezde človeške ustanove, materialistične filozofije ali lastne želje. Celo med ljudmi, ki trdijo, da se ravnajo po Bibliji, vsi ne spoštujejo imena tistega, ki ga Biblija predstavi kot ‚pravega Boga‘. (5. Mojzesova 4:35, NW)

Stvarnik o sebi pravi: »Jaz sem GOSPOD [Jehova, NW], to je ime moje.« (Izaija 42:5, 8) To ime se v Bibliji v izvirnih jezikih pojavlja kakih 7000-krat. Jezus Kristus je svoje sledilce učil moliti: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9)

Kakšne lastnosti ima pravi Bog? Sam zase pravi, da je »poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici« ter da nikakor ne oprosti krivde tistim, ki namerno kršijo njegove zapovedi. (2. Mojzesova 34:6, 7) Njegovo preteklo ravnanje z ljudmi potrjuje resničnost teh besed.

Posvečevati oziroma imeti za sveto je treba tako ime kakor osebo, ki stoji za tem imenom. Kot Stvarnik in Najvišji v vesolju si zasluži, da ga ubogamo ter da častimo samo njega. Ali to delate?

[Okvir/slika na strani 18]

Kakšne spremembe bodo prinesla ‚nova nebesa in nova zemlja‘?

Zemlja spremenjena v raj Luka 23:43

Svetovna družba, v kateri Janez 13:35;

so pripadniki vseh narodov, Razodetje 7:9, 10

ras in jezikov združeni v ljubezni

Mir po vsem svetu, resnična Psalm 37:10, 11;

varnost za vse Miha 4:3, 4

Zadovoljujoče delo, obilje hrane Izaija 25:6; 65:17, 21–23

Nič več bolezni, žalosti in smrti Izaija 25:8;

Svet, združen v čaščenju

pravega Boga Razodetje 15:3, 4

Ali boste to doživeli?

Bog ne more lagati! (Titu 1:2)

Jehova objavlja: »Beseda moja [. . .] ne povrne se k meni prazna, temuč izvrši, kar me veseli, in bo uspeh imela v tem, za kar jo pošljem.« (Izaija 55:11)

Jehova že sedaj ustvarja »nova nebesa in novo zemljo«. Nebeška vlada že deluje. Temelj ‚novi zemlji‘ je že položen.

V Razodetju je po opisu nekaterih čudovitih reči, ki jih bodo človeštvu prinesla ‚nova nebesa in nova zemlja‘, citiran sam Bog, Najvišji v vsem vesolju, ki pravi: »Glej! Vse delam novo.« In še: »Piši, kajti te besede so zanesljive in resnične.« (Razodetje 21:1, 5)

Bistveno vprašanje je, ali delamo potrebne spremembe, da bi bili vredni pripadati ‚novi zemlji‘ pod ‚novimi nebesi‘.

[gold]

ne gre nič brez biblije, kaj ne http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

[sakatumi]

http://www4.slikomat.com/13/0819/5ha-ae333Q.jpg

 

verjetno to ne velja za vašega bogahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/azzangel.gif

[Andreja Anda Jagodič]

ZBLIŽAJTE SE Z BOGOM

Njegove nevidne lastnosti so jasno razvidne

 

Ali verjamete v obstoj Boga? Če da, ali lahko tudi dokažete, da zares obstaja? Pravzaprav so dokazi o Stvarniku, ki je moder, močan in ljubeč, povsod okoli nas. Kateri so ti dokazi in kako prepričljivi so? V odgovor si preberimo besede apostola Pavla, ki jih je napisal kristjanom v Rimu.

 

Takole je napisal: »Njegove [božje] nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost, so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil, tako da se ne morejo opravičiti.« (Rimljanom 1:20) Pavel je poudaril, da je Bog na delu svojih rok pustil svoj pečat. Sedaj si pobliže poglejmo Pavlove besede.

 

Božje lastnosti so, kot pravi Pavel, »razvidne od ustvaritve sveta naprej«. V tej vrstici se grška beseda, ki se prevaja s »svet«, ne nanaša na naš planet, temveč na človeški rod. * Pavel torej pravi, da lahko ljudje od trenutka, ko smo bili ustvarjeni, vidimo Stvarnikove lastnosti v stvareh, ki jih je Stvarnik naredil.

 

Dokazi za obstoj Boga so vsepovsod okoli nas. V naravi niso skriti, ampak so jasno vidni. Stvarstvo od največje pa do najmanjše stvaritve ne razodeva le tega, da Stvarnik obstaja, temveč tudi, da ima čudovite lastnosti. Ali nam narava, ki je tako inteligentno oblikovana, ne razkriva Božje modrosti? Ali nam z zvezdami posuto nebo in kipeče morje, ki buta ob obalo, ne razkrivata njegove moči? Ali nam raznolika hrana, ki nam gre v slast, ter lepota sončnega vzhoda in zahoda ne odkrivata njegove ljubezni do človeštva? (Psalm 104:24; Izaija 40:26)

 

Kako očitni pa so ti dokazi? Tako očitni, da se tisti, ki jih ne vidijo in zato ne verjamejo v obstoj Boga, »ne morejo opravičiti«. Neki učenjak je to takole ponazoril: Predstavljajte si voznika, ki spregleda znak, na katerem piše »Obvoz – zavij levo«. Ustavi ga policist in mu začne pisati kazen. Voznik se začne izgovarjati, da ni videl prometnega znaka, vendar imajo njegove besede bolj malo teže. Znak namreč stoji na vidnem mestu, z voznikovim vidom pa ni nič narobe. Poleg tega je kot voznik odgovoren za to, da vidi znak in ga upošteva. Isto velja tudi za dokaze o obstoju Boga, ki so v naravi. Ti »znaki« so jasno vidni. Kot razumna bitja smo jih sposobni videti. Če jih spregledamo, se ne moremo izgovarjati.

 

Stvarnik je na delu svojih rok pustil svoj pečat.

Knjiga o stvarstvu nam prav zares veliko odkrije o našem Stvarniku. Vendar obstaja še ena knjiga, ki nam o njem odkrije veliko več. To je Sveto pismo. Na njegovih straneh najdemo odgovor na življenjsko pomembno vprašanje: Kakšen je Božji namen z zemljo in ljudmi, ki prebivajo na njej? Odgovor na to vprašanje nam lahko pomaga stkati tesnejši odnos z Bogom, čigar nevidne lastnosti so jasno razvidne iz narave, ki nas obkroža.

 

Predlog za branje Svetega pisma v avgustu

 

Rimljanom 1–16

[mile82]

Andreja Anda Jagodič.... Kaj porečeš na dejstvo, da se je vaša sekta že večkrat zmotila glede konca sveta!? Napovedali ste ga za 1914, 1918, 1933..hvala

[Andreja Anda Jagodič]

enkrat bojo mogoče trofli in se tolkli po prsih ....

pravzaprav se ne bojo mogli tolčt po prsih in se hvalit, ker bojo tudi oni hin ...

pravzaprav bojo celo na slabšem kot drugi, ker jehovci se ne inkarnirajo ...

jehovci samo čakajo končno sodbo ... najbrž bojo izgubljeni v večnosti, ker, kdo bi se še ukvarjal z njimi ...

Konec sveta – vzbuja strah, zanimanje in ravnodušnost

 

Katere občutke vam vzbuja 21. december 2012, datum na majevskem koledarju, ko naj bi po mnenju mnogih prišlo do svetovne spremembe? Morda čutite olajšanje, ste razočarani ali pa vam je za vse skupaj čisto vseeno, odvisno od tega, kaj ste pričakovali. Šlo je pač samo še za eno napačno napoved konca sveta.

 

Kaj pa lahko rečemo za »konec sveta«, ki je omenjen v Svetem pismu? (Matej 24:3, Slovenski standardni prevod) Nekatere je strah, da bo zemlja zgorela. Drugim scenariji o koncu sveta vzbujajo zanimanje. Mnogi pa so se enostavno naveličali ves čas poslušati, da je konec blizu. Toda ali je mogoče, da so vse te zamisli pravzaprav samo odzivi ljudi na nekaj izmišljenega, ne pa na nekaj resničnega?

 

Morda boste presenečeni, ko boste izvedeli, kaj Sveto pismo v resnici pravi o koncu sveta. Ta knjiga ne odkriva samo tega, zakaj naj bi se konca veselili, temveč tudi priznava, da nekateri utegnejo biti razočarani, ker se jim zdi, da konec noče in noče priti. Vabimo vas, da razmislite o svetopisemskih odgovorih na nekatera običajna vprašanja glede konca sveta.

 

Ali bo zemlja zgorela?

SVETOPISEMSKI ODGOVOR: »Zemljo si [bog] utrdil na njenih temeljih, na veke se ne bo zamajala, da, vso večnost.« (PSALM 104:5)

 

Zemlje ne bo uničil ne ogenj ne kaj drugega. Sveto pismo uči, da bodo na tem planetu ljudje vedno živeli. V Psalmu 37:29 piše: »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.« (Psalm 115:16; Izaija 45:18)

 

Potem ko je Bog ustvaril zemljo, je rekel, da je vse, kar je na njej ustvaril, »zelo dobro«, in takšnega mnenja je še danes. (1. Mojzesova 1:31) Niti na misel mu ne pride, da bi jo uničil, temveč obljublja, da bo pokončal »tiste, ki pokončujejo zemljo,« in da jo bo zaščitil pred dokončnim uničenjem. (Razodetje 11:18)

 

Toda morda se sprašujete, kaj potem pomenijo besede iz 2. Petrovega 3:7. Tam piše: »Sedanja nebo in zemlja [sta] shranjena za ogenj.« Mar ta stavek ne kaže na to, da bo zemlja zgorela? Pravzaprav Sveto pismo včasih uporablja izraze »nebesa«, »zemlja« in »ogenj« v figurativnem oziroma simboličnem pomenu. Ko denimo v 1. Mojzesovi 11:1 pravi »vsa zemlja pa je govorila en jezik«, z izrazom »zemlja« meri na človeško družbo.

 

Da so tudi nebesa, zemlja in ogenj, omenjeni v 2. Petrovem 3:7, mišljeni simbolično, pokaže sobesedilo te vrstice. V 5. in 6. vrstici najdemo vzporednico s potopom v Noetovem času. Takrat je bil uničen starodavni svet, ne pa naš planet. Torej se »zemlja«, za katero v Svetem pismu piše, da je bila uničena v potopu, nanaša na vse hudobne in nasilne ljudi takratnega časa. (1. Mojzesova 6:11) Uničena so bila tudi neke vrste »nebesa« – ljudje, ki so vladali tedanji družbi. Podobno tudi 2. Petrovo 3:7 napoveduje, da bo uničenje hudobne družbe in njenih pokvarjenih vlad trajno, podobno kakor da bi bile uničene z ognjem.

 

Kaj se bo zgodilo ob koncu sveta?

SVETOPISEMSKI ODGOVOR: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. JANEZOVO 2:17)

 

»Svet«, ki naj bi minil, ni planet zemlja, temveč človeštvo, ki ne živi v skladu z Božjo voljo. Podobno kakor kirurg odstrani rakast tumor, da bi bolniku rešil življenje, bo tudi Bog iztrebil hudobne, zato da bodo lahko dobri ljudje živeli na zemlji. (Psalm 37:9) V tem smislu je »konec sveta« nekaj dobrega.

 

Takšen pozitiven pogled na »konec sveta« lahko opazimo v svetopisemskih prevodih, ki ta izraz prevajajo s »sklenitev stvarnosti« oziroma »konec dobe«. (Matej 24:3, New International Version) Ali ni glede na to, da bodo konec preživeli tako ljudje kakor tudi zemlja, logično, da bo nato nastopila nova doba oziroma nova stvarnost? Sveto pismo pokaže, da bo do tega res prišlo, saj omenja »prihodnjo stvarnost«. (Luka 18:30)

 

 

Jezus je to obdobje, ki bo nastopilo v prihodnosti, imenoval »prenovljenje«. Takrat bo poskrbel, da bo človeštvo spet živelo v takšnih razmerah, kakršne je Bog ljudem prvotno namenil. (Matej 19:28) Takrat

 

bomo vsi varno in v blaginji živeli na rajski zemlji (Izaija 35:1; Miha 4:4),

bomo imeli smiselno in zadovoljujoče delo (Izaija 65:21–23),

bomo ozdravljeni vseh bolezni (Izaija 33:24),

se bo proces staranja obrnil v nasprotno smer (Job 33:25),

bodo mrtvi obujeni v življenje (Janez 5:28, 29).

Če izpolnjujemo »Božjo voljo«, torej delamo to, kar Bog pričakuje od nas, se nam konca sveta ni treba bati. Namesto tega se ga lahko veselimo.

 

Ali je konec sveta res blizu?

SVETOPISEMSKI ODGOVOR: »Ko boste videli, da se vse to dogaja, vedite, da je Božje kraljestvo blizu.« (LUKA 21:31)

 

Profesor Richard Kyle je v knjigi The Last Days Are Here Again napisal, da »nenadne spremembe in družbeni neredi ustvarjajo ugodno okolje za napovedovanje konca sveta«. To se dogaja še posebej takrat, ko je razlog za spremembo in nered težko pojasniti.

 

Vendar svetopisemski preroki o koncu sveta niso pisali zato, da bi pojasnili, zakaj se okoli njih dogajajo slabe stvari. Razmere, ki bodo nakazovale na neizbežen konec sveta, so opisali zato, ker jih je navdihnil Bog. Vabimo vas, da si preberete nekaj takšnih prerokb in sami presodite, ali se izpolnjujejo v našem času.

 

Vojne, lakote, potresi in epidemije smrtonosnih bolezni. (Matej 24:7; Luka 21:11)

Močan porast kriminala. (Matej 24:12)

Ljudje uničujejo zemljo. (Razodetje 11:18)

Ljudje ljubijo sebe, denar in užitke, a ne ljubijo Boga. (2. Timoteju 3:2, 4)

Razpad družin. (2. Timoteju 3:2, 3)

Vsesplošna brezbrižnost do dokazov o bližajočem se koncu. (Matej 24:37–39)

Dobra novica o Božjem kraljestvu se oznanjuje po vsem svetu. (Matej 24:14)

Jezus je rekel, da bomo takrat, ko bomo »vse to videli«, vedeli, da je konec sveta blizu. (Matej 24:33) Jehovove priče menimo, da so dokazi prepričljivi, zato se o svojem verovanju pogovarjamo z drugimi v 236 deželah po svetu.

 

Ali napačne napovedi glede konca pomenijo, da do njega ne bo nikoli prišlo?

SVETOPISEMSKI ODGOVOR: »Ko bodo govorili ‚Mir in varnost!‘, tedaj jih bo nepričakovano doletelo nenadno uničenje, tako kakor bolečine nosečnico, in zagotovo ne bodo ušli.« (1. TESALONIČANOM 5:3)

 

Sveto pismo primerja uničenje sveta s porodnimi popadki – bolečina je pri bodoči mamici neizbežna in pride nenadoma. Čas tik pred koncem pa bi lahko primerjali z nosečnostjo, saj bodoča mamica vidi vedno več dokazov, da se bo otrok rodil. Njen zdravnik ji je morda povedal, kdaj približno naj bi prišlo do poroda, vendar četudi ta zamuja, je mamica še naprej prepričana, da se bo njen otrok kmalu rodil. Podobno je s koncem; čeprav ni prišel takrat, ko so ga ljudje pričakovali, pa to ne spremeni dejstva, da živimo »v zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1)

 

Morda se sprašujete: »Če je znamenje, da je konec blizu, tako očitno, zakaj ga potem tako veliko ljudi ne prepozna?« Mnogi, kot je napovedalo Sveto pismo, podcenjujejo dokaze, da je konec sveta blizu. Namesto da bi priznali, da so razmere v svetu vse slabše in da živimo v zadnjih dneh, se posmehujejo in pravijo: »Odkar so naši praočetje pozaspali v smrt, je vse še točno tako, kakor je bilo na začetku stvarjenja.« (2. Petrovo 3:3, 4) Če povemo z drugimi besedami, znamenje zadnjih dni je očitno, toda mnogi se zanj ne zmenijo. (Matej 24:38, 39)

 

 

V tem članku smo pogledali le nekaj svetopisemskih dokazov, da je konec blizu. * Ali bi o tem želeli spoznati še kaj več? Če da, zakaj ne bi poiskali Jehovovih prič in z njimi začeli pregledovati Sveto pismo? To lahko počnete doma, kje drugje, kjer vam ustreza, ali celo po telefonu. Temu boste morali nameniti samo nekaj svojega časa, koristi, ki jih utegnete imeti, pa so neprecenljive.

 

ALI SMO SE JEHOVOVE PRIČE ŽE KDAJ ZMOTILI V DATUMU KONCA SVETA?

Jehovove priče smo v preteklosti imeli napačna pričakovanja glede tega, kdaj bo prišel konec. Podobno kakor Jezusovi učenci v prvem stoletju smo tu in tam pričakovali, da se bodo nekatere prerokbe izpolnile prej, kakor je to določil Bog. (Luka 19:11; Apostolska dela 1:6; 2. Tesaloničanom 2:1, 2) Strinjamo se z besedami dolgoletnega Pričevalca A. H. Macmillana, ki je rekel: »Spoznal sem, da moramo priznati svoje napake in še naprej preiskovati Božjo Besedo, da bi dobili več razsvetljenja.«

 

Zakaj potem še vedno poudarjamo, da je konec blizu? Ker jemljemo resno Jezusove besede: »Pazite, bodite budni.« Če bi ravnali nasprotno – če bi nas Jezus našel speče – bi s tem izgubili njegovo naklonjenost. (Marko 13:33, 36) Zakaj lahko to rečemo?

 

Razmislite o naslednjem primeru: Stražnik v požarnem stolpu morda na obzorju zagleda nekaj, kar se mu zdi kakor oblak dima, in ljudi na to opozori z udarci po zvonu. Vendar se izkaže, da je bil alarm lažen. Vseeno pa lahko kdaj kasneje zaradi svoje budnosti ljudem reši življenje.

 

Podobno smo tudi mi nekajkrat zmotno pričakovali konec. Vendar nam je pomembnejše to, da ubogamo Jezusa in rešujemo življenja, kakor to, da bi se ognili kritikam. Jezusova zapoved, naj »temeljito« oznanjujemo, nas sili, da druge opozarjamo na to, da bo prišel konec. (Apostolska dela 10:42)

 

Menimo, da je veliko pomembnejše, da smo prepričani, da konec bo prišel, in da v skladu s tem tudi ravnamo, kakor pa da se osredotočamo na to, kdaj bo prišel. K srcu smo si vzeli besede iz Habakuka 2:3: »Če [prerokovanje o koncu] zamuja z izpolnitvijo [v primerjavi s tem, kar si pričakoval], ga potrpežljivo čakaj, ker se bo zagotovo uresničilo. Ne bo zakasnilo.«

[gold]

Andreja Anda Jagodič.... Kaj porečeš na dejstvo, da se je vaša sekta že večkrat zmotila glede konca sveta!? Napovedali ste ga za 1914, 1918, 1933..hvala

 

http://www.dnevnik.si/magazin/aktualno/201114

 

http://www.siol.net/scena/top_deset/2012/12/top_10_napacnih_napovedi_o_koncu_sveta.aspx

[Andreja Anda Jagodič]

Čeprav je umrl, še vedno govori

 

ABEL je upiral pogled v svojo čredo ovc, ki se je mirno pasla na pobočju. Trenutek kasneje se je morda zastrmel v daljavo daleč zadaj za ovcami, kjer je lahko zaznal medel sij. Vedel je, da se prav tam nenehno vrti meč s plamenečim rezilom in tako zapira vhod v edenski vrt. V njem sta nekoč živela njegova starša, zdaj pa ne njima ne njunim otrokom ni dovoljen vstop vanj. Sedaj si v mislih naslikajte naslednji prizor: Abelu v poznem popoldnevu lahen vetrič mrši lase, on pa medtem upira pogled proti nebu in premišljuje o svojem Stvarniku. Ali bo prepad med človekom in Bogom sploh kdaj izginil? Abel si ni ničesar želel bolj od tega.

 

Abel vam še danes govori. Ali ga slišite? Morda boste rekli, da je kaj takšnega nemogoče. Navsezadnje je ta drugi Adamov sin umrl že pred davnimi časi. Njegovih posmrtnih ostankov že dolgo ni več; pred skoraj šest tisočletji so se spremenili v prah. Sveto pismo glede mrtvih uči: »Mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« (Pridigar 9:5, 10) Poleg tega Abel ni izgovoril niti ene same besede, ki bi bila zapisana v Svetem pismu. Kako bi nam torej lahko danes govoril?

 

Bog je navdihnil apostola Pavla, da je napisal naslednje: »Čeprav je Abel umrl, po njej še vedno govori.« (Hebrejcem 11:4) Po čem pa Abel še vedno govori? Po veri. Abel je bil prvi človek, ki si je pridobil to izjemno kvaliteto. Vera, ki jo je kazal, je bila tako opazna, da imamo lahko njegov zgled še danes živo pred očmi in ga tudi lahko posnemamo. Če smo se pripravljeni iz njegove vere kaj naučiti in jo posnemati, potem lahko zares rečemo, da so Abelove besede za nas zelo stvarne in imajo velik vpliv.

 

Toda kaj se sploh lahko naučimo od Abela in njegove vere, ko pa je o njem v Bibliji tako malo zapisanega? Pa si poglejmo.

 

ODRAŠČAL JE NA SAMEM ZAČETKU ČLOVEŠKE ZGODOVINE

Abel se je rodil takrat, ko se je komaj dobro začela pisati človeška zgodovina. Ko je Jezus kasneje govoril o Abelu, je zanj dejal, da je živel ob »ustanovitvi sveta«. (Luka 11:50, 51) Jezus je z besedo »svet« očitno meril na ljudi, ki so lahko upali na to, da bodo osvobojeni greha. Čeprav je bil Abel četrti človek po vrsti, je bil očitno prvi, za katerega je Bog menil, da ga je mogoče odkupiti. * Jasno je, da Abel ni odraščal v najbolj zdravem okolju.

 

Čeprav se je svet šele komajda dobro »rodil«, je človeško družino že prekrivala koprena žalosti. Abelova starša, Adam in Eva, sta bila najbrž lepa človeka in sta kar prekipevala od energije. Vendar sta v življenju globoko zabredla in tega sta se tudi zavedala. Nekoč sta bila popolna in obetalo se jima je večno življenje. Nato pa sta se uprla Bogu Jehovu in bila izgnana iz svojega rajskega doma v edenskem vrtu. Ker sta dala prednost lastnim željam pred vsem drugim – celo pred potrebami svojih potomcev – sta izgubila popolnost in možnost večnega življenja. (1. Mojzesova 2:15–3:24)

 

Adamu in Evi zatem, ko sta bila obsojena na življenje zunaj raja, ni bilo več enostavno skrbeti za preživetje. Ko se jima je rodil prvi otrok, sta ga poimenovala Kajn, kar pomeni »dobljen, pridobljen, narejen«. Eva je takrat dejala: »Dobila sem sina z Jehovovo pomočjo.« S svojimi besedami je morda merila na obljubo, ki jo je Jehova izrekel v edenskem vrtu. V njej je napovedal, da bo neka ženska imela potomca oziroma »seme« in da bo to nekoč v prihodnosti uničilo hudobnega, ki je Adama in Evo zapeljal na stranpot. (1. Mojzesova 3:15; 4:1) Ali si je Eva domišljala, da je ona ženska iz prerokbe in da je Kajn obljubljeno »seme«?

 

Če je tako razmišljala, se je hudo motila. Še več, če sta z Adamom Kajnu med odraščanjem vcepljala takšne zamisli, s tem njegovemu nepopolnemu človeškemu ponosu prav gotovo nista nič koristila. Čez čas je Eva rodila svojega drugega sina, vendar o njem očitno ni izrekla nobenih takšnih visokoletečih izjav. Z Adamom sta ga poimenovala Abel, kar verjetno pomeni »izdih« ali »ničevost«. (1. Mojzesova 4:2) Ali izbira tega imena kaže na to, da sta imela glede njega manjša pričakovanja oziroma sta nanj stavila manjše upe kakor na Kajna? O tem lahko le ugibamo.

 

Kakor koli že, današnji starši se lahko od prvih staršev veliko naučite. Ali boste s svojimi besedami in dejanji v vaših otrocih podžigali prevzetnost, častihlepnost in sebične težnje? Ali pa jih boste učili, naj imajo radi Boga Jehova in si prizadevajo z njim stkati prijateljstvo? Žal prva starša nista izpolnila svoje dolžnosti. Vseeno pa je za njuno potomstvo obstajalo upanje.

 

KAKO SI JE ABEL PRIDOBIL VERO?

Adam je oba sinova med njunim odraščanjem najbrž učil, kako preživljati družino. Kajn se je oprijel kmetovanja, Abel pa vzreje ovc.

 

Vendar je Abelu uspelo še nekaj precej pomembnejšega. Skozi leta si je pridobil vero, to čudovito kvaliteto, o kateri je kasneje pisal Pavel. Samo pomislite. Abel ni imel ob sebi nobenega človeka, po katerem bi se lahko glede tega zgledoval. Kako si je potem lahko pridobil vero v Boga Jehova? Poglejmo si, na katerih treh trdnih temeljih je njegova vera najverjetneje slonela.

 

Jehovovo stvarstvo.

Jehova je resda izrekel prekletstvo nad zemljo, zaradi česar je na njej raslo veliko trnja in osata, ki sta oteževala poljedelstvo. Vseeno pa je zemlja rojevala obilo hrane, ki je Abelovo družino vzdrževala pri življenju. Poleg tega Jehova ni preklel nobene živali, niti gora, jezer, rek in morij, niti neba, oblakov, sonca, lune in zvezd. Kamor koli je Abel pogledal, je videl dokaz brezmejne ljubezni, modrosti in dobrote Boga Jehova, tistega, ki je vse ustvaril. (Rimljanom 1:20) Ko je s cenjenjem poglobljeno premišljeval o teh rečeh, se mu je krepila vera.

 

Abel si je prav gotovo jemal čas za to, da je premišljeval o duhovnih stvareh. V mislih si ga skušajte predstavljati, kako skrbi za svojo čredo. Sestavni del življenja vsakega pastirja je bila hoja. Svojo čredo je vodil čez hribe in doline, z njo prečkal reke in pri tem vsepovsod iskal čim bolj zeleno travo, kotanje z najboljšo vodo in čim bolj prikladna zavetja, kjer bi se ta nežna bitja lahko odpočila. Od vseh Božjih stvarjenj so ovce videti najbolj nemočne, kakor da bi bile ustvarjene prav nalašč za to, da jih človek vodi in ščiti. Ali je tudi Abel pri sebi opazil potrebo po tem, da ga vodi in ščiti ter zanj skrbi Nekdo, ki je daleč modrejši in močnejši od katerega koli človeka? Brez kančka dvoma lahko rečemo, da je o tem velikokrat molil k Bogu in da se je njegova vera zaradi tega vse bolj krepila.

 

Abel je trdno veroval v ljubečega Stvarnika zaradi stvarstva, ki ga je obdajalo.

Jehovove obljube.

Adam in Eva sta svojima sinovoma prav gotovo pripovedovala o dogodkih v edenskem vrtu, zaradi katerih sta bila iz njega izgnana. Tako je imel Abel veliko snovi za poglobljeno premišljevanje.

 

Jehova je rekel, da bo zemlja prekleta. Abel je lahko videl trnje in osat, s čimer se je ta napoved izpolnila. Jehova je tudi napovedal, da bo Eva med nosečnostjo in rojevanjem trpela bolečine. Ko je rojevala otroke, je Abel nedvomno opazil, da so se uresničile tudi te besede. Jehova je predvidel, da bo Eva imela neuravnovešeno potrebo po moževi ljubezni in pozornosti in da ji bo Adam gospodoval. Abel je to žalostno resnico lahko videl na lastne oči. Spoznal je, da se Jehovova beseda vedno izkaže za povsem zanesljivo. Tako je imel trdne razloge za to, da je verjel Božji obljubi o »semenu«, ki naj bi nekega dne popravilo škodo, nastalo v Edenu. (1. Mojzesova 3:15–19)

 

Jehovovi služabniki.

Abel ni med takrat živečimi ljudmi našel nikogar, ki bi mu bil lahko za zgled, vendar pa ljudje v tistem času niso bili edina inteligentna bitja na zemlji. Potem ko sta bila Adam in Eva izgnana iz rajskega vrta, je Jehova poskrbel, da ne onadva ne njuni potomci niso imeli vstopa vanj. Jehova je vhod zastražil tako, da je predenj postavil kerube, angele na visokem položaju, in meč s plamenečim rezilom, ki se je nenehno vrtel. (1. Mojzesova 3:24)

 

Predpostavljajmo, da je Abel videl te kerube že kot deček. V svoji materializirani podobi so nedvomno izžarevali izredno moč. In »meč« – ki je nenehno gorel in se nenehno vrtel – je prav tako vzbujal strahospoštovanje. Ali je Abel med odraščanjem lahko kdaj opazil, da bi kerubom postalo dolgčas in bi zapustili svoje dodeljeno mesto? Nikakor ne. Ta inteligentna, mogočna stvarjenja so dan in noč, leto za letom, desetletje za desetletjem stala na enem in istem mestu. Abel se je tako naučil, da ima Bog Jehova pravične in stanovitne služabnike. Opazil je lahko tudi, da so kerubi zvestovdani in poslušni Jehovu, česar ni mogel opaziti pri svoji lastni družini. Ta dobri zgled angelov mu je brez dvoma okrepil vero.

 

 

Abel je lahko vse življenje videl, da kerubi zvesto in poslušno služijo Jehovu.

 

Ko je Abel premišljeval o vsem, kar je Jehova odkril o sebi po stvarstvu, obljubah in zgledu svojih služabnikov, je njegova vera postajala še trdnejša. Njegov zgled nam zares nekaj sporoča, kajne? Na vse nas, še posebej pa na mlade, deluje pomirjevalno, ko vidimo, da si lahko pridobimo pristno vero v Boga Jehova ne glede na to, kaj počnejo drugi družinski člani. Čudesa stvarstva, ki nas obkrožajo, Sveto pismo, ki nam je na voljo v celoti, in številni zgledi ljudi z močno vero so več kot zadostna pomoč za to, da si lahko tudi sami zgradimo vero.

 

ZAKAJ JE BILA ABELOVA ŽRTEV TAKO IZREDNA

Ko je Abelu vera v Jehova rasla, jo je želel izraziti z dejanji. Toda kaj bi navaden človek sploh lahko dal Stvarniku vsega vesolja? Bog od človeka prav gotovo ni potreboval nobenih daril ali pomoči. Sčasoma je Abel dojel globokoumno resnico: Če bi Jehovu s pravimi nagibi daroval najboljše od tega, kar ima, bi bil njegov ljubeči nebeški Oče zadovoljen.

 

Zato je Abel začel pripravljati vse potrebno, da bi daroval nekaj živali iz svoje črede. Izbral je najlepše ovce, same prvorojence, in žrtvoval dele živali, ki so bili po njegovem mnenju najboljši. Medtem si je tudi Kajn skušal pridobiti Božji blagoslov in naklonjenost, zato je pripravil daritev svojega pridelka. Vendar njegovi nagibi niso bili takšni kakor Abelovi. Razlika je postala očitna med njunim darovanjem.

 

 

Abela je k darovanju žrtve navedla vera, Kajna pa ne.

 

Oba Adamova sinova sta za svojo daritev verjetno uporabila oltar in ogenj, morda kje blizu kerubov, ki so bili takrat edini Jehovovi predstavniki na zemlji. In Jehova se je odzval! V Svetem pismu beremo: »Jehova se je z naklonjenostjo ozrl na Abela in njegovo daritev.« (1. Mojzesova 4:4) Tega, kako mu je Bog pokazal svojo naklonjenost, nam pripoved ne pove. Toda zakaj mu jo je izkazal?

 

Ali zaradi daritve same? Abel je daroval živo bitje in pri tem prelil njegovo dragoceno kri. Ali je uvidel, da bo Jehovu takšna žrtev veliko pomenila? Več stoletij kasneje je Bog s tem, da je zapovedal žrtvovanje brezmadežnega jagnjeta, ponazoril žrtev svojega popolnega Sina, »Božjega Jagnjeta«, čigar nedolžna kri naj bi bila prelita. (Janez 1:29; 2. Mojzesova 12:5–7) Vendar Abel večino tega gotovo ni vedel niti razumel.

 

Nekaj pa vemo zagotovo: Abel je daroval najboljše od tega, kar je imel. Jehova se ni nanj ozrl z naklonjenostjo le zaradi žrtve, temveč tudi zaradi njega samega. Abela je namreč k darovanju spodbudila ljubezen do Jehova in pristna vera vanj.

 

Povsem drugače pa je bilo s Kajnom. Jehova »se na Kajna in njegovo daritev ni ozrl z naklonjenostjo«. (1. Mojzesova 4:5) To pa ne zato, ker bi bila Kajnova daritev sama po sebi slaba; Božja postava je namreč kasneje dovoljevala darovanje zemeljskih pridelkov. (3. Mojzesova 6:14, 15) Problem je bil drugje. Sveto pismo za Kajna pravi, da »so bila njegova dela hudobna«. (1. Janezovo 3:12) Kajn je, tako kakor mnogi ljudje vse do danes, očitno menil, da je dovolj že to, da navzven kaže svojo vdanost Bogu. Da nima prave vere v Jehova in da ga v resnici nima rad, je hitro postalo jasno iz njegovega nadaljnjega ravnanja.

 

Ali se je Kajn, ko je videl, da si ni pridobil Jehovove naklonjenosti, skušal kaj naučiti od Abela? Ne. V njem je kar vrelo od sovraštva do brata. Jehova je videl, kaj se dogaja v Kajnovem srcu in mu je potrpežljivo prigovarjal. Posvaril ga je, da njegovo početje vodi v resen greh. Dal mu je upanje, da bo »povišan«, če bo le spremenil svoje ravnanje. (1. Mojzesova 4:6, 7)

 

Kajn se za Božja svarila ni zmenil. Namesto tega je povabil svojega nič hudega slutečega mlajšega brata, naj gre z njim na polje. Tam ga je napadel in umoril. (1. Mojzesova 4:8) Tako je Abel v nekem smislu postal prva žrtev verskega preganjanja, prvi mučenec. Umrl je, a njegova zgodba še zdaleč ni bila končana.

 

Abelova kri je simbolično rečeno vpila k Bogu Jehovu po maščevanju oziroma pravici. In Bog je res zadostil pravici ter hudobnega Kajna kaznoval za njegov zločin. (1. Mojzesova 4:9–12) Še pomembnejše pa je, da nam pripoved o Abelovi veri govori še danes. Njegova življenjska doba – morda je živel le kakšno stoletje – je bila za ljudi takratnih dni precej kratka, vendar je Abel svoja leta modro uporabil. Umrl je, vedoč, da ga ima njegov nebeški Oče Jehova rad in da mu je pri srcu. (Hebrejcem 11:4) Potemtakem smo lahko povsem prepričani, da je varno shranjen v Jehovovem brezmejnem spominu in da čaka na to, da bo vstal od mrtvih v raju na zemlji. (Janez 5:28, 29) Ali ga boste srečali tam? Seveda, če ste ga le odločeni poslušati, ko vam govori, in posnemati njegovo izredno vero.

[gold]

sekta ki priča http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

[Andreja Anda Jagodič]

ZBLIŽAJTE SE Z BOGOM

On je Bog živih

 

Ali je smrt močnejša od Boga? Jasno, da ne! Kako bi sploh lahko bila smrt (ali kateri koli drug »sovražnik«) močnejša od »Vsemogočnega Boga«? (1. Korinčanom 15:26; 2. Mojzesova 6:3) Bog ima moč odstraniti smrt s pomočjo vstajenja, poleg tega nam obljublja, da bo v novem svetu to tudi storil. * Kako zanesljiva pa je ta obljuba? O tem je govoril Božji sin Jezus in njegove besede nam napolnijo srce z upanjem. (Beri Matej 22:31, 32.)

 

Ko je Jezus govoril saducejem, ki niso verjeli v vstajenje, je dejal: »Kar pa zadeva vstajenje mrtvih, ali niste brali, kaj vam je rekel Bog, namreč ‚Jaz sem Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba‘? On ni Bog mrtvih, ampak živih.« Jezus se je tukaj skliceval na pogovor med Bogom in Mojzesom pri gorečem grmu okoli leta 1514 pr. n. št. (2. Mojzesova 3:1–6) Kot je pokazal Jezus, Jehovove besede Mojzesu »Jaz sem Bog Abrahama in Bog Izaka in Bog Jakoba« kažejo na to, da se bo obljuba o vstajenju mrtvih nedvomno izpolnila. Zakaj lahko to rečemo?

 

Najprej razmislimo, kdaj so bile izrečene te besede. Takrat ko je Jehova govoril Mojzesu, so bili očaki Abraham, Izak in Jakob že dolgo mrtvi: Abraham 329 let, Izak 224 let in Jakob 197 let. Vendar je Jehova rekel »jaz sem«, in ne »jaz sem bil« njihov Bog. Jehova je o teh treh mrtvih očakih govoril tako, kakor da bi bili še vedno živi. Zakaj?

 

Jezus je pojasnil: »[Jehova] ni Bog mrtvih, ampak živih.« Razmislimo za trenutek o pomenu teh besed. Če ne bi bilo vstajenja, potem bi Abraham, Izak in Jakob za večne čase ostali v objemu smrti. To bi pomenilo, da je Jehova Bog trupel. Pomenilo bi, da je smrt močnejša od njega, da je prešibak za to, da bi osvobodil svoje zveste služabnike iz objema smrti.

 

Kaj lahko torej sklenemo glede Abrahama, Izaka, Jakoba in vseh zvestih Jehovovih služabnikov, ki so umrli? Jezus je izrekel naslednje prepričljive besede: »Njemu [so] vsi živi.« (Luka 20:38) Prav zares, Jehova bo to, kar se je namenil – da bo obudil svoje zveste služabnike, ki so umrli – tako zanesljivo izpolnil, da nanje gleda, kot da so živi. (Rimljanom 4:16, 17) Vse te ljudi ima v svojem brezmejnem spominu, dokler ne bo po njegovem mnenju napočil čas za to, da jih obudi v življenje.

 

Jehova je neskončno močnejši od smrti.

Ali se vam obet na to, da bomo v prihodnosti spet skupaj s svojimi ljubljenimi, ki so umrli, zdi privlačen? Če da, potem ne pozabite, da je Jehova neskončno močnejši od smrti. Nič ga ne more odvrniti od tega, da ne bi izpolnil svoje obljube in obudil mrtve. Zakaj ne bi skušali izvedeti kaj več o tej obljubi in o Bogu, ki jo bo izpolnil? To vas bo nedvomno zbližalo z Jehovom, »Bogom [. . .] živih«.

[sakatumi]

Maji niso napovedali (fizičnega) konca sveta. Seveda se je bilo o tem potrebno razpisati, posneti par filmov, obnoreti Američane in pretiravati do onemoglosti.

[mgd]

Bog je celotna realnost.

[Andreja Anda Jagodič]

Bog je celotna realnost.

Zakaj si prepričan, da imaš resnico?

 

00:0019:21

»Da bi ugotovili, kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno.« (RIM. 12:2)

 

KAKO BI ODGOVORIL?

Zakaj je ravnanje Jehovovih Prič v času vojne naredilo vtis na mnoge ljudi?

Kaj glede našega oznanjevanja mnoge prepriča, da smo pravi kristjani?

Zakaj si ti prepričan, da imaš resnico?

1. Kako je duhovščina tako imenovanega krščanstva ravnala v vojnah?

ALI Bog od pravih kristjanov želi, da gredo v vojno in ubijajo ljudi druge narodnosti? Mnogi, ki so trdili, da so kristjani, so v zadnjih sto letih pogosto delali prav to. Katoliški vojaški kaplani so blagoslavljali čete in orožje v vojnah proti katoličanom iz nasprotnega naroda. Enako velja za protestantske kaplane. Najznačilnejši primer, ki pokaže, do kakšnega prelivanja krvi lahko zaradi tega pride, je druga svetovna vojna.

 

2., 3. Kako so Jehovove priče ravnali med drugo svetovno vojno in pozneje ter zakaj?

2 Kako pa so v tem vojnem času ravnali Jehovove priče? Zgodovina odkriva, da so ohranili krščansko nevtralnost. Na čem je temeljilo to njihovo stališče? Predvsem na Jezusovih naukih in zgledu. Jezus je rekel: »Če bo med vami vladala ljubezen, bodo vsi vedeli, da ste moji učenci.« (Jan. 13:35) Prav tako so si k srcu vzeli načela, ki vejejo iz besed apostola Pavla Korinčanom, in so jih uporabili v svojih okoliščinah. (Beri 2. Korinčanom 10:3, 4.)

 

3 Pravi kristjani imajo svojo vest šolano po Bibliji, zato se ne učijo vojskovati niti ne sodelujejo v vojni. Zaradi ravnanja po tem krščanskem načelu je bilo že tisoče Prič, mladih in starih, moških in žensk, preganjanih. Mnogi so marsikaj pretrpeli v delovnih taboriščih in zaporih. Med nacizmom v Nemčiji so bili nekateri celo umorjeni. Priče v Evropi kljub krutemu preganjanju niso nikoli pozabili na svojo nalogo oznanjevati dobro novico o Jehovovem kraljestvu. Zvesto so jo opravljali – v zaporih, koncentracijskih taboriščih in v pregnanstvu. * V poznejših časih Priče niso sodelovali v krvavem etničnem čiščenju v Ruandi leta 1994. Prav tako so ostali nevtralni med prelivanjem krvi, do katerega je prišlo med vojno na Balkanu ob razpadu nekdanje Jugoslavije.

 

4. Kako so Jehovove priče s svojo nevtralnostjo vplivali na opazovalce?

4 Tisoče opazovalcev po svetu je takšna popolna nevtralnost Jehovovih prič prepričala, da ti iskreno ljubijo Boga in bližnjega. Povedano z drugimi besedami, Priče res živijo po načelih pravega krščanstva. So pa še drugi vidiki našega čaščenja, ki so mnoge prepričali, da v Jehovovih pričah vidijo prave kristjane.

 

NAJVEČJE IZOBRAŽEVALNO DELO V ZGODOVINI

5. S katero spremembo so se morali soočiti Kristusovi zgodnji sledilci?

5 Jezus je vse od začetka svojega služenja poudarjal, da je zelo pomembno oznanjevati dobro novico o Božjem kraljestvu. Izbral je 12 učencev, da bi skupaj z njimi položil temelj za vsesvetovno oznanjevanje; zatem je usposobil še skupino 70 učencev. (Luk. 6:13; 10:1) Bili so pripravljeni ponesti dobro novico drugim, najprej Judom. Nato pa presenečenje! Dobro novico naj bi ponesli tudi neobrezanim pripadnikom narodov. Za goreče judovske učence je to gotovo bila zelo velika sprememba! (Apd. 1:8)

 

6. Kako je Peter spoznal, da je Jehova nepristranski?

6 Apostol Peter je bil poslan na dom neobrezanega Nejuda, Kornelija. Tedaj je spoznal, da je Bog nepristranski. Peter je zapovedal, naj se dajo Kornelij in njegovi domači krstiti. Tako se je krščanstvo začelo širiti na obsežno novo področje; resnico so lahko slišali in jo sprejeli ljudje iz vseh narodov. (Apd. 10:9–48) Zdaj je to področje zajemalo ves svet.

 

7., 8. Katero pobudo je prevzela Jehovova organizacija? (Glej sliko pri naslovu.)

7 Tisti, ki jim je v današnjem času med Jehovovimi pričami zaupano vodstvo, goreče podpirajo oznanjevanje in poučevanje dobre novice po svetu. Sedaj se skoraj osem milijonov gorečih Prič po svojih najboljših močeh trudi širiti Kristusovo sporočilo v več kot 600 jezikih, in to število še raste! Jehovove priče so dobro znani po svojem oznanjevanju po hišah in na ulici, pri čemer včasih uporabljajo tudi razstavne mize in vozičke z literaturo.

 

8 Več kot 2900 prevajalcev je že bilo deležno posebnega izobraževanja za prevajanje Biblije in biblijske literature. Njihovo delo vsekakor ni omejeno na jezike, ki morda štejejo med večje. Med drugim prevajajo v več sto jezikov, ki niso splošno znani, pa vendar jih govori milijone ljudi. V Španiji na primer milijone Kataloncev vsak dan govori svoj materni jezik katalonščino. Ta jezik skupaj s svojimi narečji še zlasti v zadnjem času doživlja preporod v Andori, Alicanteju, na Balearskih otokih in v Valencii. Jehovove priče zdaj v katalonščini izdajajo biblijsko literaturo in v tem jeziku, ki Kataloncem ogreje srce, imajo tudi krščanske shode.

 

9., 10. Iz česa se vidi, da se Božja organizacija zanima za duhovne potrebe vseh ljudi?

9 Po tem vzorcu prevajanja in poučevanja se Priče ravnajo v mnogih kulturah. Mehika je špansko govoreča država, vendar živijo v njej večje domorodne skupnosti, ki govorijo druge jezike. Takšna skupnost so Maji. Podružnica v Mehiki je uredila, da majevski prevajalski tim dela in živi v tistem delu dežele, kjer lahko vsak dan govori in posluša majevščino. Nadaljnji zgled je nepalščina, eden od jezikov, ki se govori v Nepalu, v državi z več kot 29 milijoni prebivalcev. V tej državi govorijo kakih 120 jezikov, toda nepalščino govori dobrih deset milijonov, poleg tega jo mnogi uporabljajo kot drugi jezik. Naša biblijska literatura izhaja tudi v tem jeziku.

 

10 Iz tega, da Jehovova organizacija podpira toliko prevajalskih timov po svetu, se lepo vidi, kako zelo resno jemlje nalogo oznanjevanja dobre novice o Kraljestvu po vsej zemlji. Po svetu je bilo ljudem v različnih akcijah brezplačno razdeljenih že na milijone traktatov, brošur in revij. Stroški se krijejo s prostovoljnimi prispevki Jehovovih prič, ki upoštevajo Jezusovo navodilo: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« (Mat. 10:8)

 

 

Prevajalski tim pripravlja publikacije v nizki nemščini. (Glej odstavek 10.)

 

 

Publikacije v nizki nemščini pridejo prav v Paragvaju. (Glej tudi sliko pri naslovu.)

 

11., 12. Kako oznanjevanje, ki ga Jehovove priče opravljajo po vsem svetu, dobro vpliva na druge?

11 Jehovove priče so kot predani krščanski oznanjevalci in učitelji tako močno prepričani, da so našli resnico, da se za to, da bi širili sporočilo med ljudmi iz drugih narodov in etničnih skupin, zelo žrtvujejo. Mnogi so, da bi lahko sodelovali v tem življenjsko pomembnem krščanskem delu, poenostavili svoje življenje, se naučili drugega jezika in se prilagodili drugačni kulturi. To oznanjevanje in poučevanje, ki je mednarodnega značaja, je nadaljnji dejavnik, ki mnoge ljudi prepriča, da so Jehovove priče res pravi sledilci Kristusa Jezusa.

 

12 Priče vse to delajo zato, ker so prepričani da so našli resnico. Kaj še je milijone ljudi prepričalo o tem, da imajo Jehovove priče resnico? (Beri Rimljanom 14:17, 18.)

 

ZAKAJ SO PREPRIČANI, DA IMAJO RESNICO

13. Kako Priče ohranjajo svojo organizacijo čisto?

13 Marsikaj se lahko naučimo iz tega, kar so predani kristjani, ki živijo v našem času, povedali o tem, zakaj so prepričani, da imajo resnico. Neki dolgoletni Jehovov služabnik je svoje občutke takole izrazil: »Za to, da bi Jehovova organizacija ostala moralno čista in neoskrunjena, se naredi vse, kar je treba, ne glede na to, komu je treba svetovati oziroma koga je treba disciplinirati.« Kako pa je mogoče doseči tako visok moralni standard? Z ravnanjem po merilih, zapisanih v Božji Besedi, in po zgledu, ki so ga dali Jezus in njegovi učenci. Tako je v novodobni zgodovini Jehovovih prič sorazmerno malo takšnih, ki morajo biti izobčeni iz te krščanske skupnosti, ker se ne podrejajo Božjim merilom. Velika večina – med katerimi so tudi takšni, ki so včasih živeli tako, kot Bogu ni všeč, in so se spremenili – pa živi čisto in zgledno življenje. (Beri 1. Korinčanom 6:9–11.)

 

14. Kaj mnogi izobčeni naredijo in kakšen je rezultat tega?

14 Kako pa je s tistimi, ki so morali biti izobčeni, da bi se zadostilo svetopisemskim merilom? Tisoči se pokesajo za svoja nekrščanska dejanja in so prisrčno sprejeti nazaj v občino. (Beri 2. Korinčanom 2:6–8.) Zaradi upoštevanja visokih svetopisemskih meril vedenja je krščanska občina čista, in nam kot takšna vliva prepričanost in zaupanje. Že samo to, da se občina ravna po Božjih merilih – kar je v ostrem nasprotju z vsedopuščajočim stališčem, ki je značilno za mnoge cerkve – je mnoge prepričalo, da so Jehovove priče ljudstvo, ki živi skladno z resnico.

 

15. Zakaj je neki brat prepričan, da ima resnico?

15 Zakaj so drugi izkušeni Priče prepričani, da so našli resnico? Neki brat, ki je sredi svojih petdesetih let, pojasnjuje: »Že vse od najstniških let menim, da moja vera temelji na treh glavnih stebrih oziroma predpostavkah: 1. da Bog obstaja, 2. da je navdihnil pisanje Biblije in 3. da danes uporablja in blagoslavlja krščansko občino Jehovovih prič. Z leti preučevanja sem si vedno prizadeval te stebre preizkusiti in si skušal odgovoriti na vprašanje, ali res imajo trdno podlago. Dokazov za vsakega od njih je bilo iz leta v leto več in to mi je krepilo vero ter poglabljalo prepričanost o tem, da res imamo resnico.«

 

16. Kaj glede resnice je naredilo vtis na neko sestro?

16 Poročena sestra, ki dela v svetovnem središču v New Yorku, je o Jehovovi organizaciji rekla: »Je edina, ki neomajno razglaša Jehovovo ime. To je povsem logično, če pomislimo, da se v Bibliji Božje ime pojavi kakih 7000-krat! Hvaležna sem za spodbudne besede iz 2. kroniške 16:9: ‚Jehova namreč s svojimi očmi preletava vso zemljo, da bi pokazal svojo moč v dobro tistih, katerih srce je nerazdeljeno do njega.‘« Nadaljuje še: »Resnica mi je odkrila, kako naj si pridobim nerazdeljeno srce, da bo lahko Jehova neovirano pokazal svojo moč v moje dobro. Moj odnos z Jehovom je zame nekaj najdragocenejšega. Poleg tega cenim Jezusovo vlogo pri tem, da imam natančno spoznanje o Bogu, kar mi daje moč.«

 

17. O čem je prepričan nekdanji ateist in zakaj?

17 Nekdanji ateist je priznal: »Stvarstvo me prepričuje, da Bog želi, da človeštvo uživa v življenju, in zato ne bo dovolil, da bi se trpljenje nadaljevalo v nedogled. In bolj ko se svet pogreza v brezbožnost, bolj Jehovovo ljudstvo napreduje v veri, gorečnosti in ljubezni. Le Jehovovemu duhu lahko uspe ta novodobni čudež.« (Beri 1. Petrovo 4:1–4.)

 

18. Kaj meniš o izjavah dveh bratov?

18 Neki drug dolgoletni Priča je za prepričanost o resnici, ki jo oznanjujemo, navedel naslednje razloge: »Z leti preučevanja sem se prepričal, da so se Priče zelo potrudili, da so se vrnili k vzorcu krščanske občine iz prvega stoletja. Med potovanji po svetu sem na lastne oči videl svetovno enotnost Jehovovih prič. Resnica iz Biblije me navdaja z zadovoljstvom in srečo.« Ko so nekega brata, ki je star malo čez 60 let, vprašali, zakaj je prepričan, da je našel resnico, se je osredinil na Jezusa Kristusa in pojasnil: »Temeljito smo preučili življenje in službo Jezusa, in njegov zgled nam zdaj veliko pomeni. V svojem življenju smo naredili spremembe, da bi se po Kristusu Jezusu približali Bogu. Priznavamo, da je Kristusova odkupna žrtev podlaga za našo rešitev. In vemo, da je bil obujen od mrtvih. Za ta dogodek imamo pričevanje zanesljivih očividcev.« (Beri 1. Korinčanom 15:3–8.)

 

KAJ MORAMO DELATI Z RESNICO?

19., 20. a) Katero odgovornost je poudaril Pavel občini v Rimu? Katero čast imamo kot posvečeni kristjani?

19 Kristjani ljubimo svoje bližnje, zato svojega dragocenega spoznanja o resnici ne moremo držati zase. Pavel je svojim bratom v Rimu takole logično pojasnil stvari: »Če namreč javno razglašaš to ‚besedo‘, ki je ‚v tvojih ustih‘, torej da Jezus je Gospod, in če v svojem srcu veruješ, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem se namreč veruje in tako doseže pravičnost, toda z usti se javno razglaša vera in tako doseže rešitev.« (Rim. 10:9, 10)

 

20 Kot posvečeni priče za Jehova smo prepričani, da imamo resnico, in se zavedamo, da imamo čast druge učiti o dobri novici o Božji kraljestveni vladi. Naredimo torej med oznanjevanjem vtis na druge, pa ne le s tem, kar jih poučujemo iz Biblije, ampak tudi s prepričanostjo, ki sije iz nas.

[mgd]

Zakaj si prepričan, da imaš resnico?

 

 

Ker jo razodeva Bog po svoji volji in popolnoma pomiri.

[gold]

zadaj stolp, spredaj pričakovanja dame http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

http://static-1.mojvideo.com/foto161766-31297-503196/slika.jpg

[mgd]

Le s predajo lahko spoznaš/spoznavaš Boga.

[sakatumi]

Le s predajo lahko spoznaš/spoznavaš Boga.

 

s predajo komu/čemu? predajo česa?

[mgd]

s predajo komu/čemu? predajo česa?

 

Predajo njemu, Bogu. Predajo ponosa, da misliš, da najboljš veš zase in da se raje odpreš za njegovo vodstvo, za njegov nasvet, da sprejmeš njegovo razodetje kaj je dobr. In ko delaš po njegovih navodilih ga nadaljnje spoznavaš in nadaljnje deluješ zanj in tako dosegaš pomiritev in izpolnitev.