Skoči na vsebino

Politika


Silica

Recommended Posts

en kup nakladanja, zgleda da bo buda rešil našo politiko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

naklada že tko kot oni

mrbit zna tudi nardit iz dreka puter http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljena Boudika,

 

 

Pri vas opažam izrazito nenaklonjenost do vsega, kar na kakršen koli način povezujete z vojnimi, vojaškimi, državno-varnostnimi in policijskimi vedami, kakor tudi do vsega kar na kakršen koli način povezujete s kakršno koli obliko legalizma. A vendar predhodno omenjene vede, o katerih civilisti veste zelo malo, in njene pripadnice in pripadniki ne delujejo v nasprotju z najboljšimi interesi naroda, temveč v skladu z njimi. Pri čemer imate civilisti to manjšo težavico, da se v normalno delujoči družbi ne srečate z delovanjem tovrstnih služb kakor koli drugače kot zgolj preko tega, da kje vidite kakšno njihovo uniformirano predstavnico in predstavnika ali da poznate posredno ali neposredno nekoga izmed njih; razen v kolikor vam kakšen prometni policist ne napiše kakšne prometne kazni. Od tu dalje pa se tudi ne ukvarjate niti ne razmišljate kaj preveč o tem kaj so dejanske naloge tovrstnih družb v normalno delujoči družbi. Medtem ko pa se na drugi strani z eno izmed tovrstnih služb srečate izključno, kadar se znajdete v takšni ali drugačni ekstremni okoliščini. Pri čemer se v tovrstnih primerih obračate za vašo osebno zaščito in zaščito vaših pravic izključno na policijo ter kasneje na državno pravobranilstvo. V kolikor se začnete 'poredno' obnašati na najrazličnejših vaših demonstracijah, pa se primarno srečujete s pripadniki posebne policijske enote. Od tu dalje pa so tekoče delovne naloge vojske ter različnih državno-varnostnih služb za vas bolj kot ne terra incognita in se z njimi tudi kaj dosti ne ukvarjate ali razmišljate, razen v okviru najrazličnejših nadvse simpatičnih teorij zarot.

 

Na drugi strani pa nenehno pozabljate, da sleherna demokratična družba brez ustreznih služb, ki zagotavljajo varnost, red in disciplino v njej, po hitrem postopku degradira na stopnjo vsesplošne anarhije, kakršno ste imeli v začetnih fazah moč opazovati v nemirih v Londonu, Parizu, Madridu, Stockholmnu ter ostalih evropskih mestih v letih 1998, 2005, 2011, 2012 in 2013.

 

http://www.youtube.com/watch?v=9Qmks0QVI40

http://www.youtube.com/watch?v=sGHIfeVmASY

http://www.youtube.com/watch?v=8m8zfrJEcN8

http://www.youtube.com/watch?v=KUayGEWM77w

http://www.youtube.com/watch?v=vZ8yNywAOEk

http://www.youtube.com/watch?v=uLE_yGMBdUc

http://www.youtube.com/watch?v=k7H02HSip_c

Ko pride do tovrstnih 'civilno' družbenih izgredov se večina civilne družbe nemudoma obrne tako na policijo, vojsko kot tudi državno-varnostne službe, saj se šele v tovrstnih primerih znova spomnite, da demokracija brez varnosti, reda in discipline ni nič drugega kot zgolj anarhija. Na kar seveda nemudoma pozabite, ko se umirijo zadeve. Medtem ko vaš spomin na policijo, vojsko in državno-varnostne službe kot predstavnice represivnih služb seveda ostane. Na osnovi katerega pozabljate, da so pripadnice in pripadniki tovrstnih služb, ko niso na uradni dolžnosti prav tako civilisti kot vi, imajo ravno tako kot vi svoje družine, prijatelje... kot si tudi prizadevajo k istim ciljem kot vi. Katerih pa si ne prizadevajo doseči s pomočjo uporabe nasilnih sredstev. Predvidevam, da le malokdo od vas kadar koli pomisli kako se počutijo pripadnice in pripadniki tovrstnih služb pri opravljanju njihovih delovnih nalog zagotavljanja varnosti, reda in discipline v skupni družbi, kadar so primorani umirjati takšne ali drugačne 'civilno' družbene izgrede. Pri katerih na nasprotni strani zelo pogosto srečujejo posameznice in posameznike, katere tako ali drugače poznajo.

 

Na drugi strani bi vam nadvse svetoval, da ne enačite posameznikovega domoljubja in njegovih prizadevanj pri soustvarjanju varne in urejene družbe, kateri pripada, s takšnimi ali drugačnimi oblikami militarizma. Drugače pa se na koncu vedno izkaže, da sleherna oblika demokracije v ozadju vedno temelji na takšni ali drugačni obliki 'militarizma'. Kar velja za vse demokratične človeške družbe od antične Grčije dalje. Pri čemer si bomo naredili veliko uslugo, v kolikor bomo upoštevali kaj so antični Grki dejansko razumeli pod njihovim pojmom demokracije. Še večjo uslugo pa si bomo naredili, v kolikor bomo vsaj malo podrobno preučili nekdanji in trenutni razvoj sodobnih demokratičnih in pluralističnih družb. Zaradi česar nikar ne uporabljajmo tako zelo priljubljenih dvojnih meril, ko poteka razprava o državno-varnostnih službah, vojski, policiji in državnem pravobranilstvu.

 

V zaključku bi vam želel le še omeniti, da progresivno spodbujanje prebujanja narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa nima prav ničesar skupnega z militarizmom, temveč izključno s posameznikovim domoljubjem in družbeno odgovornostjo.

 

 

"Lex paciferat."

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

V kolikor se naš narod dejansko želi uspešno zoperstaviti tovrstnim nevarnostim, mora postopoma preiti iz trenutnega centraliziranega gospodarstva, ki temelji na makroekonomiji in velikih podjetjih, v decentralizirano gospodarstvo, ki temelji na mikroekonomiji in podjetništvu. A v kolikor želi v tej svoji nameri uspeti mora prvo začeti pospešeno delati na narodni enotnosti, narodni istovetnosti, narodni zavesti in narodnem ponosu.

Osebno nadvse močno pogrešam narodno enotnost, istovetnost, zavest in ponos našega naroda, kakršnega je uspel pokazati v obdobju od 1984 do 1991. In pod nobenim pogojem ne nameravam kadar koli kakor koli pristati na to, da naš narod ni zmožen pokazati enake in tudi večje narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa, kot ga je to v omenjenem obdobju. Vse kar naš narod potrebuje je zgolj to, da mu prisluhnemo in ponudimo možnost, da znova stopi na Pot narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa.

Pozdravljen KoryuBudo,

čeprav daleč nazaj, moram malce komentirati tole, predvsem pa poboldano: "Pri vas opažam izrazito nenaklonjenost do vsega, kar na kakršen koli način povezujete z vojnimi, vojaškimi, državno-varnostnimi in policijskimi vedami, kakor tudi do vsega kar na kakršen koli način povezujete s kakršno koli obliko legalizma. " To, da me je zmotilo določeno izrazoslovje, pač ni povezano z mojo nenaklonjenostjo do zgoraj naštetih ved. Družbe, kakršna smo, si ne predstavljam brez ustreznih, zgoraj omenjenih služb, zgoraj citirani tekst je prepričevanje prepričanega in pravzaprav deliva enako mnenje. Tudi na osebni ravni nisem imela nikoli slabih izkušenj z različnimi vrstami uniformirancev, s policisti imam celo zelo dobre izkušnje.

Na ta očitek sem naletela takrat, ko smo komentirali genocid staroselskih ljudstev (vztrajam pri stališču, da je šlo za genocid) in drži - do genocidnih politik gojim zelo nenaklonjeno stališče - vendar pri genocidnih politikah ne gre za vzpostavljanje neke trdne družbene strukture, ampak ravno nasprotno, za njeno rušenje. Gre za to, da ločim med potrebo in pravico določenega naroda do lastne vojske, do samoobrambe, do vzdrževanja nekega temeljnega reda in med uničevanjem nekega naroda in njegovih družbenih temeljev.

Zakaj me je pa zmotil zapis, da "naš narod rabi samo to, da mu ponudimo možnost, da znova stopi na Pot narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa?" Ker me spominja na retoriko zgodnjega komunističnega obdobja in na široko mobiliziranje množic. Ki je verjetno v tistem obdobju bilo potrebno za izgradnjo nove družbe. Bili so potrebni ideali in vera. Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe. Če tega ni, so to samo prazne fraze, ki se lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Malce problematično je, če smo mi tisti, ki "našemu" narodu nekaj ponudimo. Kdo smo to mi in kdo so tisti, ki naj bi to sprejeli?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

Pozdravljen KoryuBudo,

čeprav daleč nazaj, moram malce komentirati tole, predvsem pa poboldano: "Pri vas opažam izrazito nenaklonjenost do vsega, kar na kakršen koli način povezujete z vojnimi, vojaškimi, državno-varnostnimi in policijskimi vedami, kakor tudi do vsega kar na kakršen koli način povezujete s kakršno koli obliko legalizma. " To, da me je zmotilo določeno izrazoslovje, pač ni povezano z mojo nenaklonjenostjo do zgoraj naštetih ved. Družbe, kakršna smo, si ne predstavljam brez ustreznih, zgoraj omenjenih služb, zgoraj citirani tekst je prepričevanje prepričanega in pravzaprav deliva enako mnenje. Tudi na osebni ravni nisem imela nikoli slabih izkušenj z različnimi vrstami uniformirancev, s policisti imam celo zelo dobre izkušnje.

Na ta očitek sem naletela takrat, ko smo komentirali genocid staroselskih ljudstev (vztrajam pri stališču, da je šlo za genocid) in drži - do genocidnih politik gojim zelo nenaklonjeno stališče - vendar pri genocidnih politikah ne gre za vzpostavljanje neke trdne družbene strukture, ampak ravno nasprotno, za njeno rušenje. Gre za to, da ločim med potrebo in pravico določenega naroda do lastne vojske, do samoobrambe, do vzdrževanja nekega temeljnega reda in med uničevanjem nekega naroda in njegovih družbenih temeljev.

Zakaj me je pa zmotil zapis, da "naš narod rabi samo to, da mu ponudimo možnost, da znova stopi na Pot narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa?" Ker me spominja na retoriko zgodnjega komunističnega obdobja in na široko mobiliziranje množic. Ki je verjetno v tistem obdobju bilo potrebno za izgradnjo nove družbe. Bili so potrebni ideali in vera. Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe. Če tega ni, so to samo prazne fraze, ki se lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Malce problematično je, če smo mi tisti, ki "našemu" narodu nekaj ponudimo. Kdo smo to mi in kdo so tisti, ki naj bi to sprejeli?

 

 

 

 

Pozdravljena Boudika,

 

 

Nadvse me veseli, da sva uspela uspešno razčistiti, da v odnosu do vojnih, vojaških, državno-varnostnih in policijskih ved, deliva enako mnenje ter da so bila najina nesoglasja zgolj posledica najinih drugačnih načinov razmišljanja in izražanja.

 

Kar se zadeva najrazličnejših oblik genocidov, katerih smo se na kratko dotaknili v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih, sem tako vas kot tudi določene druge uporabnice že takrat želel opomniti na dejstvo, da mora biti določenemu narodu, ki naj bi izvajal politiko genocida, slednja prvo pravno-formalno dokazana, preden lahko opravičeno obtožimo določen narod, da jo je izvajal. Predvidevam, da ste seznanjeni s pravnim načelom, da se posameznik smatra za nedolžnega vse dokler se mu ne dokaže njegova krivda onkraj utemeljenega dvoma. Zaradi česar bi vas vljudno naprošal, da se v nadaljevanju najine razprave izogneva tako resnim in težkim obtožbam kot je to, da je določen narod v določenem obdobju njegove preteklosti izvajal politiko genocida. Za strokovno reševanje tovrstnih nadvse zahtevnih in kompleksnih vprašanj je pristojno edino mednarodno sodišče za vojne zločine in grozodejstva, ki deluje v sklopu Združenih narodov. Kakršno koli drugačno razpravljanje na temo omenjene teme, pa je izključno parcialne narave ter striktno pogojeno s posamezničino/posameznikovo subjektivno realnostjo ter njegovimi osebni prepričanji in verovanji ter je kot takšno strokovno gledano povsem brezpredmetno in vodi zgolj bodisi v takšno ali drugačno prepričevanje nekoga drugega v naš prav bodisi v medsebojna nesoglasja.

 

Na drugi strani pa sem, v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih, želel tako vas kot tudi določene druge uporabnice opomniti tudi tako na to, da je politiko genocida nadvse težko dokazati kot tudi na to, da so v različnih zgodovinskih obdobjih takšno ali drugačno 'politiko genocida' prakticirale vse pretekle in sedanje človeške družbe in civilizacije. Pri čemer prvobitna/primitivna ljudstva niso nikakršna izjema. Na drugi strani pa moramo pri kakršni koli naši obravnavi genocida vedno tudi upoštevati, da genocid temelji na aktivnem širše družbenem delovanju negativnih/destruktivnih aspektov naslednjih petih primarnih arhetipov: arhetip matere, arhetip očeta, arhetip otroka, arhetip heroja in arhetip preobrazbe. V kolikor ne upoštevamo tovrstnih preprostih dejstev sleherna naša razprava o genocidu temelji izključno na naših osebnih predsodkih, stereotipih, takšnem ali drugačnem iluzornem poveličevanju določenega naroda/ljudstva in demoniziranju nekega drugega naroda/ljudstva. Pri čemer gre na tem mestu tudi izpostaviti, da je iluzorno demoniziranje določenega naroda/ljudstva prvi korak na poti, ki omogoči nenadzorovano, nekontrolirano in neobrzdano širše družbeno delovanje negativnih/destruktivnih aspektov posameznih petih primarnih arhetipov (mati, oče, otrok, heroj in preobrazba), katero vedno znova vodi v izvajanje politike genocida.

 

Pri vsaj malo bolj resnem in nepristranskem preučevanju človeške zgodovine zelo hitro ugotovimo, da so v različnih časovnih obdobjih izvajale politiko genocida vse trenutno poznane človeške družbe in civilizacije - od najbolj primitivnih do najbolj razvitih. Pa naj si gre bodisi za severno ameriške Indijance ali centralno in južno ameriške indijanske civilizacije (Irokezi, Huroni, Siouxi, Črne vrane, Šošoni, Apači, Navaho, Komanči... Olmeki, Tolteki, Maji, Azteki, Zapoteki, Mixteki, Tlaxalci... Chavin kultura, Mochiki, Quito kraljestvo, Inki...). Ali na drugi strani predindoevropejska ljudstva, ki so živela na ozemlju Evrope, Indoevropejci, Minojci, Mikenci, Dorci, Jonci, Eolci, Dardijci, Frigijci, Lidijci, Hetiti... Egipčani, Sumerci, Elamci, Akadci, Babilonci, Mitanci, Asirci, Gupti, Judi in Izraelci, Medejci, Perzijci... Filastejci, Kanaanci, Feničani, Heleni, Etruščani, Rimljani, Kartaginci, Kelti... romanski, germanski in slovanski barbarski narodi in ljudstva... Ali na drugi strani Skiti, Sarmati, turška ljudstva in narodi, Dravidi, Arijci, kitajski narodi, hunsko-mongolska ljudstva in narodi, Korejci, Japonci... Ali na drugi strani najrazličnejša afriška in bantujska ljudstva in narodi ter najrazličnejša polinezijska, melanezijska in mikronezijska ljudstva ter na koncu tudi avstralski Aborogini.

 

Kot lahko vidite praktično ni obstajala niti ena sama človeška družba ali civilizacija, ki v določenem obdobju svoje zgodovine ne bi izvajala politike, katero dandanes označujemo s pojmom: politika genocida. Razlika med posameznimi preteklimi in sedanjimi človeškimi družbami in civilizacijami v odnosu do omenjene politike je zgolj v skali njenega izvajanja ter seveda kdaj so jo na zadnje izvajale. Zaradi česar je laično generalizacijsko obtoževanje določenih narodov ali ljudstev, da so izvajala politiko genocida povsem nesmiselno, saj lahko s tovrstnim pristopom obsodimo kar celotno človeštvo za izvajanje omenjene politike. Iz česar je več kot le razvidno, da moramo biti pri obravnavi dokazovanja politike genocida nadvse previdni, preudarni ter karseda nepristranski. Na kar sem tako vas kot tudi nekatere ostale uporabnice želel opomniti tekom naše razprave o prvobitnih/primitivnih ljudstvih.

 

Po drugi strani pa moramo pri obravnavi problematike genocida tudi veliko bolj resno upoštevati delovanje človekove psihe. Kajti kot sem že predhodno omenil posamezno družbo/civilizacijo v izvajanje genocida usmerjajo negativni/destruktivni aspekti petih primarnih arhetipov. Iz česar posledično sledi, da moramo pri naši obravnavi problematike genocida nadvse resno upoštevati stvarno naravo arhetipov in njihovega delovanja. Saj kot smo lahko videli je človekova naklonjenost k genocidu univerzalne oziroma pravilneje arhetipske narave. Pri čemer moramo tudi resno upoštevati možnost, da genocid predstavlja orodje naravne selekcije in evolucije v sklopu človeške vrste, katerih delovanje v sklopu same človeške vrste še vedno ne razumemo niti ne poznamo najbolje. V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije in evolucije v preostalih ekosistemih, ki skupaj s človekom in njegovim lastnim ekosistemom - družbo, tvorijo celotno naravo. Lahko vidimo, da sta naravna selekcija in evolucija nadvse naklonjeni k uporabi orodja, katerega označujemo s pojmom: masovno izumrtje posamezne vrste, katerega lahko v celoti primerjamo z genocidom.

 

Prav tako moramo genocid preučevati tudi v sklopu našega preučevanja evolucije človekove psihe. Namreč kot sem že predhodno omenil je genocid posledica aktivnega širše družbenega delovanja negativnih/destruktivnih aspektov petih primarnih arhetipov. Po drugi strani pa tudi predstavlja 'kazen' za vse tiste človeške družbe in civilizacije, katere se iz takšnih ali drugačnih razlogov niso želela ali se niso bila sposobna in zmožna ustrezno usklajevati s spremembami, s katerimi so se soočale. Zavračanje, nesposobnost ali nezmožnost človeških družb ali civilizacij ustreznega usklajevanja s spremembami, s katerimi se soočajo, je primarno posledica aktivnega širše družbenega delovanja primarnega nagona po mirovanju, ne delovanju - nagona psihične inercije, ki usmerja posameznika/družbo/civilizacijo bodisi v mirovanje, ne delovanje bodisi v lenobo ali nemirnost. Pri vseh družbah/civilizacijah, ki so postale žrtve takšnih ali drugačnih politik genocida s strani določene druge družbe/civilizacije ali več teh, lahko brez razlik opazujemo in preučujemo, da so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida. Zaradi česar je v tovrstnih primerih nadvse težko govoriti o kakršni koli obliki genocida, kakršno smo definirali tekom druge polovice 20. stoletja ter nadaljnje posodabljali v obliko kot jo poznamo danes. Tovrstne zgodovinske primere genocida lahko tako edino uporabljamo kot poduk kakšna kazen nam sledi, v kolikor se iz takšnih ali drugačnih razlogov bodisi na nezavedni bodisi na nezavedno-zavedni kolektivni ravni odločimo naivno zoperstaviti temeljnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri predstavlja primarno naravno gonilno silo tako celotnega našega stvarstva kot tudi naravne selekcije in evolucije. Na kar sem prav tako želel opomniti tako vas kot tudi določene ostale uporabnice v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih. Pri čemer bi na tem mestu želel izpostaviti zgolj še to, da je priznavanje genocida za nekaj nedopustnega in neopravičljivega produkt višje stopnje človekove psihološke in psihične evolucije. Medtem ko na drugi strani človeške družbe in civilizacije, ki so iz kakršnih koli razlogov ostale ujete na nižjih stopnjah psihološkega in psihičnega razvoja, genocida preprosto ne obravnavajo kot nekaj nedopustnega in neopravičljivega, temveč kot legalno in legitimno sredstvo za doseganje najrazličnejših njihovih ciljev, ambicij in agend.

 

 

 

Zakaj me je pa zmotil zapis, da "naš narod rabi samo to, da mu ponudimo možnost, da znova stopi na Pot narodne enotnosti, istovetnosti, zavesti in ponosa?" Ker me spominja na retoriko zgodnjega komunističnega obdobja in na široko mobiliziranje množic. Ki je verjetno v tistem obdobju bilo potrebno za izgradnjo nove družbe. Bili so potrebni ideali in vera. Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe. Če tega ni, so to samo prazne fraze, ki se lahko sprevržejo v svoje nasprotje. Malce problematično je, če smo mi tisti, ki "našemu" narodu nekaj ponudimo. Kdo smo to mi in kdo so tisti, ki naj bi to sprejeli?

 

 

 

Sleherno človekovo preučevanje, udejstvovanje in delovanje primarno temelji na njegovi veri in duhovnosti ter s tem posledično tudi na na njegovih idealih, vrednotah in vrlinah. Sleherni človek za svoje normalno preučevanje, udejstvovanje in delovanje preprosto potrebuje vodenje (ne vodstvo, da ne bo prišlo do kakršnega koli nesporazuma) nečesa, s čimer se lahko poistoveti ter kar ga istočasno tako dopolnjuje in nadgrajuje kot tudi presega. Iz vašega zgoraj navedenega citata je moč sklepati, da se z besedo: človek dejansko bodisi na zavedni bodisi na nezavedno-zavedni ravni nanašate na človekov zavedni del jaza - ego. Zavedni del jaza - ego vsekakor predstavlja najvišjo psihično in psihološko funkcijo človeka, a navkljub temu je še vedno vpet v celoten jaz, katerega poleg njega tvorijo še: nezavedni del jaza - senca, arhetipske oblike osebnosti - person, nezavedne oblike osebnosti - person in zavedne oblike osebnosti - person. Medtem ko je celotni človekov jaz še vedno vpet v celotno človekovo psiho, katero poleg njega tvorijo še: sebstvo, podzavest, zavest, zaznava in intuicija. Zaradi česar sta tako zavedni del jaza - ego kot tudi celotni jaz dolžna slediti in sodelovati s preostalimi deli psihe.

 

Vaša izjava: "Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe," nakazuje na to, da ste v vašem načinu razmišljanja še vedno izrazito močno naklonjeni k temu, da ohranjate superpozicijo vaše samopodobe, kot četrte in najvišje funkcije vašega zavednega dela jaza - ega. Naša samopodoba nas vedno znova z najrazličnejšimi načini in sredstvi poizkuša prepričati, da ne potrebujemo nikakršnega 'vodstva' in da se lahko povsem opravičeno suvereno in samovoljno odločamo o vsem, vključno s tistim, česar niti ne poznamo in razumemo. Tovrstno obliko človekovega intelektualnega napuha so stari Grki označevali s pojmom: hybris ter so se ga od vseh negativnih in demonskih sil najbolj bali. Medtem ko nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje.

 

Brez priznavanja človekove vere in duhovnosti kot njegove primarne eksistencialne potrebe ter našega iskrenega in poglobljenega preučevanja delovanja človekove vere in duhovnosti zelo težko razumemo kako človek dejansko deluje bodisi kot posameznik bodisi kot družba ali civilizacija. Vaš zgoraj navedeni citat nakazuje na miselnost, ki je izrazito nenaklonjena kakršnemu koli priznavanju človekove vere in duhovnosti nad človekovim intelektom in razumom. Pri čemer bi vas na tem mestu želel opomniti, da sleherna oblika človekovega poveličevanja njegove samopodobe, razuma in kognitivnih procesov (kateri skupaj s samozavedanjem tvorijo zavedni del jaza - ega) prav tako temeljijo na njegovi veri. Veri v njegovo samopodobo, razum in kognitivne procese. A tovrstna oblika vere je vedno sprevržena oblika vere, saj priznava zgolj najmanjši in najmanj pomemben del vere: zavedni del jaza - ego. Namreč človekova vera primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, medtem ko človekova duhovnost primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest. Oba sistema diametralnih nasprotij sem, skupaj s preostalimi šestimi temeljnimi temeljnimi sistemi nasprotij, ki pogojujejo in določajo delovanje človekove psihe, podrobneje predstavil v svojem strokovnem delu: Um Buda.

 

V kolikor se vam resnično zdi malo problematično, če smo mi tisti, ki našemu narodu nekaj ponudimo, to zgolj nakazuje na vaše zelo omejeno razumevanje in poznavanje tako delovanja človekove psihe, človekove družbe/naroda kot tudi razmerja posameznik - družba/narod. Na tem mestu bi vam želel le še sporočiti, za vaša morebitna nadaljnja razmišljanja v tej smeri, da sleherni narod predstavljajo izključno posameznice in posamezniki, kateri so dolžni ponuditi nekaj svojemu narodu v zameno za to, kar jim narod ponuja oziroma pravilneje omogoča.

 

 

"Legum servi sumus ut liberi esse possimus."

Marcus Tullius Cicero

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljena Boudika,

 

 

Nadvse me veseli, da sva uspela uspešno razčistiti, da v odnosu do vojnih, vojaških, državno-varnostnih in policijskih ved, deliva enako mnenje ter da so bila najina nesoglasja zgolj posledica najinih drugačnih načinov razmišljanja in izražanja.

 

Kar se zadeva najrazličnejših oblik genocidov, katerih smo se na kratko dotaknili v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih, sem tako vas kot tudi določene druge uporabnice že takrat želel opomniti na dejstvo, da mora biti določenemu narodu, ki naj bi izvajal politiko genocida, slednja prvo pravno-formalno dokazana, preden lahko opravičeno obtožimo določen narod, da jo je izvajal. Predvidevam, da ste seznanjeni s pravnim načelom, da se posameznik smatra za nedolžnega vse dokler se mu ne dokaže njegova krivda onkraj utemeljenega dvoma. Zaradi česar bi vas vljudno naprošal, da se v nadaljevanju najine razprave izogneva tako resnim in težkim obtožbam kot je to, da je določen narod v določenem obdobju njegove preteklosti izvajal politiko genocida. Za strokovno reševanje tovrstnih nadvse zahtevnih in kompleksnih vprašanj je pristojno edino mednarodno sodišče za vojne zločine in grozodejstva, ki deluje v sklopu Združenih narodov. Kakršno koli drugačno razpravljanje na temo omenjene teme, pa je izključno parcialne narave ter striktno pogojeno s posamezničino/posameznikovo subjektivno realnostjo ter njegovimi osebni prepričanji in verovanji ter je kot takšno strokovno gledano povsem brezpredmetno in vodi zgolj bodisi v takšno ali drugačno prepričevanje nekoga drugega v naš prav bodisi v medsebojna nesoglasja.

 

Na drugi strani pa sem, v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih, želel tako vas kot tudi določene druge uporabnice opomniti tudi tako na to, da je politiko genocida nadvse težko dokazati kot tudi na to, da so v različnih zgodovinskih obdobjih takšno ali drugačno 'politiko genocida' prakticirale vse pretekle in sedanje človeške družbe in civilizacije. Pri čemer prvobitna/primitivna ljudstva niso nikakršna izjema. Na drugi strani pa moramo pri kakršni koli naši obravnavi genocida vedno tudi upoštevati, da genocid temelji na aktivnem širše družbenem delovanju negativnih/destruktivnih aspektov naslednjih petih primarnih arhetipov: arhetip matere, arhetip očeta, arhetip otroka, arhetip heroja in arhetip preobrazbe. V kolikor ne upoštevamo tovrstnih preprostih dejstev sleherna naša razprava o genocidu temelji izključno na naših osebnih predsodkih, stereotipih, takšnem ali drugačnem iluzornem poveličevanju določenega naroda/ljudstva in demoniziranju nekega drugega naroda/ljudstva. Pri čemer gre na tem mestu tudi izpostaviti, da je iluzorno demoniziranje določenega naroda/ljudstva prvi korak na poti, ki omogoči nenadzorovano, nekontrolirano in neobrzdano širše družbeno delovanje negativnih/destruktivnih aspektov posameznih petih primarnih arhetipov (mati, oče, otrok, heroj in preobrazba), katero vedno znova vodi v izvajanje politike genocida.

 

Pri vsaj malo bolj resnem in nepristranskem preučevanju človeške zgodovine zelo hitro ugotovimo, da so v različnih časovnih obdobjih izvajale politiko genocida vse trenutno poznane človeške družbe in civilizacije - od najbolj primitivnih do najbolj razvitih. Pa naj si gre bodisi za severno ameriške Indijance ali centralno in južno ameriške indijanske civilizacije (Irokezi, Huroni, Siouxi, Črne vrane, Šošoni, Apači, Navaho, Komanči... Olmeki, Tolteki, Maji, Azteki, Zapoteki, Mixteki, Tlaxalci... Chavin kultura, Mochiki, Quito kraljestvo, Inki...). Ali na drugi strani predindoevropejska ljudstva, ki so živela na ozemlju Evrope, Indoevropejci, Minojci, Mikenci, Dorci, Jonci, Eolci, Dardijci, Frigijci, Lidijci, Hetiti... Egipčani, Sumerci, Elamci, Akadci, Babilonci, Mitanci, Asirci, Gupti, Judi in Izraelci, Medejci, Perzijci... Filastejci, Kanaanci, Feničani, Heleni, Etruščani, Rimljani, Kartaginci, Kelti... romanski, germanski in slovanski barbarski narodi in ljudstva... Ali na drugi strani Skiti, Sarmati, turška ljudstva in narodi, Dravidi, Arijci, kitajski narodi, hunsko-mongolska ljudstva in narodi, Korejci, Japonci... Ali na drugi strani najrazličnejša afriška in bantujska ljudstva in narodi ter najrazličnejša polinezijska, melanezijska in mikronezijska ljudstva ter na koncu tudi avstralski Aborogini.

 

Kot lahko vidite praktično ni obstajala niti ena sama človeška družba ali civilizacija, ki v določenem obdobju svoje zgodovine ne bi izvajala politike, katero dandanes označujemo s pojmom: politika genocida. Razlika med posameznimi preteklimi in sedanjimi človeškimi družbami in civilizacijami v odnosu do omenjene politike je zgolj v skali njenega izvajanja ter seveda kdaj so jo na zadnje izvajale. Zaradi česar je laično generalizacijsko obtoževanje določenih narodov ali ljudstev, da so izvajala politiko genocida povsem nesmiselno, saj lahko s tovrstnim pristopom obsodimo kar celotno človeštvo za izvajanje omenjene politike. Iz česar je več kot le razvidno, da moramo biti pri obravnavi dokazovanja politike genocida nadvse previdni, preudarni ter karseda nepristranski. Na kar sem tako vas kot tudi nekatere ostale uporabnice želel opomniti tekom naše razprave o prvobitnih/primitivnih ljudstvih.

 

Po drugi strani pa moramo pri obravnavi problematike genocida tudi veliko bolj resno upoštevati delovanje človekove psihe. Kajti kot sem že predhodno omenil posamezno družbo/civilizacijo v izvajanje genocida usmerjajo negativni/destruktivni aspekti petih primarnih arhetipov. Iz česar posledično sledi, da moramo pri naši obravnavi problematike genocida nadvse resno upoštevati stvarno naravo arhetipov in njihovega delovanja. Saj kot smo lahko videli je človekova naklonjenost k genocidu univerzalne oziroma pravilneje arhetipske narave. Pri čemer moramo tudi resno upoštevati možnost, da genocid predstavlja orodje naravne selekcije in evolucije v sklopu človeške vrste, katerih delovanje v sklopu same človeške vrste še vedno ne razumemo niti ne poznamo najbolje. V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije in evolucije v preostalih ekosistemih, ki skupaj s človekom in njegovim lastnim ekosistemom - družbo, tvorijo celotno naravo. Lahko vidimo, da sta naravna selekcija in evolucija nadvse naklonjeni k uporabi orodja, katerega označujemo s pojmom: masovno izumrtje posamezne vrste, katerega lahko v celoti primerjamo z genocidom.

 

Prav tako moramo genocid preučevati tudi v sklopu našega preučevanja evolucije človekove psihe. Namreč kot sem že predhodno omenil je genocid posledica aktivnega širše družbenega delovanja negativnih/destruktivnih aspektov petih primarnih arhetipov. Po drugi strani pa tudi predstavlja 'kazen' za vse tiste človeške družbe in civilizacije, katere se iz takšnih ali drugačnih razlogov niso želela ali se niso bila sposobna in zmožna ustrezno usklajevati s spremembami, s katerimi so se soočale. Zavračanje, nesposobnost ali nezmožnost človeških družb ali civilizacij ustreznega usklajevanja s spremembami, s katerimi se soočajo, je primarno posledica aktivnega širše družbenega delovanja primarnega nagona po mirovanju, ne delovanju - nagona psihične inercije, ki usmerja posameznika/družbo/civilizacijo bodisi v mirovanje, ne delovanje bodisi v lenobo ali nemirnost. Pri vseh družbah/civilizacijah, ki so postale žrtve takšnih ali drugačnih politik genocida s strani določene druge družbe/civilizacije ali več teh, lahko brez razlik opazujemo in preučujemo, da so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida. Zaradi česar je v tovrstnih primerih nadvse težko govoriti o kakršni koli obliki genocida, kakršno smo definirali tekom druge polovice 20. stoletja ter nadaljnje posodabljali v obliko kot jo poznamo danes. Tovrstne zgodovinske primere genocida lahko tako edino uporabljamo kot poduk kakšna kazen nam sledi, v kolikor se iz takšnih ali drugačnih razlogov bodisi na nezavedni bodisi na nezavedno-zavedni kolektivni ravni odločimo naivno zoperstaviti temeljnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri predstavlja primarno naravno gonilno silo tako celotnega našega stvarstva kot tudi naravne selekcije in evolucije. Na kar sem prav tako želel opomniti tako vas kot tudi določene ostale uporabnice v naši razpravi o prvobitnih/primitivnih ljudstvih. Pri čemer bi na tem mestu želel izpostaviti zgolj še to, da je priznavanje genocida za nekaj nedopustnega in neopravičljivega produkt višje stopnje človekove psihološke in psihične evolucije. Medtem ko na drugi strani človeške družbe in civilizacije, ki so iz kakršnih koli razlogov ostale ujete na nižjih stopnjah psihološkega in psihičnega razvoja, genocida preprosto ne obravnavajo kot nekaj nedopustnega in neopravičljivega, temveč kot legalno in legitimno sredstvo za doseganje najrazličnejših njihovih ciljev, ambicij in agend.

 

 

 

 

 

 

Sleherno človekovo preučevanje, udejstvovanje in delovanje primarno temelji na njegovi veri in duhovnosti ter s tem posledično tudi na na njegovih idealih, vrednotah in vrlinah. Sleherni človek za svoje normalno preučevanje, udejstvovanje in delovanje preprosto potrebuje vodenje (ne vodstvo, da ne bo prišlo do kakršnega koli nesporazuma) nečesa, s čimer se lahko poistoveti ter kar ga istočasno tako dopolnjuje in nadgrajuje kot tudi presega. Iz vašega zgoraj navedenega citata je moč sklepati, da se z besedo: človek dejansko bodisi na zavedni bodisi na nezavedno-zavedni ravni nanašate na človekov zavedni del jaza - ego. Zavedni del jaza - ego vsekakor predstavlja najvišjo psihično in psihološko funkcijo človeka, a navkljub temu je še vedno vpet v celoten jaz, katerega poleg njega tvorijo še: nezavedni del jaza - senca, arhetipske oblike osebnosti - person, nezavedne oblike osebnosti - person in zavedne oblike osebnosti - person. Medtem ko je celotni človekov jaz še vedno vpet v celotno človekovo psiho, katero poleg njega tvorijo še: sebstvo, podzavest, zavest, zaznava in intuicija. Zaradi česar sta tako zavedni del jaza - ego kot tudi celotni jaz dolžna slediti in sodelovati s preostalimi deli psihe.

 

Vaša izjava: "Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe," nakazuje na to, da ste v vašem načinu razmišljanja še vedno izrazito močno naklonjeni k temu, da ohranjate superpozicijo vaše samopodobe, kot četrte in najvišje funkcije vašega zavednega dela jaza - ega. Naša samopodoba nas vedno znova z najrazličnejšimi načini in sredstvi poizkuša prepričati, da ne potrebujemo nikakršnega 'vodstva' in da se lahko povsem opravičeno suvereno in samovoljno odločamo o vsem, vključno s tistim, česar niti ne poznamo in razumemo. Tovrstno obliko človekovega intelektualnega napuha so stari Grki označevali s pojmom: hybris ter so se ga od vseh negativnih in demonskih sil najbolj bali. Medtem ko nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje.

 

Brez priznavanja človekove vere in duhovnosti kot njegove primarne eksistencialne potrebe ter našega iskrenega in poglobljenega preučevanja delovanja človekove vere in duhovnosti zelo težko razumemo kako človek dejansko deluje bodisi kot posameznik bodisi kot družba ali civilizacija. Vaš zgoraj navedeni citat nakazuje na miselnost, ki je izrazito nenaklonjena kakršnemu koli priznavanju človekove vere in duhovnosti nad človekovim intelektom in razumom. Pri čemer bi vas na tem mestu želel opomniti, da sleherna oblika človekovega poveličevanja njegove samopodobe, razuma in kognitivnih procesov (kateri skupaj s samozavedanjem tvorijo zavedni del jaza - ega) prav tako temeljijo na njegovi veri. Veri v njegovo samopodobo, razum in kognitivne procese. A tovrstna oblika vere je vedno sprevržena oblika vere, saj priznava zgolj najmanjši in najmanj pomemben del vere: zavedni del jaza - ego. Namreč človekova vera primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, medtem ko človekova duhovnost primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest. Oba sistema diametralnih nasprotij sem, skupaj s preostalimi šestimi temeljnimi temeljnimi sistemi nasprotij, ki pogojujejo in določajo delovanje človekove psihe, podrobneje predstavil v svojem strokovnem delu: Um Buda.

 

V kolikor se vam resnično zdi malo problematično, če smo mi tisti, ki našemu narodu nekaj ponudimo, to zgolj nakazuje na vaše zelo omejeno razumevanje in poznavanje tako delovanja človekove psihe, človekove družbe/naroda kot tudi razmerja posameznik - družba/narod. Na tem mestu bi vam želel le še sporočiti, za vaša morebitna nadaljnja razmišljanja v tej smeri, da sleherni narod predstavljajo izključno posameznice in posamezniki, kateri so dolžni ponuditi nekaj svojemu narodu v zameno za to, kar jim narod ponuja oziroma pravilneje omogoča.

 

 

"Legum servi sumus ut liberi esse possimus."

Marcus Tullius Cicero

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

 

Glede obravnave genocida zahodnoevropskih narodov nad domorodnimi ljudstvi drugih kontinentov obstaja mnogo verodostojnih dokumentov, povzetih v strokovnih delih tako zahodnoevropskih oz. ameriških strokovnjakov kot strokovnjakov - pripadnikov domorodnih ljudstev. Morda so ti dokumenti slovenskim bralcem še najbolj dostopni v strokovnem delu Draga Jančarja Indijanskih pet stoletij (zgodovinsko - politični pregled konflikta zahodnoevropske in indijanske civilizacije). Kratka utemeljitev uporabe pojma genocid je tudi v sledečem citatu (s spletne strani Native American Netroots):

 

"Looking at the numerous conflicts-military, religious, social, economic, linguistic-between the Native peoples of North America and the invading Europeans, it is not uncommon for writers to describe these conflicts with the word “genocide.” At the same time, there are many who vehemently deny that there was any genocide and feel strongly that genocide is not a concept which should be applied to the conflicts between European nations and Indian nations or between the United States and Indian nations. To look at the possibility of genocide, we must first start with a definition of the concept and then look at the historical evidence.

“Genocide” is a relatively recent word in the English language and emerged during World War II to describe the deliberate destruction of Jews and other peoples by Nazi Germany. In 1948, when the United Nations formally classified genocide as a crime against humanity, genocide was identified as an activity against a national, ethnic, racial, or religious group which includes one or more of the following: (1) killing members of the group, (2) causing serious bodily or mental harm to members of the group, (3) inflicting on the group conditions of life calculated to bring about its physical destruction, (4) imposing measures to prevent births within the group, and (5) forcibly transferring children of the group to another group.

There are some writers who insist that actions against the target group must be intentional: that is, the perpetrators must be shown as actually intending to commit genocide. From the viewpoint of the International Criminal Court, showing intent is critical in proving genocide.

Any cursory survey of American Indian history will uncover a number of examples of genocidal intent. One example of intent can be seen in 1851 when California governor John McDougall told the California legislature:

We see genocidal intent in 1866 in a letter from General Sherman to President Grant:“That a war of extermination will continue to be waged between the races until the Indian race becomes extinct, must be expected… the inevitable destiny of the race is beyond the power or wisdom of man to avert.”

At this same time (1866) a bounty was placed on Indians: the scalp from a man was worth $100; from a woman $50; and from a child $25. Genocide was the clear intent of this action. Following an attack on a friendly Shoshone camp in which 18 Indians, including six women and children, were killed, a letter to the Idaho Statesman said:“We must act with vindictive earnestness against the Sioux, even to their extermination, men, women and children.”

There are also those who feel, some quite strongly, that genocide can be said to occur only when all, or at least most, of the intended victims have been actually killed. Writers who espouse this position will often claim that there was no genocide against American Indians by the United States because American Indians survived. On the other hand, the International Criminal Court has made it clear that genocide has no lower limit: even if only one person was killed, it may still be considered genocide.“We long to see this vile race exterminated. Every man who kills an Indian is a public benefactor.”

In 2012, the U.S. Senate rejected a resolution on American Indian Genocide and Recognition. Republican senators objected to the word “genocide” claiming that since there were still some American Indians left there had been no genocide. The Republican senators, however, had no problem in passing resolutions regarding genocide in other countries where there are survivors of the genocide.

 

There are also those who insist that genocide can only occur when the state-that is, the United States government in the case of genocide against American Indians-takes deliberate military action to eradicate the target group (i.e. Indians). Unfortunately, the historic records show numerous accounts of military “battles” in which the goal of the United States was the total eradication of American Indians. The expression “nits make lice” was one way of explaining why the military killed women and children (including infants who were not yet walking). “Nits make lice” in reference to Indians reflects a genocidal attitude as well as intent.

According to the United Nations definition of genocide, the forcible removal of children from their homes may also constitute genocide. When Indian children were removed from their homes by the tribal police and by the U.S. army, and then imprisoned in boarding schools where they were not allowed to speak their Native languages, to practice their Native religions, and to wear their Native clothing, this constituted a form of genocide. The idea, as expressed in the motto of America’s premier nineteenth century Indian boarding school, was to “Kill the Indian, Save the Man.” In other words, the purpose of education was to destroy Indian culture.

Another form of this type of cultural genocide involves the adoption of Indian children by non-Indian families. State agencies are particularly prone to declare Native families as “unfit,” then adopt the children out to non-Indian families which will raise them with no reference to their tribal cultures. While the boarding schools no longer function as a genocidal vehicle, adoption, particularly forced adoption, appears to fit this definition.

While the Indian Child Welfare Act (ICWA) is intended to give the tribes a voice in the placement of Indian children into foster homes, the State of South Dakota continues to seize Indian children and place them in non-Indian homes. In 2012, a group of tribal directors of ICWA programs on the Sioux reservations completed a report showing that while Indian children make up on 14% of the children in South Dakota, they make up 50% of the children in the state-run foster care. The state appears to equate “poverty” with “neglect” and thus seizes more Indian children. After a state supreme court upheld the ICWA provisions, the state legislature passed a series of laws making it easier for the state to take Indian children and more difficult for Indian parents to get their children back.

Applying the 1948 United Nations definition of genocide retroactively to the treatment of Native Americans by the American government it appears that genocide has occurred. The United States did not ratify the convention on genocide until 1988, so genocide prior to this would be a moot point legally. Since 1988, the only actions against Native Americans which might be considered genocide center on the adoption of Indian children.

 

Strinjam se s tem, da tega pojma ne gre uporabljati vsevprek, brez utemeljitev, enako seveda velja za pripisovaje genocidnosti kar vsem indijanskim (in drugim domorodnim ljudstvom). Se pa strinjam, da te vrste početje nikakor ni omejeno le na evropske narode, ampak je splošno razširjeno po vsem svetu in se je dogajalo v vseh zgodovinskih obdobjih. Tehnološko višja razvitost ne utemeljuje ali celo opravičuje genocidnosti nad tehnološko nižje razvitimi ljudstvi. Tu je nadvse vprašljiva vzročno - posledična obravnava, ki ste jo zapisali:" ... so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida." Citirani odstavek je seveda zgolj vaš miselni konstrukt, v njem ni nič absolutnega, niti naravnega (v kolikor seveda ne obravnavamo vsega, kar je človeško kot naravno - v tem primeru poudarjanje, da je nekaj naravno seveda odpade). V tem se kaže vaš hybris, ki nevarno zamenjuje miselni konstrukt z absolutnim naravnim zakonom: "... nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje." V smislu vašega zadnjega stavka tudi jaz obravnavam vaše utemeljevanje krivde žrtev genocida z absolutnim naravnim zakonom.

"V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije in evolucije v preostalih ekosistemih, ki skupaj s človekom in njegovim lastnim ekosistemom - družbo, tvorijo celotno naravo. Lahko vidimo, da sta naravna selekcija in evolucija nadvse naklonjeni k uporabi orodja, katerega označujemo s pojmom: masovno izumrtje posamezne vrste, katerega lahko v celoti primerjamo z genocidom." Tu vas moram opozoriti na dve veliki strokovni napaki. Prva napaka je ta, da človeško družbo obravnate kot lastni ekosistem, kar strokovno popolnoma zgrešeno. Človeška družba je kot skupnost pripadnikov iste vrste lahko le sestavni del ekosistema, ki vključuje življenjski prostor in vsa živa bitja v njem (biotop in biocenoza). Človekov lastni ekosistem ne obstaja, kajti vsak ekosistem, pa če je v njem prisoten človek ali ne, naseljujejo še številna druga bitja. V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije skozi daljše časovno obdobje lahko vidimo, da naravna selekcija nikakor NI nadvse naklonjena uporabi "orodja" masovno izumrtje posamezne vrste, temveč je to izjemen in redek pojav v evoluciji. Poglavitni in daleč prevladujoči mehanizem evolucije je postopno spreminjanje vrst kot posledica naravnega izbora določenih lastnosti, ki se izkažejo kot najbolj primerne za preživetje v spreminjajočem se okolju. Ekosistem sploh ne preferira izumrtja, ker teži k dinamičnemu ravnovesju, vrstna pestrost (biodiverziteta) pa bistveno prispeva k lažjemu vzdrževanju dinamičnega ravnovesja. Zato velika izumrtja za ekosistem niso koristna, in jih naravni izbor oz. evolucija nikakor ne spodbujata, zgodijo se izjemoma kot posledica velikih, nenadnih sprememb okolja, ki jih ekosistem oz. določene vrste v njem ne morejo prenesti. Masovnega izumrtja posamezne vrste nikakor ne moremo primerjati z genocidom. Genocid je uničevanje določenega ljudstva / rase s strani pripadnikov drugega ljudstva v okviru iste vrste, medtem ko so množična izumrtja vrst posledica nenadnih velikih sprememb v naravnem okolju, nikakor ne s strani pripadnikov iste vrste. Množično uničevanje pripadnikov iste vrste s strani drugih pripadnikov (ne s strani razmer v ekosistemu!), je v naravi tako izjemno, da v evoluciji praktično nima nobenega pomena. Genocid v človeški vrsti je v mnogih primerih posledica ideologije, omejene percepcije realnosti in patoloških procesov v družbi (npr. nacizem, uničevanje domorodnih ljudstev...) in ne evolucijskih procesov. Človeško vrsto je po mojem mnenju potrebno obravnavati kot celoto. Za preživetje vsake vrste je izjemnega pomena raznolikost njenih pripadnikov. Genocid, kjer določene skupine pripadnikov sistematično s ciljem iztrebljenja uničujejo druge - drugačne, vodi k uniformiranosti vrste, to pa vodi v degeneracijo in je pri nenadni spremembi okolja za vrsto usodno. Genocid moramo v luči evolucije obravnavati kot patološki proces, ki z zmanjševanjem genske raznolikosti slabi človeško vrsto. To se izredno lepo vidi v uničevanju ekosistema tropski deževni pragozd skupaj z njegovimi prebivalci - to je patološko in destruktivno početje za obstoj človeške vrste. Prebivalci deževnega pragozda so nosilci prave zakladnice znanja, kako ta izjemno dragoceni ekosistem uporabljati na trajnostni način in kot vir zdravil, ki krepko presega vso zahodno farmacijo, oboji so izjemna dragocenost za celotno človeško vrsto, vendar oboje zahodna civilizacija še vedno neusmiljeno uničuje za svoje kratkoročne koristi. To početje v svoji skrajni konsekvenci dejansko lahko vodi k izumrtju človeške vrste - zaradi oslabljenosti in degeneracije zaradi patoloških procesov jo evolucija lahko deloma ali popolnoma izvrže. Dejstvo pa je, da je proces evolucije človeške vrste zaradi izredno dolge časovne komponente v primerjavi z dolžino človeškega življenja zelo težko uvideti.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Glede obravnave genocida zahodnoevropskih narodov nad domorodnimi ljudstvi drugih kontinentov obstaja mnogo verodostojnih dokumentov, povzetih v strokovnih delih tako zahodnoevropskih oz. ameriških strokovnjakov kot strokovnjakov - pripadnikov domorodnih ljudstev. Morda so ti dokumenti slovenskim bralcem še najbolj dostopni v strokovnem delu Draga Jančarja Indijanskih pet stoletij (zgodovinsko - politični pregled konflikta zahodnoevropske in indijanske civilizacije). Kratka utemeljitev uporabe pojma genocid je tudi v sledečem citatu (s spletne strani Native American Netroots):

 

"Looking at the numerous conflicts-military, religious, social, economic, linguistic-between the Native peoples of North America and the invading Europeans, it is not uncommon for writers to describe these conflicts with the word “genocide.” At the same time, there are many who vehemently deny that there was any genocide and feel strongly that genocide is not a concept which should be applied to the conflicts between European nations and Indian nations or between the United States and Indian nations. To look at the possibility of genocide, we must first start with a definition of the concept and then look at the historical evidence.

“Genocide” is a relatively recent word in the English language and emerged during World War II to describe the deliberate destruction of Jews and other peoples by Nazi Germany. In 1948, when the United Nations formally classified genocide as a crime against humanity, genocide was identified as an activity against a national, ethnic, racial, or religious group which includes one or more of the following: (1) killing members of the group, (2) causing serious bodily or mental harm to members of the group, (3) inflicting on the group conditions of life calculated to bring about its physical destruction, (4) imposing measures to prevent births within the group, and (5) forcibly transferring children of the group to another group.

There are some writers who insist that actions against the target group must be intentional: that is, the perpetrators must be shown as actually intending to commit genocide. From the viewpoint of the International Criminal Court, showing intent is critical in proving genocide.

Any cursory survey of American Indian history will uncover a number of examples of genocidal intent. One example of intent can be seen in 1851 when California governor John McDougall told the California legislature:

We see genocidal intent in 1866 in a letter from General Sherman to President Grant:“That a war of extermination will continue to be waged between the races until the Indian race becomes extinct, must be expected… the inevitable destiny of the race is beyond the power or wisdom of man to avert.”

At this same time (1866) a bounty was placed on Indians: the scalp from a man was worth $100; from a woman $50; and from a child $25. Genocide was the clear intent of this action. Following an attack on a friendly Shoshone camp in which 18 Indians, including six women and children, were killed, a letter to the Idaho Statesman said:“We must act with vindictive earnestness against the Sioux, even to their extermination, men, women and children.”

There are also those who feel, some quite strongly, that genocide can be said to occur only when all, or at least most, of the intended victims have been actually killed. Writers who espouse this position will often claim that there was no genocide against American Indians by the United States because American Indians survived. On the other hand, the International Criminal Court has made it clear that genocide has no lower limit: even if only one person was killed, it may still be considered genocide.“We long to see this vile race exterminated. Every man who kills an Indian is a public benefactor.”

In 2012, the U.S. Senate rejected a resolution on American Indian Genocide and Recognition. Republican senators objected to the word “genocide” claiming that since there were still some American Indians left there had been no genocide. The Republican senators, however, had no problem in passing resolutions regarding genocide in other countries where there are survivors of the genocide.

 

There are also those who insist that genocide can only occur when the state-that is, the United States government in the case of genocide against American Indians-takes deliberate military action to eradicate the target group (i.e. Indians). Unfortunately, the historic records show numerous accounts of military “battles” in which the goal of the United States was the total eradication of American Indians. The expression “nits make lice” was one way of explaining why the military killed women and children (including infants who were not yet walking). “Nits make lice” in reference to Indians reflects a genocidal attitude as well as intent.

According to the United Nations definition of genocide, the forcible removal of children from their homes may also constitute genocide. When Indian children were removed from their homes by the tribal police and by the U.S. army, and then imprisoned in boarding schools where they were not allowed to speak their Native languages, to practice their Native religions, and to wear their Native clothing, this constituted a form of genocide. The idea, as expressed in the motto of America’s premier nineteenth century Indian boarding school, was to “Kill the Indian, Save the Man.” In other words, the purpose of education was to destroy Indian culture.

Another form of this type of cultural genocide involves the adoption of Indian children by non-Indian families. State agencies are particularly prone to declare Native families as “unfit,” then adopt the children out to non-Indian families which will raise them with no reference to their tribal cultures. While the boarding schools no longer function as a genocidal vehicle, adoption, particularly forced adoption, appears to fit this definition.

While the Indian Child Welfare Act (ICWA) is intended to give the tribes a voice in the placement of Indian children into foster homes, the State of South Dakota continues to seize Indian children and place them in non-Indian homes. In 2012, a group of tribal directors of ICWA programs on the Sioux reservations completed a report showing that while Indian children make up on 14% of the children in South Dakota, they make up 50% of the children in the state-run foster care. The state appears to equate “poverty” with “neglect” and thus seizes more Indian children. After a state supreme court upheld the ICWA provisions, the state legislature passed a series of laws making it easier for the state to take Indian children and more difficult for Indian parents to get their children back.

Applying the 1948 United Nations definition of genocide retroactively to the treatment of Native Americans by the American government it appears that genocide has occurred. The United States did not ratify the convention on genocide until 1988, so genocide prior to this would be a moot point legally. Since 1988, the only actions against Native Americans which might be considered genocide center on the adoption of Indian children.

 

Strinjam se s tem, da tega pojma ne gre uporabljati vsevprek, brez utemeljitev, enako seveda velja za pripisovaje genocidnosti kar vsem indijanskim (in drugim domorodnim ljudstvom). Se pa strinjam, da te vrste početje nikakor ni omejeno le na evropske narode, ampak je splošno razširjeno po vsem svetu in se je dogajalo v vseh zgodovinskih obdobjih. Tehnološko višja razvitost ne utemeljuje ali celo opravičuje genocidnosti nad tehnološko nižje razvitimi ljudstvi. Tu je nadvse vprašljiva vzročno - posledična obravnava, ki ste jo zapisali:" ... so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida." Citirani odstavek je seveda zgolj vaš miselni konstrukt, v njem ni nič absolutnega, niti naravnega (v kolikor seveda ne obravnavamo vsega, kar je človeško kot naravno - v tem primeru poudarjanje, da je nekaj naravno seveda odpade). V tem se kaže vaš hybris, ki nevarno zamenjuje miselni konstrukt z absolutnim naravnim zakonom: "... nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje." V smislu vašega zadnjega stavka tudi jaz obravnavam vaše utemeljevanje krivde žrtev genocida z absolutnim naravnim zakonom.

"V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije in evolucije v preostalih ekosistemih, ki skupaj s človekom in njegovim lastnim ekosistemom - družbo, tvorijo celotno naravo. Lahko vidimo, da sta naravna selekcija in evolucija nadvse naklonjeni k uporabi orodja, katerega označujemo s pojmom: masovno izumrtje posamezne vrste, katerega lahko v celoti primerjamo z genocidom." Tu vas moram opozoriti na dve veliki strokovni napaki. Prva napaka je ta, da človeško družbo obravnate kot lastni ekosistem, kar strokovno popolnoma zgrešeno. Človeška družba je kot skupnost pripadnikov iste vrste lahko le sestavni del ekosistema, ki vključuje življenjski prostor in vsa živa bitja v njem (biotop in biocenoza). Človekov lastni ekosistem ne obstaja, kajti vsak ekosistem, pa če je v njem prisoten človek ali ne, naseljujejo še številna druga bitja. V kolikor opazujemo delovanje naravne selekcije skozi daljše časovno obdobje lahko vidimo, da naravna selekcija nikakor NI nadvse naklonjena uporabi "orodja" masovno izumrtje posamezne vrste, temveč je to izjemen in redek pojav v evoluciji. Poglavitni in daleč prevladujoči mehanizem evolucije je postopno spreminjanje vrst kot posledica naravnega izbora določenih lastnosti, ki se izkažejo kot najbolj primerne za preživetje v spreminjajočem se okolju. Ekosistem sploh ne preferira izumrtja, ker teži k dinamičnemu ravnovesju, vrstna pestrost (biodiverziteta) pa bistveno prispeva k lažjemu vzdrževanju dinamičnega ravnovesja. Zato velika izumrtja za ekosistem niso koristna, in jih naravni izbor oz. evolucija nikakor ne spodbujata, zgodijo se izjemoma kot posledica velikih, nenadnih sprememb okolja, ki jih ekosistem oz. določene vrste v njem ne morejo prenesti. Masovnega izumrtja posamezne vrste nikakor ne moremo primerjati z genocidom. Genocid je uničevanje določenega ljudstva / rase s strani pripadnikov drugega ljudstva v okviru iste vrste, medtem ko so množična izumrtja vrst posledica nenadnih velikih sprememb v naravnem okolju, nikakor ne s strani pripadnikov iste vrste. Množično uničevanje pripadnikov iste vrste s strani drugih pripadnikov (ne s strani razmer v ekosistemu!), je v naravi tako izjemno, da v evoluciji praktično nima nobenega pomena. Genocid v človeški vrsti je v mnogih primerih posledica ideologije, omejene percepcije realnosti in patoloških procesov v družbi (npr. nacizem, uničevanje domorodnih ljudstev...) in ne evolucijskih procesov. Človeško vrsto je po mojem mnenju potrebno obravnavati kot celoto. Za preživetje vsake vrste je izjemnega pomena raznolikost njenih pripadnikov. Genocid, kjer določene skupine pripadnikov sistematično s ciljem iztrebljenja uničujejo druge - drugačne, vodi k uniformiranosti vrste, to pa vodi v degeneracijo in je pri nenadni spremembi okolja za vrsto usodno. Genocid moramo v luči evolucije obravnavati kot patološki proces, ki z zmanjševanjem genske raznolikosti slabi človeško vrsto. To se izredno lepo vidi v uničevanju ekosistema tropski deževni pragozd skupaj z njegovimi prebivalci - to je patološko in destruktivno početje za obstoj človeške vrste. Prebivalci deževnega pragozda so nosilci prave zakladnice znanja, kako ta izjemno dragoceni ekosistem uporabljati na trajnostni način in kot vir zdravil, ki krepko presega vso zahodno farmacijo, oboji so izjemna dragocenost za celotno človeško vrsto, vendar oboje zahodna civilizacija še vedno neusmiljeno uničuje za svoje kratkoročne koristi. To početje v svoji skrajni konsekvenci dejansko lahko vodi k izumrtju človeške vrste - zaradi oslabljenosti in degeneracije zaradi patoloških procesov jo evolucija lahko deloma ali popolnoma izvrže. Dejstvo pa je, da je proces evolucije človeške vrste zaradi izredno dolge časovne komponente v primerjavi z dolžino človeškega življenja zelo težko uvideti.

 

 

 

 

Pozdravljena Iknee,

 

 

Za začetek bi vam želel sporočiti, da predvidevam, da ste seznanjeni s pojmom: metafora. S katerim označujemo uporabo določene besede (besedne zveze) namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti; zaradi neke podobnosti prenesemo pomen z enega predmeta na drugega. Medtem ko vaša zgoraj citirana objava več kot le jasno dokazuje bodisi da imate nadvse velike težave pri prepoznavanju uporabe najrazličnejših metafor pri vašem sogovorniku, v kolikor slednji eksplicitno ne izpostavi, da bo nekaj ponazoril z določeno naslednjo metafore bodisi da namerno, iz takšnih ali drugačnih vaših osebnih razlogov, selektivno prepoznavate uporabo metafor pri vašem sogovorniku. Osebno sem v vašem primeru naklonjen drugi omenjeni opciji.

 

Kar se zadeva moje prispodobe človeške družbe z ekosistemom, sem slednjo uporabil izključno v obliki metafore in ne kakor koli drugače, kakor ste to bodisi vi osebno razumeli bodisi ste poizkušali dokazati v vaši zgoraj citirani objavi. Pri čemer bi vam svetoval, da si ponovno preberete 2. stavek zgornjega odstavka, v kolikor ste slučajno 'pozabili' definicijo metafore, v kolikor si smem na tem mestu dovoliti malo mojega smisla za humor.

 

Kadar poteka razprava o temah, ki na kakršen koli način resneje obravnavajo delovanje in funkcioniranje tako človekove psihe, vere (sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija) in duhovnosti (sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest) kot tudi človekove družbe in civilizacije, se moramo zavedati, da bo v razpravi prisotno ogromno število najrazličnejših metafor. Zaradi česar je ključnega pomena za tovrstno razpravo, da se osredotočimo čim bolj na to, da prepoznamo sogovornikovo uporabo metafor ter slednje tudi obravnavamo kot metafore in ne kot kar koli drugega. Brez tovrstnega pristopa ni možna nikakršna razprava, ki na kakršen koli način resneje obravnava delovanje in funkcioniranje tako človekove psihe, vere in duhovnosti kot tudi človekove družbe in civilizacije.

 

Na tem mestu bi vas tudi želel opomniti, da vsakič, kadar kakor koli resneje obravnavamo človekovo psiho, vero (sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija) in duhovnost (sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest) ter njihove vplive tako na posameznika samega kot tudi na človeško družbo in civilizacijo moramo zamenjati doktrino objektivnosti (katero vi tako zagreto in goreče zagovarjate) zamenjati vsaj z doktrino subjektivnost, v kolikor je že nismo sposobni zamenjati z doktrino: ne-doktrine. Medtem ko moramo pri naši razpravi o vplivu in pomenu delovanja človekove psihe, vere in duhovnosti na človekovo družbo in civilizacijo, vsaj malo bolje poznate in razumeti osnovne psihološke in psihične strukture, funkcije, forme, pojave in procese, kakor pa jih to vi. Zaradi česar bi vam svetoval, da si ponovno preberete mojo objavo, pod zaporedno številko: 3693, na 148. strani, v trenutni temi. Pri čemer bi vam želel tudi sporočiti, da se še vedno nadejam, da boste odgovorili na vsebino moje objave, pod zaporedno številko: 3693, na 148. strani, v trenutni temi. Prav tako pa bi vam na tem mestu tudi želel svetovati, da si ponovno malo bolj pozorno in predvsem umirjeno preberete mojo objavo, pod zaporedno številko: 3707, na 149. strani, v trenutni temi. In v kolikor boste slednjo tokrat resnično malo bolj pozorno in umirjeno prebrali sem prepričan, da boste njeno vsebino razumeli zelo drugače kot ste jo, ko ste jo prvič prebrali.

 

 

Tu je nadvse vprašljiva vzročno - posledična obravnava, ki ste jo zapisali:" ... so se žrtve genocida predhodno na nezavedno-zavedno kolektivni ravni odločile, da se bodo iz takšnih ali drugačnih razlogov poizkusile upreti večnemu naravnemu zakonu Absolutne Spremembe, kateri pogojuje in določa celotno naše stvarstvo. In prav slednja jih je na koncu tudi pripeljala do tega, da so postale žrtve politike genocida. Iz česar posledično sledi, da so žrtve genocida ravno toliko prispevale k njihovemu lastnemu genocidu, kot so to na drugi strani izvajalci genocida. Na osnovi česar lahko povsem opravičeno zaključimo, da lahko pri tovrstnih primerih genocida govorimo o skupni krivdi tako izvajalcev genocida kot tudi žrtev genocida." Citirani odstavek je seveda zgolj vaš miselni konstrukt, v njem ni nič absolutnega, niti naravnega (v kolikor seveda ne obravnavamo vsega, kar je človeško kot naravno - v tem primeru poudarjanje, da je nekaj naravno seveda odpade). V tem se kaže vaš hybris, ki nevarno zamenjuje miselni konstrukt z absolutnim naravnim zakonom: "... nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje." V smislu vašega zadnjega stavka tudi jaz obravnavam vaše utemeljevanje krivde žrtev genocida z absolutnim naravnim zakonom.

 

 

Spoštovana Iknee, nadvse bi vam svetoval, da ne posegate na strokovna področja, katerih več kot očitno ne poznate niti ne razumete najbolje. Iz vaše zgoraj navedenega citata je več kot le razvidno, da poizkušate samovoljno negirati obstoj tako verskih in duhovnih strokovnih ved kot tudi strokovnih ved, ki so vase intenzivno vključila verske in duhovne strokovne vede. Pri čemer bi vam na tem mestu želel eksplicitno izpostaviti, da sem osebno predstavnik stroke Koryu Buda, ki je tekom svojega razvoja vase vključil vse, verske in duhovne strokovne vede, katere so uspele razviti kitajska, korejska in japonska civilizacija. Zaradi česar bi bil na vašem mestu nadvse previden pri tovrstnih vaših nadvse 'pogumnih' obtožbah, v kolikor si smem tudi na tem mestu dovoliti malo mojega osebnega humorja.

 

Iz stališča verskih in duhovnih strokovnih ved je človeštvo in vsi njegovi produkti del stvarstva in narave, zaradi česar tudi za razliko od najrazličnejših ved, ki temeljijo na doktrini objektivnosti (katero zagovarja večina sodobnih zahodnih strokovnih ved in ki je prevladala nad doktrino subjektivnosti in doktrino: ne-doktrine z vzponom razsvetljenskega gibanja v 17. stoletju), ne ločujemo človeka od narave ali stvarstva, kakor tudi ne ločujemo človekove psihe od njegovega uma in telesa ali človekove družbe/civilizacije od ostalih sistemov komplementarnih, diametralnih ali komplementarno-diametralnih nasprotij, ravnovesij in razmerij, ki tvorijo celotno stvarstvo oziroma naravo. Pri čemer bi na tem mestu želel omeniti, da sem uporabil pojme: komplementarni sistemi nasprotij, diametralni sistemi nasprotij, komplementarno-diametralni sistemi nasprotij, ravnovesja in razmerja, izključno v obliki kot jih to definira filozofija ravnovesij oziroma filozofija konflikta, na kateri temeljijo vse kitajske, korejske in japonske tradicionalne strokovne vede, vključno s Koryu Budom. Omenjene pojme pa sem podrobneje predstavil v svojih strokovnih delih: Sei Shin Do, Temeljni principi Buda in Um Buda. Kar naju tako pripelje do 'razsvetljenja', da imava pri najini komunikaciji na primarni osnovi nasprotovanje dveh zelo različnih doktrin. Namreč vi nadvse goreče in strastno zagovarjate doktrino objektivnosti, medtem ko sam zagovarjam doktrino: ne-doktrine. Posledično lahko sedaj nadaljujeva bodisi v smeri dokazovanja katera od omenjenih doktrin je boljša ter vmes poizkušava diskreditirati drug drugega, kakor to vi nadvse vztrajno poizkušate, bodisi priznava veljavnost in enakopravnost obeh doktrin ter nadaljujeva v smeri konstruktivne in odprte razprave, kar nadvse vztrajno poizkušam z vami doseči sam. Bi pa vas na tem mestu želel tudi opozoriti, da moja strpnost in razumevanje poznata 'objektivne' in nadvse jasne meje.

 

V primeru, da se boste odločili nadaljevati z najino razpravo v smeri odprte in konstruktivno usmerjene razprave, pa boste morali spoštovati moja osebna in strokovna prepričanja in verovanja ter da zagovarjam doktrino: ne-doktrino ravno toliko, kolikor jaz spoštujem vaša osebna in strokovna prepričanja in verovanja ter da zagovarjate doktrino objektivnosti. Brez kakršnih koli vaših poizkusov diskreditiranja moje strokovnosti in kompetentnosti. V kolikor pa tega iz kakršnih koli razlogov niste zmožni potem pa predlagam, da zaključiva z najino komunikacijo.

 

 

 

Z vsem dolžnim spoštovanjem,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hmmm,ja kaj naj rečem pri genocidu se gre samo za izprane možgane in seveda politikom ki sedijo za mizo ne bi to ratalo če ljudje ne bi bilo psihološko zavajani.Niso politiki tisti ki so izvajali genocid ampak ljudje, in ja res je obe strani pri genocidu nista povsem nedolžni ali krivi. Vsaj če se gre za večletno izvajanje vsega.

drugače pa genocid ni v naravi človeka je v mentaliteti.....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tako kot umor ali mučenje, sadizem ima izvor v umu,

človek mu pa nasede, ker!!! JE PAMET to kar pravimo ČLOVEK....

Tudi vojne med ljudmi so vse civilne. Nasedamo, vse to kar je, JE en velik cirkus,

za NIČ.

ČE bi vladala groba logika brez čustev bi bilo manj tega! Rabimo hrano za naša čustva,

eni več eni manj...

Hmmm,ja kaj naj rečem pri genocidu se gre samo za izprane možgane in seveda politikom ki sedijo za mizo ne bi to ratalo če ljudje ne bi bilo psihološko zavajani.Niso politiki tisti ki so izvajali genocid ampak ljudje, in ja res je obe strani pri genocidu nista povsem nedolžni ali krivi. Vsaj če se gre za večletno izvajanje vsega.

drugače pa genocid ni v naravi človeka je v mentaliteti.....

dReAM

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljena Iknee,

 

 

Za začetek bi vam želel sporočiti, da predvidevam, da ste seznanjeni s pojmom: metafora. S katerim označujemo uporabo določene besede (besedne zveze) namesto druge, na podlagi nekatere njune skupne pomenske značilnosti; zaradi neke podobnosti prenesemo pomen z enega predmeta na drugega. Medtem ko vaša zgoraj citirana objava več kot le jasno dokazuje bodisi da imate nadvse velike težave pri prepoznavanju uporabe najrazličnejših metafor pri vašem sogovorniku, v kolikor slednji eksplicitno ne izpostavi, da bo nekaj ponazoril z določeno naslednjo metafore bodisi da namerno, iz takšnih ali drugačnih vaših osebnih razlogov, selektivno prepoznavate uporabo metafor pri vašem sogovorniku. Osebno sem v vašem primeru naklonjen drugi omenjeni opciji.

 

Kar se zadeva moje prispodobe človeške družbe z ekosistemom, sem slednjo uporabil izključno v obliki metafore in ne kakor koli drugače, kakor ste to bodisi vi osebno razumeli bodisi ste poizkušali dokazati v vaši zgoraj citirani objavi. Pri čemer bi vam svetoval, da si ponovno preberete 2. stavek zgornjega odstavka, v kolikor ste slučajno 'pozabili' definicijo metafore, v kolikor si smem na tem mestu dovoliti malo mojega smisla za humor.

 

Kadar poteka razprava o temah, ki na kakršen koli način resneje obravnavajo delovanje in funkcioniranje tako človekove psihe, vere (sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija) in duhovnosti (sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest) kot tudi človekove družbe in civilizacije, se moramo zavedati, da bo v razpravi prisotno ogromno število najrazličnejših metafor. Zaradi česar je ključnega pomena za tovrstno razpravo, da se osredotočimo čim bolj na to, da prepoznamo sogovornikovo uporabo metafor ter slednje tudi obravnavamo kot metafore in ne kot kar koli drugega. Brez tovrstnega pristopa ni možna nikakršna razprava, ki na kakršen koli način resneje obravnava delovanje in funkcioniranje tako človekove psihe, vere in duhovnosti kot tudi človekove družbe in civilizacije.

 

Na tem mestu bi vas tudi želel opomniti, da vsakič, kadar kakor koli resneje obravnavamo človekovo psiho, vero (sistem diametralnega nasprotja: zavest - intuicija) in duhovnost (sistem diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest) ter njihove vplive tako na posameznika samega kot tudi na človeško družbo in civilizacijo moramo zamenjati doktrino objektivnosti (katero vi tako zagreto in goreče zagovarjate) zamenjati vsaj z doktrino subjektivnost, v kolikor je že nismo sposobni zamenjati z doktrino: ne-doktrine. Medtem ko moramo pri naši razpravi o vplivu in pomenu delovanja človekove psihe, vere in duhovnosti na človekovo družbo in civilizacijo, vsaj malo bolje poznate in razumeti osnovne psihološke in psihične strukture, funkcije, forme, pojave in procese, kakor pa jih to vi. Zaradi česar bi vam svetoval, da si ponovno preberete mojo objavo, pod zaporedno številko: 3693, na 148. strani, v trenutni temi. Pri čemer bi vam želel tudi sporočiti, da se še vedno nadejam, da boste odgovorili na vsebino moje objave, pod zaporedno številko: 3693, na 148. strani, v trenutni temi. Prav tako pa bi vam na tem mestu tudi želel svetovati, da si ponovno malo bolj pozorno in predvsem umirjeno preberete mojo objavo, pod zaporedno številko: 3707, na 149. strani, v trenutni temi. In v kolikor boste slednjo tokrat resnično malo bolj pozorno in umirjeno prebrali sem prepričan, da boste njeno vsebino razumeli zelo drugače kot ste jo, ko ste jo prvič prebrali.

 

 

 

 

Spoštovana Iknee, nadvse bi vam svetoval, da ne posegate na strokovna področja, katerih več kot očitno ne poznate niti ne razumete najbolje. Iz vaše zgoraj navedenega citata je več kot le razvidno, da poizkušate samovoljno negirati obstoj tako verskih in duhovnih strokovnih ved kot tudi strokovnih ved, ki so vase intenzivno vključila verske in duhovne strokovne vede. Pri čemer bi vam na tem mestu želel eksplicitno izpostaviti, da sem osebno predstavnik stroke Koryu Buda, ki je tekom svojega razvoja vase vključil vse, verske in duhovne strokovne vede, katere so uspele razviti kitajska, korejska in japonska civilizacija. Zaradi česar bi bil na vašem mestu nadvse previden pri tovrstnih vaših nadvse 'pogumnih' obtožbah, v kolikor si smem tudi na tem mestu dovoliti malo mojega osebnega humorja.

 

Iz stališča verskih in duhovnih strokovnih ved je človeštvo in vsi njegovi produkti del stvarstva in narave, zaradi česar tudi za razliko od najrazličnejših ved, ki temeljijo na doktrini objektivnosti (katero zagovarja večina sodobnih zahodnih strokovnih ved in ki je prevladala nad doktrino subjektivnosti in doktrino: ne-doktrine z vzponom razsvetljenskega gibanja v 17. stoletju), ne ločujemo človeka od narave ali stvarstva, kakor tudi ne ločujemo človekove psihe od njegovega uma in telesa ali človekove družbe/civilizacije od ostalih sistemov komplementarnih, diametralnih ali komplementarno-diametralnih nasprotij, ravnovesij in razmerij, ki tvorijo celotno stvarstvo oziroma naravo. Pri čemer bi na tem mestu želel omeniti, da sem uporabil pojme: komplementarni sistemi nasprotij, diametralni sistemi nasprotij, komplementarno-diametralni sistemi nasprotij, ravnovesja in razmerja, izključno v obliki kot jih to definira filozofija ravnovesij oziroma filozofija konflikta, na kateri temeljijo vse kitajske, korejske in japonske tradicionalne strokovne vede, vključno s Koryu Budom. Omenjene pojme pa sem podrobneje predstavil v svojih strokovnih delih: Sei Shin Do, Temeljni principi Buda in Um Buda. Kar naju tako pripelje do 'razsvetljenja', da imava pri najini komunikaciji na primarni osnovi nasprotovanje dveh zelo različnih doktrin. Namreč vi nadvse goreče in strastno zagovarjate doktrino objektivnosti, medtem ko sam zagovarjam doktrino: ne-doktrine. Posledično lahko sedaj nadaljujeva bodisi v smeri dokazovanja katera od omenjenih doktrin je boljša ter vmes poizkušava diskreditirati drug drugega, kakor to vi nadvse vztrajno poizkušate, bodisi priznava veljavnost in enakopravnost obeh doktrin ter nadaljujeva v smeri konstruktivne in odprte razprave, kar nadvse vztrajno poizkušam z vami doseči sam. Bi pa vas na tem mestu želel tudi opozoriti, da moja strpnost in razumevanje poznata 'objektivne' in nadvse jasne meje.

 

V primeru, da se boste odločili nadaljevati z najino razpravo v smeri odprte in konstruktivno usmerjene razprave, pa boste morali spoštovati moja osebna in strokovna prepričanja in verovanja ter da zagovarjam doktrino: ne-doktrino ravno toliko, kolikor jaz spoštujem vaša osebna in strokovna prepričanja in verovanja ter da zagovarjate doktrino objektivnosti. Brez kakršnih koli vaših poizkusov diskreditiranja moje strokovnosti in kompetentnosti. V kolikor pa tega iz kakršnih koli razlogov niste zmožni potem pa predlagam, da zaključiva z najino komunikacijo.

 

 

 

Z vsem dolžnim spoštovanjem,

KoryuBudo

 

 

Spoštovani KoryuBudo!

 

1.) Če ste iz mojega pisanja razbrali, da (za razliko od vas) ločujem človeka od narave, potem vam svetujem, da prebrete še enkrat, kajti to ni moj pogled na svet. Obstaja pa seveda tudi možnost, da ste napisano interpretirali tako v okviru svoje paradigme, potem boste verjetno pri tem vztrajali in na to seveda nimam in tudi ne želim imeti nobenega vpliva.

2.) Če vi v svojem pisanju uporabljate strokovne termine, ki imajo svoj pomen, kot metaforo za nekaj, kar je poljubno daleč od tega pomena, potem smo seveda hitro pri ugibanju, "kaj je pesnik hotel povedati", kar je seveda nesmiselno. O pomenu pesmi se ne debatira. To lahko sprejmem brez težav, sem pa iz načina vašega pisanja sklepala, da gre pri vas za razumsko argumentiran pristop in uporabo empiričnih spoznanj. S stališča stroke ste se tudi vi v svojih postih odzivali, kadar ste opazili kako strokovno pomanjkljivost ali napačno uporabo določenih pojmov pri drugih udeležencih. Nasprotno pa sem v vaših postih opazila (pa ne samo jaz), da sami preprosto sploh ne prenesete nikakršnega nasprotovanja ali kritike, še več, kritiko jemljete kot diskreditacijo vaših strokovnih kompetenc. Moram vam povedati, da NIKOGAR, niti sebe, ne jemljem kot absolutno in nezmotljivo strokovno kompetenco. Če opazim, da nekdo argumentira s pomanjkljivim znanjem, ga bom na to opozorila, še zlasti, če je ob neupoštevanju nekaterih spoznanj izpeljal bistveno drugačne sklepe. Prav tako sprejmem, da nekdo opozori mene, da obstajajo spoznanja, ki jih jaz do takrat še nisem poznala in zato nisem mogla upoštevati pri svoji razlagi nečesa. To je smisel razumne debate. Če pa seveda nastopate s pozicije nezmotljivega in absolutne strokovne avtoritete na vseh področjih, potem, pa ja, žal bova na tej točki zaključila najin pogovor. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bom komentirala kake vaše objave, sva namreč na forumu, kjer vsakdo lahko komentira katero-koli objavo. Bom pa pri tem pazila, da bom povedala le svoje mnenje o vsebini. Če boste morebitno nestrinjanje spet dojeli kot diskreditacijo, potem vam svetujem, da ostanete na svojem lastnem forumu, kjer lahko seveda poljubno odslavljate vse, ki izrazijo karkoli, kar ne potrjuje vaše absolutne nezmotljivosti.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ha ha haha...ehhh človeška nezmotljivost je trdna le do prve burje.

Ljudje se radi skrivamo za nečim kar je oprijemljivo in trdno,

ne radi se izgubimo. Zgraditi šahovsko partijo ni lahko, ker zahteva,

da zameglimo naše jedro pred nekom. V ogledalu vseh resnic se sprehaja tankočutni

obris vsega ideološko izbruhanega preziranja in posmehovanja nad vsem kar se zrcali

na površini naše mrežnice.

 

Ogledalo kako to, da me vidiš, mečeš mi luč lepote in težko breme nazaj v moj akumulacijski center

za shranjevanje vodnih biserov. Zakaj me mučiš, le zakaj...

 

Politično, ni vse v pravem redu. Zakoni bi naj urejali in ne povzročali vesoljni kaos!

A niso nič krivi, ljudje smo neumni, vsak dan bolj! Z ejakulacijo ekstremov v prostor

se širi genialnost v neskončnost a tudi banalnost in primitivnost istočasno nima več meje.

 

Sem pa slišal, da je celotna elitna scena absolutno zasnežena z nekimi sanjami o omnipotentnosti,

nepremagljivosti. Veter v kodrih, sladki vonji češpelj in marelic, veliko znoja nosi zadah po plehki betonski

steni, nismo si več na istem. Ne razumeš, nisi tam, nisi porivač, ki nenehno cilja, nisi to kar so ekstremne

lege umskih orgazmov naših politoloških naklad.

dReAM

 

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Vaša izjava: "Vendar mi tu nekaj manjka - manjka mi človek, ki ne rabi vodstva nekoga drugega, da ga mobilizira, ampak to živi spontano, samodejno, iz samega sebe," nakazuje na to, da ste v vašem načinu razmišljanja še vedno izrazito močno naklonjeni k temu, da ohranjate superpozicijo vaše samopodobe, kot četrte in najvišje funkcije vašega zavednega dela jaza - ega. Naša samopodoba nas vedno znova z najrazličnejšimi načini in sredstvi poizkuša prepričati, da ne potrebujemo nikakršnega 'vodstva' in da se lahko povsem opravičeno suvereno in samovoljno odločamo o vsem, vključno s tistim, česar niti ne poznamo in razumemo. Tovrstno obliko človekovega intelektualnega napuha so stari Grki označevali s pojmom: hybris ter so se ga od vseh negativnih in demonskih sil najbolj bali. Medtem ko nas vsi svetovni človeški miti svarijo pred nevarnostjo in zgrešenostjo tovrstnega intelektualnega napuha, kateremu smo podvrženi vsi ljudje, brez kakršnih koli izjem. Človekovo sledenje hybrisu vedno znova vodi v njegov lastni propad. Na osnovi česar obravnavam vsa prepričanja, ki v svoji osnovi temeljijo na hybrisu, kot prazne fraze, ki se vedno sprevržejo v njihovo nasprotje.

 

Brez priznavanja človekove vere in duhovnosti kot njegove primarne eksistencialne potrebe ter našega iskrenega in poglobljenega preučevanja delovanja človekove vere in duhovnosti zelo težko razumemo kako človek dejansko deluje bodisi kot posameznik bodisi kot družba ali civilizacija. Vaš zgoraj navedeni citat nakazuje na miselnost, ki je izrazito nenaklonjena kakršnemu koli priznavanju človekove vere in duhovnosti nad človekovim intelektom in razumom. Pri čemer bi vas na tem mestu želel opomniti, da sleherna oblika človekovega poveličevanja njegove samopodobe, razuma in kognitivnih procesov (kateri skupaj s samozavedanjem tvorijo zavedni del jaza - ega) prav tako temeljijo na njegovi veri. Veri v njegovo samopodobo, razum in kognitivne procese. A tovrstna oblika vere je vedno sprevržena oblika vere, saj priznava zgolj najmanjši in najmanj pomemben del vere: zavedni del jaza - ego. Namreč človekova vera primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: zavest - intuicija, medtem ko človekova duhovnost primarno temelji na sistemu diametralnega nasprotja: intuicija - podzavest. Oba sistema diametralnih nasprotij sem, skupaj s preostalimi šestimi temeljnimi temeljnimi sistemi nasprotij, ki pogojujejo in določajo delovanje človekove psihe, podrobneje predstavil v svojem strokovnem delu: Um Buda.

 

V kolikor se vam resnično zdi malo problematično, če smo mi tisti, ki našemu narodu nekaj ponudimo, to zgolj nakazuje na vaše zelo omejeno razumevanje in poznavanje tako delovanja človekove psihe, človekove družbe/naroda kot tudi razmerja posameznik - družba/narod. Na tem mestu bi vam želel le še sporočiti, za vaša morebitna nadaljnja razmišljanja v tej smeri, da sleherni narod predstavljajo izključno posameznice in posamezniki, kateri so dolžni ponuditi nekaj svojemu narodu v zameno za to, kar jim narod ponuja oziroma pravilneje omogoča.

 

Pozdravljen KoryuBudo,

 

na tvoje poste sem se tu in tam oglasila, ker je bilo v njih nekaj dobrih, konstruktivnih stališč in izhodišč za debato - o možnosti razvoja civilne družbe, o nujnosti upoštevanja globalne situacije ( ko gre za našo družbo), o potencialih za gospodarski razvoj Slovenije v mikropodjetjih, itd. Nekako še vedno, morda naivno upam, da se bo debata prevesila v to smer. Ker se mi zdi koristna. Na debato o genocidu ne bom odgovarjala, ker imamo očitno ne določenih področjih različna mnenja, ki se ne bodo uskladila. Kot tudi tudi ne na nekatere ocene moje osebnosti, ker so nesmiselne in neproduktivne.

 

Ker si sam omenil, da bi Slovenija oz. Slovenci pred začrtanjem gospodarskih smernic morali nekako stopiti na Pot enotnosti, ponosa,.... , me še vedno zanima, kaj je pri tem mišljeno. Kako si to predstavljaš? Povsem napačno si interpretiral moje vprašanje, kdo so tisti, ki naj bi našemu narodu nekaj ponudili. Nisem govorila o tem, da ne priznavam vezi med posameznikom in skupnostjo (nasprotno, zdi se me temeljnega pomena). Preprosto ne razumem, če smo mi vsi narod - kdo je tisti, ki naj omogoči to pot? Je bilo vse skupaj mišljeno v stilu skupinskega ozaveščanja ali kako? Ali bom dobila kakšen odgovor na to?

 

Pri tvoji omembi, da so Slovenci v obdobju med 1984 in 1991 pokazali veliko mero enotnosti, zavednosti, ponosa in da to pogrešaš, je šlo po moje za odziv na okoliščine. To je bil odziv ljudstva na konkretno situacijo. Političnega in družbenega sistema ni več vzdrževal kult Tita. Vera v smiselnost in učinkovitost komunističnega sistema je slabela. Poglabljala se je politična in gospodarska kriza. Na področju celotne bivše Jugoslavije je so se krepili nacionalizmi in nasprotja. Sistem je na nek način razpadal - celoten komunistični blok v Evropi. Slovenija ni bila edina nekdanja republika, ki se je osamosvojila. Seveda so vse te spremembe spremljali tudi občutki zavednosti in ponosa, in močnejše pripadnosti lastnemu ljudstvu (konec koncev smo bili tudi napadeni s strani JLA in smo se morali odzvati), Ampak ti občutki so bili reakcija na dane okoliščine.

 

Danes smo oropani s strani lastne elite in v trdem primežu EU in nestabilnih globalnih procesov. To so današnje okoliščine. Ki zagotovo terjajo neko reakcijo. In imam občutek, da ljudje iščejo alternative, mogoče pa ni jasne predstave, kaj bi še lahko naredili. Ustvariti lastno državo, odcepiti se, je dokaj jasna ideja, bi bila odcepitev od EU podobna gesta zavednosti in ponosa?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Spoštovani KoryuBudo!

 

1.) Če ste iz mojega pisanja razbrali, da (za razliko od vas) ločujem človeka od narave, potem vam svetujem, da prebrete še enkrat, kajti to ni moj pogled na svet. Obstaja pa seveda tudi možnost, da ste napisano interpretirali tako v okviru svoje paradigme, potem boste verjetno pri tem vztrajali in na to seveda nimam in tudi ne želim imeti nobenega vpliva.

2.) Če vi v svojem pisanju uporabljate strokovne termine, ki imajo svoj pomen, kot metaforo za nekaj, kar je poljubno daleč od tega pomena, potem smo seveda hitro pri ugibanju, "kaj je pesnik hotel povedati", kar je seveda nesmiselno. O pomenu pesmi se ne debatira. To lahko sprejmem brez težav, sem pa iz načina vašega pisanja sklepala, da gre pri vas za razumsko argumentiran pristop in uporabo empiričnih spoznanj. S stališča stroke ste se tudi vi v svojih postih odzivali, kadar ste opazili kako strokovno pomanjkljivost ali napačno uporabo določenih pojmov pri drugih udeležencih. Nasprotno pa sem v vaših postih opazila (pa ne samo jaz), da sami preprosto sploh ne prenesete nikakršnega nasprotovanja ali kritike, še več, kritiko jemljete kot diskreditacijo vaših strokovnih kompetenc. Moram vam povedati, da NIKOGAR, niti sebe, ne jemljem kot absolutno in nezmotljivo strokovno kompetenco. Če opazim, da nekdo argumentira s pomanjkljivim znanjem, ga bom na to opozorila, še zlasti, če je ob neupoštevanju nekaterih spoznanj izpeljal bistveno drugačne sklepe. Prav tako sprejmem, da nekdo opozori mene, da obstajajo spoznanja, ki jih jaz do takrat še nisem poznala in zato nisem mogla upoštevati pri svoji razlagi nečesa. To je smisel razumne debate. Če pa seveda nastopate s pozicije nezmotljivega in absolutne strokovne avtoritete na vseh področjih, potem, pa ja, žal bova na tej točki zaključila najin pogovor. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bom komentirala kake vaše objave, sva namreč na forumu, kjer vsakdo lahko komentira katero-koli objavo. Bom pa pri tem pazila, da bom povedala le svoje mnenje o vsebini. Če boste morebitno nestrinjanje spet dojeli kot diskreditacijo, potem vam svetujem, da ostanete na svojem lastnem forumu, kjer lahko seveda poljubno odslavljate vse, ki izrazijo karkoli, kar ne potrjuje vaše absolutne nezmotljivosti.

 

 

 

 

Pozdravljena Iknee,

 

 

Iz vsebin vaših objav je več kot le jasno razvidno, da ločujete človeka od narave, v končni fazi vendarle zagovarjate doktrino objektivnosti. Kar med drugim potrjujete tudi z vašim izjavami, kot je na primer: "... sem pa iz načina vašega pisanja sklepala, da gre pri vas za razumsko argumentiran pristop in uporabo empiričnih spoznanj." Na drugi strani pa sem več kot le eksplicitno izpostavil, da zagovarjam doktrino: ne-doktrine. In več kot očitno, iz takšnih ali drugačnih vaših razlogov, niste bodisi sposobni bodisi zmožni razumeti, kaj sem vam s tem želel sporočiti. Kakor tudi več kot le očitno tudi ne razumete kaj dejansko pomeni, da dva sogovornika zagovarjata tako zelo različne doktrine. Posledično tudi ni presenetljivo, da vztrajno poizkušate izsiliti, da bi pristal na vašo doktrino objektivnosti ter v sklopu z njo postopal in ravnal. Kakor tudi na drugi strani niti ni presenetljivo, da se počutite ogrožene iz strani tega, da , zagovarjam doktrino: ne-doktrine, katere ne poznate niti ne razumete. Zaradi česar tudi niste sposobni/zmožni dejansko razumeti vsebine mojih objav, temveč si le te razlagate izključno skozi prizmo vaše doktrine objektivnosti, katera temelji na naivnem in zgrešenem poveličevanju kognitivnih procesov, razuma in samopodobe.

 

V najini komunikaciji sem vas večkrat zaporedoma več kot le eksplicitno opozoril na pomanjkljivosti in napake pri vašem načinu razmišljanja, kakor tudi na to, da imate izrazito močno potrebo po tem, da poizkušate vsiljevati vaša mnenja, poglede, stališča, razlage, razmišljanja... ter prepričanja in verovanja vsem, ki razmišljajo zelo drugače od vas. Na drugi strani sem do sedaj več kot le strpno in razumevajoče poizkusil z vami vzpostaviti odprto in konstruktivno usmerjeno komunikacijo, ki temelji na spoštovanju načela nedotakljivosti sogovornikovih mnenj, prepričanj in verovanj. A iz vaših objav je več kot le razvidno, da razumete omenjeno načelo izrazito enostransko. In sicer v smeri, da so edino vaša mnenja, prepričanja in verovanja nedotakljiva, medtem ko menite, da ste celo poklicani 'iz strani neke višje sile', da lahko oziroma ste 'dolžni' spreminjati mnenja, prepričanja in verovanja vseh vam drugače mislečim. Tovrstna prepričanja pa so nekaj kar sami nadvse goreče obsojate pri najrazličnejših uporabnicah in uporabnikih, medtem ko preprosto ne vidite, da pri večini uporabnic in uporabnikov, ki jih obtožujete, da zagovarjajo tovrstna prepričanja, dejansko vi sami projicirate omenjeno prepričanje v vsebine njihovih objav. Osebno tovrstno obnašanje lahko razumem tako na osebni kot tudi strokovni ravni, vendar pa to še ne pomeni, da ga bom kadar koli toleriral. Kajti v skladu s stroko Koryu Buda tovrstno obnašanje sodi med oblike umskega (mentalnega) nasilja in kot njen predstavnik sem zavezan, da obsojam in nasprotujem slehernim oblikam nasilja bodisi na telesni, umski ali duhovni ravni.

 

Upoštevajoč dejstvo, da imate izrazito močno izraženo 'mesijansko potrebo', na osnovi katere se čutite tako poklicane kot tudi dolžne, da se vmešavate v razprave najrazličnejših uporabnic in uporabnikov, katere se vas ne zadevajo oziroma v katere niste bili povabljeni, ter nato poizkušate enemu ali celo vsem udeležencem posamezne razprave vsiliti nekakšno vašo 'avtoritativno' držo. Da preprosto niste pripravljeni sprejemati drugače mislečih kot sebi enakopravnih ter da navkljub dejstvu, da vas posamezni uporabnik večkrat zaporedoma opozori, da razmišlja, se izraža in goji prepričanja in verovanja, ki so zelo drugačna od vaših, niste sposobni tega preprostega dejstva vzeti v obzir in ga tudi temu primerno upoštevati pri vašem razumevanju vsebin njegovih objav, ampak le te še vedno razlagate izključno skozi prizmo vašega osebnega načina razmišljanja, izražanja, prepričanj in verovanj. Da se nemudoma zatekate k uporabi najrazličnejših agresivnih oblik komunikacije, k najrazličnejšim poizkusom diskreditiranja nekoga, s katerim se vi tako ali drugače v nečem ne strinjate, namernemu spreobračanju pomena sogovornikovih izjav in jemanju slednjih izven konteksta. Da nenehno vstopate v razprave o temah, o katerih veste komaj kaj na laični ravni ter nato poizkušate vaše laično znanje in razumevanje predstaviti kot strokovno. Da se poizkušate nenehno spuščati z vašimi sogovornicami in sogovorniki na osebno raven, na katerih jih poizkušate bodisi sprovocirati bodisi diskreditirati z vašimi laični pristopi njihovega psihološkega profiliranja, medtem ko je iz vaših objav več kot le razvidno, da ne posedujete nikakršnih strokovnih znanj iz naslova psihološkega profiliranja posameznika. Kakor tudi da se preprosto niste zmožni/sposobni opravičiti oziroma priznati, da ste ravnali napačno tudi, ko vam to vaš sogovornik dokaže onkraj utemeljenega dvoma, na kar mu odgovorite z vašim neposrednim napadom nanj in ga začnete obtoževati, da je avtoritativno in totalitarno usmerjena osebnost, ki ni sposobna/zmožna sprejemati drugače mislečih.

 

Zaključujem, da je sleherna nadaljnja komunikacija z vami brezpredmetna in nesmiselna. V skladu s svojimi osebnimi prepričanji in verovanji sem vam namenil več kot le dovolj možnosti, da popravite vaše napake, ki ste jih naredili v najini komunikaciji vse odkar sva ugotovila, da imava zelo različne poglede na prvobitna/primitivna ljudstva. Kakor sem vas tudi več kot dovoljkrat opozoril na dejstvo, da razmišljam, se izražam ter gojim prepričanja in verovanja, ki so zelo drugačna od vaših. Pri čemer sem v skladu s svojimi prepričanji in verovanji pokazal več kot le zadostno mero strpnosti, razumevanja in sočutja pri svojih nadaljnjih prizadevanjih, da z vami vzpostavim odprto in konstruktivno usmerjeno komunikacijo, ki temelji na spoštovanju načela nedotakljivosti posameznikovih mnenj, prepričanj in verovanj, kar ste si vi zelo napačno razložili. V zaključku bi vas želel le še opozoriti, da bodite nadvse previdni pri vašem nadaljnjem komentiranju slehernih nadaljnjih mojih objav, saj od sedaj naprej nisem več kakor koli zavezan, da z vami postopam v skladu s prizadevanji vzpostavljanja odprte in konstruktivno usmerjene komunikacije ali razprave. Zgolj še zadnje dobronamerno opozorilo iz moje strani.

 

 

http://www.youtube.com/watch?v=yHNfvJc99YY

Rule Britannia! Britannia rule the waves:

Britons never will be slaves.

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja, nestrinjanje na ravni razumske razprave KB vzame osebno, potem pa namesto uporabe strokovnih argumentov uporabi psihološko strategijo sesuvanja domnevnega nasprotnika, ki si je drznil videti pomanjkljivosti v poznavanju obravnavane tematike. In zaključek z grožnjo in mahanjem z britansko zastavo (metafora za kaj že?):

V zaključku bi vas želel le še opozoriti, da bodite nadvse previdni pri vašem nadaljnjem komentiranju slehernih nadaljnjih mojih objav, saj od sedaj naprej nisem več kakor koli zavezan, da z vami postopam v skladu s prizadevanji vzpostavljanja odprte in konstruktivno usmerjene komunikacije ali razprave. Zgolj še zadnje dobronamerno opozorilo iz moje strani.

 

Z mano boste postopali??? Na argument lahko odgovorite s protiargumentom; če se vam zdi, da očitek o strokovni napaki ni upravičen, prosim, citirajte ustrezno raziskavo s področja evolucije in ekologije, ki potrjuje vašo tezo. Sicer pa menim, da z nekom, ki ne loči napada na osebnost od kritike njegovega dela / objave, razprava sploh ni mogoča. Tu se popolnoma strinjam z Butlom, ki vašemu psihologiziranju udeležencev foruma pravi bluz. Najbolj zabavno pri tem je to, da počnete točno to, kar očitate meni.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljen KoryuBudo,

 

na tvoje poste sem se tu in tam oglasila, ker je bilo v njih nekaj dobrih, konstruktivnih stališč in izhodišč za debato - o možnosti razvoja civilne družbe, o nujnosti upoštevanja globalne situacije ( ko gre za našo družbo), o potencialih za gospodarski razvoj Slovenije v mikropodjetjih, itd. Nekako še vedno, morda naivno upam, da se bo debata prevesila v to smer. Ker se mi zdi koristna. Na debato o genocidu ne bom odgovarjala, ker imamo očitno ne določenih področjih različna mnenja, ki se ne bodo uskladila. Kot tudi tudi ne na nekatere ocene moje osebnosti, ker so nesmiselne in neproduktivne.

 

Ker si sam omenil, da bi Slovenija oz. Slovenci pred začrtanjem gospodarskih smernic morali nekako stopiti na Pot enotnosti, ponosa,.... , me še vedno zanima, kaj je pri tem mišljeno. Kako si to predstavljaš? Povsem napačno si interpretiral moje vprašanje, kdo so tisti, ki naj bi našemu narodu nekaj ponudili. Nisem govorila o tem, da ne priznavam vezi med posameznikom in skupnostjo (nasprotno, zdi se me temeljnega pomena). Preprosto ne razumem, če smo mi vsi narod - kdo je tisti, ki naj omogoči to pot? Je bilo vse skupaj mišljeno v stilu skupinskega ozaveščanja ali kako? Ali bom dobila kakšen odgovor na to?

 

Pri tvoji omembi, da so Slovenci v obdobju med 1984 in 1991 pokazali veliko mero enotnosti, zavednosti, ponosa in da to pogrešaš, je šlo po moje za odziv na okoliščine. To je bil odziv ljudstva na konkretno situacijo. Političnega in družbenega sistema ni več vzdrževal kult Tita. Vera v smiselnost in učinkovitost komunističnega sistema je slabela. Poglabljala se je politična in gospodarska kriza. Na področju celotne bivše Jugoslavije je so se krepili nacionalizmi in nasprotja. Sistem je na nek način razpadal - celoten komunistični blok v Evropi. Slovenija ni bila edina nekdanja republika, ki se je osamosvojila. Seveda so vse te spremembe spremljali tudi občutki zavednosti in ponosa, in močnejše pripadnosti lastnemu ljudstvu (konec koncev smo bili tudi napadeni s strani JLA in smo se morali odzvati), Ampak ti občutki so bili reakcija na dane okoliščine.

 

Danes smo oropani s strani lastne elite in v trdem primežu EU in nestabilnih globalnih procesov. To so današnje okoliščine. Ki zagotovo terjajo neko reakcijo. In imam občutek, da ljudje iščejo alternative, mogoče pa ni jasne predstave, kaj bi še lahko naredili. Ustvariti lastno državo, odcepiti se, je dokaj jasna ideja, bi bila odcepitev od EU podobna gesta zavednosti in ponosa?

 

Menim, da je osamosvojitev in samostojnost skupnosti / države v bistvu zelo podobna osamosvojitvi in vzdržni samostojnosti posameznika. Temelj je materialna eksistenca - brez trdnih gospodarskih osnov vzdržna samostojnost sploh ni mogoča. Zavednost in ponos je treba povezati s tem, da zaupamo in cenimo lastno ustvarjalno moč in podpremo svoje gospodarstvo, začnemo uveljavljati pozitivno selekcijo namesto zdajšnje negativne in se odločno zoperstavimo korupciji in kakršnikoli zlorabi skupnega dobrega in tudi metanju polen pod noge ustvarjalnim in sposobnim državljanom. Ti bodo potegnili voz gospodarstva iz blata, ne pa politiki, razni govorci in tuji bankirji. Prepričana sem, da lastne elite ne moremo biti oropani, to je res nekaj, kar raste iz naroda, je del njega. Lahko pa je ne prepoznamo, ne poslušamo, ne podpremo in dovolimo nesposobnežem in plenilcem (kvazi elite), da vodijo zadeve, ki jih nikakor ne bi smeli. Ampak to je naš problem, to ne pomeni, da nas je kdorkoli oropal elite. Tu pa smo pri psiholoških težavah naroda, zdi se mi, da mora skupnost (narod) tako kot posameznik dozoreti v psihološkem smislu, da ima sploh moč in sposobnost postaviti se na lastne noge in zagotoviti materialno podstat za nadaljnji razvoj samostojnosti. Popolna neodvisnost pa je seveda nemogoča, vedno bomo morali ustvarjati neke povezave z drugimi državami, vprašanje je le, s kakšne pozicije.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljen KoryuBudo,

 

na tvoje poste sem se tu in tam oglasila, ker je bilo v njih nekaj dobrih, konstruktivnih stališč in izhodišč za debato - o možnosti razvoja civilne družbe, o nujnosti upoštevanja globalne situacije ( ko gre za našo družbo), o potencialih za gospodarski razvoj Slovenije v mikropodjetjih, itd. Nekako še vedno, morda naivno upam, da se bo debata prevesila v to smer. Ker se mi zdi koristna. Na debato o genocidu ne bom odgovarjala, ker imamo očitno ne določenih področjih različna mnenja, ki se ne bodo uskladila. Kot tudi tudi ne na nekatere ocene moje osebnosti, ker so nesmiselne in neproduktivne.

 

Ker si sam omenil, da bi Slovenija oz. Slovenci pred začrtanjem gospodarskih smernic morali nekako stopiti na Pot enotnosti, ponosa,.... , me še vedno zanima, kaj je pri tem mišljeno. Kako si to predstavljaš? Povsem napačno si interpretiral moje vprašanje, kdo so tisti, ki naj bi našemu narodu nekaj ponudili. Nisem govorila o tem, da ne priznavam vezi med posameznikom in skupnostjo (nasprotno, zdi se me temeljnega pomena). Preprosto ne razumem, če smo mi vsi narod - kdo je tisti, ki naj omogoči to pot? Je bilo vse skupaj mišljeno v stilu skupinskega ozaveščanja ali kako? Ali bom dobila kakšen odgovor na to?

 

Pri tvoji omembi, da so Slovenci v obdobju med 1984 in 1991 pokazali veliko mero enotnosti, zavednosti, ponosa in da to pogrešaš, je šlo po moje za odziv na okoliščine. To je bil odziv ljudstva na konkretno situacijo. Političnega in družbenega sistema ni več vzdrževal kult Tita. Vera v smiselnost in učinkovitost komunističnega sistema je slabela. Poglabljala se je politična in gospodarska kriza. Na področju celotne bivše Jugoslavije je so se krepili nacionalizmi in nasprotja. Sistem je na nek način razpadal - celoten komunistični blok v Evropi. Slovenija ni bila edina nekdanja republika, ki se je osamosvojila. Seveda so vse te spremembe spremljali tudi občutki zavednosti in ponosa, in močnejše pripadnosti lastnemu ljudstvu (konec koncev smo bili tudi napadeni s strani JLA in smo se morali odzvati), Ampak ti občutki so bili reakcija na dane okoliščine.

 

Danes smo oropani s strani lastne elite in v trdem primežu EU in nestabilnih globalnih procesov. To so današnje okoliščine. Ki zagotovo terjajo neko reakcijo. In imam občutek, da ljudje iščejo alternative, mogoče pa ni jasne predstave, kaj bi še lahko naredili. Ustvariti lastno državo, odcepiti se, je dokaj jasna ideja, bi bila odcepitev od EU podobna gesta zavednosti in ponosa?

 

 

 

 

Pozdravljena Boudika,

 

 

Kot prvo bi vam želel sporočiti, da do sedaj nisem delal še nikakršnih ocen vaše osebnosti, saj ne vidim nikakršnega razloga po nečem takšnem. Pri čemer bi vas želel opomniti, da opredelitev posameznikovega načina razmišljanja v odnosu do določene njegove izjave, mnenja, stališča, pogleda, razlage... nikakor ne sodi v domeno ocene njegove osebnosti, temveč izključno v domeno nadaljnje razjasnitve razlik v izhodiščih dveh sogovornikov pri obravnavi določene teme, resolucije ali vprašanja, ki je predmet obravnave posamezne razprave. Osebno smatram podrobnejšo razjasnitev razlik v izhodiščih dveh ali več sogovornikov pri obravnavi določene teme, resolucije ali vprašanja, ki je predmet obravnave posamezne razprave, za prvi temeljni predpogoj v smeri vzpostavljanja in doseganja odprte in konstruktivno usmerjene razprave, ki temelji na medsebojnem spoštovanju načela nedotakljivosti mnenj, prepričanj in verovanj vseh udeleženih v posamezni razpravi. V kolikor omenjeni prvi temeljni predpogoj ni izpolnjen oziroma dosežen je vnaprej onemogočena sleherna oblika odprte in konstruktivno usmerjene razprave. Seveda je to zgolj moje osebno prepričanje, od katerega pa nimam nikakršnega namena kadar koli kakor koli odstopati. Na drugi strani pa se tudi zavedam, da se nekatere uporabnice in uporabniki nadvse radi spuščajo na osebno raven obračunavanja s svojimi sogovornicami in sogovorniki na osnovi profiliranja njihovih osebnosti. Zaradi česar bi se vam na tem mestu želel iskreno opravičiti, v kolikor ste razumeli moje opredelitve vašega načina razmišljanja v odnosu do posameznih vaših objav (s pomočjo katerih sem vam poizkušal predstaviti tudi opredelitev svojih izhodišč) kot mojo oceno vaše osebnosti. Na tem mestu bi želel le še dodati, da s sleherno opredelitvijo sogovornikovega načina razmišljanja v odnosu do njegovih posameznih izjav, prvenstveno predstavljamo svoj način razmišljanja/izhodišča v odnosu do posameznih sogovornikovih izjav, mnenj, stališč, pogledov, razlag, razmišljanj... ter prepričanj in verovanj. In v kolikor dejansko želimo voditi odprto in konstruktivno usmerjeno razpravo o čemer koli je ključnega pomena, da karseda jasno in transparentno predstavimo svoj način razmišljanja - svoja izhodišča. Kajti šele ko so znana izhodišča vseh udeležencev posamezne razprave se lahko začnemo medsebojno usklajevati in približevati drug drugemu na osnovi vodenja iskrene, odkrite, odprte ter medsebojno spoštljive in enakopravne komunikacije.

 

Osebno ne bi dejal, da sem kakor koli napačno interpretiral vaše vprašanje, kdo so tisti, ki naj bi našemu narodu nekaj ponudili, saj sem vam v svoji interpretaciji na osnovni ravni na kratko predstavil svoja izhodišča v odnosu do omenjenega vašega vprašanja. Iz česar posledično sledi, da sem vas seznanil s 'prvo od šestih koordinat', na osnovi katerih lahko začnete 'locirati' moje izhodišče v mentalno-psihološkem 'univerzumu'; v kolikor si smem na tem mestu dovoliti malo večje število metafor. Na drugi strani sem s svojo interpretacijo omenjenega vašega vprašanja tudi začel z aktivnim lociranjem 'prve koordinate' vašega izhodišča v odnosu do tematike, ki jo obravnava omenjeno vaše vprašanje. In na osnovi vaše zgoraj citirane objave sva uspela ugotoviti, da si koordinate najinega izhodišča v odnosu do omenjenega vprašanja delijo vsaj en skupen izvor, saj oba smatrava, da je priznavanje vezi med posameznikom in družbo/skupnostjo temeljnega pomena. Iz česar posledično sledi, da sva uspela odkriti prvo skupno izhodišče v najini razpravi, zaradi česar bi predlagal, da iz slednjega tudi nadaljujeva pri nadaljnjem poteku najine razprave.

 

Vaša naslednja izpostavljena vprašanja:

  1. "Ker si sam omenil, da bi Slovenija oz. Slovenci pred začrtanjem gospodarskih smernic morali nekako stopiti na Pot enotnosti, ponosa,.... , me še vedno zanima, kaj je pri tem mišljeno. Kako si to predstavljaš?"
  2. "Preprosto ne razumem, če smo mi vsi narod - kdo je tisti, ki naj omogoči to pot? Je bilo vse skupaj mišljeno v stilu skupinskega ozaveščanja ali kako? Ali bom dobila kakšen odgovor na to?"

So nadvse zahtevna in obširna ter za zadovoljivo razrešitev zahtevajo multidisciplinaren pristop razreševanja zelo različnih strok - od naravoslovnih in družboslovnih, tradicionalnih in sodobnih, zahodnih in vzhodnih... do verskih in duhovnih. V kolikor na njih pričakujete kratke, jedrnate in enoznačne odgovore, sem se vam na tem mestu dolžen tako opravičiti, ker jih vam ne morem ponuditi, kot tudi opomniti, da pričakujete nemogoče. V kolikor pa ste pripravljeni skupaj z menoj in ostalimi, ki jih omenjena vprašanja prav tako zanimajo, sodelovati pri našem skupnem iskanju odgovorov na njih vam lahko sporočim, da sem vsekakor več kot le pripravljen skupaj z vami iskati odgovore na omenjena vprašanja. Pri čemer bi želel na tem mestu tudi eksplicitno izpostaviti, da nimam nikakršnega namena ponuditi kakršne koli svoje dokončne odgovore na izpostavljena vprašanja, temveč da sem pripravljen izključno le sodelovati pri našem skupnem iskanju odgovorov na njih. Iz česar posledično sledi, da bom od vas pričakoval polno in aktivno soudeležbo pri obravnavi omenjenih vprašanj. S čimer sem vas ravnokar seznanil z 'drugo koordinato' mojega izhodišča v odnosu do teme, ki jo obravnavajo izpostavljena vprašanja.

 

Upoštevajoč, da zaenkrat še niste kakor koli omejili najine razprave na 1. ali 2. sklop vprašanj, bom za iztočnico za najino nadaljnjo razpravo na kratko odgovoril na oba sklopa vprašanj.

 

 

1. "Ker si sam omenil, da bi Slovenija oz. Slovenci pred začrtanjem gospodarskih smernic morali nekako stopiti na Pot enotnosti, ponosa,.... , me še vedno zanima, kaj je pri tem mišljeno. Kako si to predstavljaš?"

 

Pod pojmom Poti narodne istovetnosti, zavednosti, enotnosti in ponosa si predstavljam zelo veliko različnih, a nadvse konkretnih zadev. Od katerih bom tokrat zgolj omenil najpomembnejše, medtem ko bom njihovo morebitno nadaljnjo predstavitev pustil za nadaljnji razvoj najine razprave:

  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo znova začeti zavedati preprostega dejstva, da je država zgolj abstraktni pojem, ki na simbolni ravni predstavlja posamezni narod, ki jo je ustanovil.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da je kakršno koli protidržavno ravnanje, obnašanje ali delovanje dejansko protinarodno ravnanje, obnašanje ali delovanje.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da z nespoštovanjem in kršenjem trenutno veljavne zakonodaje rušijo same temelje našega naroda.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da je podcenjevanje, zaničevanje in omalovaževanje naše države dejansko podcenjevanje, zaničevanje in omalovaževanje našega naroda.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da se napačnih ali celo družbeno škodljivih/krivičnih zakonov ne spreminja na ulicah, temveč na osnovi multilateralnega konstruktivnega dialoga med organizirano civilno družbo in civilno iniciativo na eni strani ter na drugi strani med trenutno izvoljeno vlado ter predstavnicami in predstavniki posameznih trenutnih družbenih elit.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da imajo v sklopu aktivne in organizirane civilne družbe in civilne iniciative bistveno večjo moč, kot pa jo to imajo trenutne družbene elite in izvoljene vlade.
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da so predstavnice in predstavniki trenutnih družbenih elit in izvoljenih vlad, v prvi osnovi prav tako tudi predstavnice in predstavniki civilne družbe, kakor so to tudi pripadnice in pripadniki vojske, državno-varnostnih služb, policije, državnega pravobranilstva, sodstva, lokalne samouprave...
  • Naše sonarodnjakinje in sonarodnjaki se morajo začeti zavedati, da termin: civilna družba zaobjema vse predstavnice in predstavnike našega naroda, zaradi česar si morajo tudi prizadevati, da vanjo vključijo čim večje število le teh.
  • Civilna družba se mora začeti zavedati, da brez aktivne civilne iniciative ni vredna ničesar ter je zgolj obrobna in brezpredmetna demokratična sila, katera je primarno le sama sebi namen.
  • Civilna družba se mora začeti zavedati, da z organizirano in aktivno civilno iniciativo postane najmočnejša sila v vseh sodobnih demokratičnih in pluralističnih družbah, katera je sposobna sama sebe povsem suvereno, samostojno, svobodno in samozadostno voditi.
  • Civilna družba se mora začeti zavedati, da v sodobnih globalno-kapitalističnih usmerjenih družbah že nekaj desetletij poteka izrazito močen proces prenosa moči iz posameznih vlad in državnih struktur in organizacij na posamezne zasebne gospodarske strukture in organizacije, katere zagovarjajo, udejanjajo in vsiljujejo najrazličnejše pretikajoče ideje in ideologije, ki vodijo v razvoj tako imenovane: enopetinske družbe, s pomočjo najrazličnejših konceptov kot so to na primer: prestrukturiranje, reorganizacija in racionalizacija, večini predstavnic in predstavnikov posameznih družb/narodov.
  • Civilna družba se mora začeti aktivno in odločno zoperstavljati najrazličnejšim oblikam pretikajočih idej in ideologij.
  • Civilna družba ne sme več pristajati na spoštovanje sodobnega mita, da je izgubila svojo suverenost, samostojnost, svobodo in samozadostnost, katerega nadvse intenzivno širijo zagovornice in zagovorniki najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij.
  • Civilna družba mora začeti aktivno zavzemati družbene pozicije moči, katere so v zadnjih 50 letih prešle iz posameznih vlad na posamezne družbene elite, ki zagovarjajo pretikajoče ideje in ideologije ter jih tudi trdno držati v svojih rokah.
  • Naša civilna družba mora odpreti javne razprave o trenutno aktualno perečih problematikah in vprašanjih, s katerimi se sooča naš narod, v katerih bodo vključeni tako predstavnice in predstavniki posameznih strok kot tudi predstavnice in predstavniki obče civilne družbe.
  • Naša civilna družba mora v odnosu do trenutno aktualno perečih gospodarskih problematik in vprašanj začeti resno razmišljati o najrazličnejših predlogih modelov centralno-decentraliziranega gospodarstva. Pri čemer mora določiti jasne skupne cilje ter načine kako bo le te tudi dosegla, s katerimi se bo lahko poistovetila večina predstavnic in predstavnikov našega naroda.

 

 

2. "Preprosto ne razumem, če smo mi vsi narod - kdo je tisti, ki naj omogoči to pot? Je bilo vse skupaj mišljeno v stilu skupinskega ozaveščanja ali kako? Ali bom dobila kakšen odgovor na to?"

 

Preden vam na kratko odgovorim na drugi sklop vaših vprašanj, bi vam želel sporočiti, da se vam ni potrebno zatekati h kakršni koli uporabi posrednih sredstev izsiljevanja, kot je to na primer vaše zadnje zgoraj navedeno vprašanje, da boste prejeli moje odgovore na vaša vprašanja. Kajti osebno vse dokler z nekom dokončno ne zaključim svoje komunikacije z njim, vedno odgovorim na vsa njegova vprašanja. Seveda pa predvidevam, da razumete, da ne bom odgovoril na vaša vprašanja nemudoma, ko ga boste zastavili, temveč ko mi bodo to omogočale moje ostale obveznosti in dolžnosti.

 

Na drugi strani bi vas želel tudi opomniti, da je drugi sklop vaših vprašanj osnovan primarno na filozofski ravni, vsaj tako ga v skladu s svojim načinom razmišljanja ter osebnimi prepričanji in verovanji sam razumem. S čimer sem vam istočasno tako predstavil 'tretjo koordinato' mojega izhodišča v najini razpravi kot vam tudi poizkušam sporočiti, da vam na ta sklop vaših vprašanj ne bom mogel ponuditi tako jasnih odgovorov kot vam jih bom lahko na prvi sklop vaših vprašanj.

 

Upoštevajoč zgoraj izpostavljeno bi vam zaenkrat na omenjeni sklop vaših vprašanj želel odgovoriti le sledeče. Sleherna družba je prvenstveno sestavljena iz njenih predstavnic in predstavnikov - individuumov oziroma posameznic in posameznikov. Zaradi česar so vprašanja, kot je to: "Kdo je tisti, ki naj omogoči to Pot?" Dejansko prvenstveno arhetipsko simbolna vprašanja in jih moramo kot takšna tudi obravnavati; pri čemer je nadvse dobrodošlo, da smo vsaj deloma seznanjeni s stvarno naravo arhetipskih simbolov ter njihovega delovanja. V kolikor pa obravnavamo omenjeno vprašanje kakor koli drugače, je nanj mogoče odgovoriti le z: "Nihče in vsi." In s tem odgovorom se tudi zaključi sleherno nadaljnjo multilateralno odprto in konstruktivno usmerjeno iskanje odgovora na omenjeno vprašanje, v kolikor slednjega ne obravnavamo kot arhetipski simbol. Saj bomo pri nadaljnji tovrstni obravnavi omenjenega vprašanja vedno znova nemudoma trčili v spopad naslednjih treh družin doktrin: doktrina objektivnosti, doktrina subjektivnosti in ne-doktrina. Zaradi česar se bomo posledično znašli na mrtvi točki oziroma v začaranem krogu, iz katerega preprosto ne bomo zmožni videti izhoda. Pri čemer pa je nadvse dobrodošlo, da smo vsaj deloma seznanjeni s stvarno naravo omenjenih treh družin doktrin. V kolikor pa izpostavljeno vprašanje obravnavamo kot arhetipski simbol, ki med drugim pri posamezniku prebuja zagovarjanje ene izmed treh družin doktrin, ter upoštevamo tako razlike kot tudi namene delovanja vseh treh družin doktrin. Lahko brez težav izstopimo iz navideznega začaranega kroga ter uskladimo naša medsebojno nasprotujoča si izhodišča in se tako premaknemo korak bližje k bolj jasnemu in transparentnemu multilateralnemu sprejetemu odgovoru na omenjeno vprašanje. S čimer sem vam ravnokar predstavil 'četrto koordinato' mojega izhodišča pri najini trenutno obravnavani temi.

 

Nadaljnji odgovor na vaše vprašanje: "Kdo je tisti, ki naj omogoči to Pot," se tako glasi: "Edino posameznik sam, kateri je primarni tvorec in ustvarjalec sleherne družbe/skupnosti, na osnovi lastnih suverenih, samostojnih, svobodnih in samozadostnih sprememb tako njegovih osebnih in strokovnih mnenj, pogledov, stališč, razlag, razmišljanj... ter prepričanj in verovanj kot tudi njegovih interakcij, razmerij, ravnovesij in sistemov nasprotij z ostalimi posameznicami in posamezniki ter okoljem, s katerimi tvori in ustvarja sleherno družbo/skupnost." V nadaljevanju najine razprave pa se vam pripravljen malo bolj podrobno predstaviti, kaj je dejansko je mišljeno z ravnokar izpostavljenim nadaljnjim odgovorom na vaše vprašanje.

 

 

Spoštovana Boudika, sleherna oblika človekovega izkušanja, zaznavanja, doživljanja.. preučevanja, udejstvovanja in delovanja je vedno posledica njegove vpetosti v najrazličnejša njegova notranja, družbena in naravna razmerja, ravnovesja in sistemov nasprotij. Pri čemer je njegovo delovanje pogojeno in določeno iz strani njegovega poznavanja in razumevanja najrazličnejših njegovih notranjih, družbenih in naravnih razmerij, ravnovesij in sistemov nasprotij, v katerih se je znašel v trenutno dani okoliščini. Njegovo napačno (oziroma pravilneje preveč pomanjkljivo) poznavanje in razumevanje slednjih ga vedno vodi v sprejemanje napačnih odločitev in delovanje, medtem ko ga njegovo pravilno (oziroma pravilneje manj pomanjkljivo) poznavanje in razumevanje le teh vodi v sprejemanje bolj pravilnih odločitev in delovanje. V določenih sklopih okoliščin je sprejemanje bolj pravilnih odločitev in delovanja bolj očitno, medtem ko je v določenih drugih bistveno manj. V primeru razpada naše nekdanje skupne domovine SFRJ je bil naš narod soočen s prvim, medtem ko je trenutno soočen z drugim sklopom okoliščin. Zaradi česar je na svoji poti ustanovitve lastne in samostojne države veliko jasneje vedel kaj je zanj bolj pravilna odločitev, medtem ko sedaj zbegano išče alternative vsepovsod le tam ne, kjer bi jih moral - v sebi.

 

Namreč zaradi odkrite in nadvse transparentne in jasne represivne politike političnega aparata nekdanje SFRJ ter določenih dogodkov, ki so se odvili v obdobju od 1984 do 1990, našemu narodu ni bilo težko sprejeti kaj je bila v tistem obdobju zanj najbolj pravilna in najboljša odločitev. S povsem drugačnimi okoliščinami pa se sooča dandanes, kjer ga ogrožajo prikrite oblike represivne politike zagovornic in zagovornikov najrazličnejših pretikajočih idej in ideologij. Pri čemer gre na tem mestu tudi izpostaviti, da je večina zahodnjakov tekom zadnjih 350 let in še posebno tekom zadnjih 150 let sprejela najrazličnejše pretikajoče ideje in ideologije do tolikšne mere, da jih v večini primerov smatrajo za lastne. Iz česar posledično sledi, da tokratna borba našega naroda zanj pomeni tudi to, da se bori sam proti sebi; oziroma pravilneje proti načinu razmišljanja, ki mu je bil vsiljen tekom zadnjih 150 let s tolikšno metodološko preciznostjo, da ga preprosto ni zmožen prepoznati kot tujka, ki ga ogroža, razjeda in slabi primarno odznotraj. Na drugi strani pa moramo tudi upoštevati, da trenutna EU ni nekdanja SFRJ v obdobju od 1980 do 1990, v katerem so prevladali izključno destruktivni psihični, psihološki, mentalni in družbeni procesi in pojavi. Kajti trenutna EU se pospešeno razvija v dve diametralno nasprotujoči si smeri. Od katerih je manjša in dejansko šibkejša smer, ki pa je veliko bolj agresivna, invazivna, izključno ofenzivna in trenutno obvladuje veliko večje število najrazličnejših vzvodov moči, usmerjena v smer izrazite polarizacije in istočasno tudi centralizacije EU, v kateri bi lahko uspešno zaživela pretikajoča ideja o tako imenovani: enopetinski družbi. Medtem ko je druga in dejansko veliko močnejša smer, ki pa je zaenkrat veliko manj agresivna, invazivna in izključno defenzivna, usmerjena v smer izrazite centralizirane-decentralizacije EU, katera bi lahko preprečila rojstvo/nastanek enopetinske družbe znotraj EU. Upoštevajoč trenutni globalni razvoj sveta in svetovnih postmodernih družb druga smer nadaljnjega razvoja EU predstavlja tako imenovani: 'beacon of hope' ne le za evropske narode, temveč za celotno človeštvo, da se je moč upreti in tudi uspešno zoperstaviti najrazličnejšim pretikajočim idejam in ideologijam, ki predstavljajo neposredno nevarnost za celotno človeštvo. Zaradi česar tudi nisem naklonjen kakršnem koli razmišljanju v smeri razpada EU, saj bi v kolikor bi do tega prišlo dejansko sprejeli poraz za našo edino možnost v spopadu z najrazličnejšimi pretikajočimi idejami in ideologijami. V skladu z mojimi osebnimi in strokovnimi prepričanji je v najboljšem interesu tako našega naroda kot tudi vseh ostalih evropskih narodov, da aktivno prebudimo drugo smer nadaljnjega razvoja EU ter jo predramimo, da preide iz trenutne njene defenzivne drže v ofenzivno. Kajti vojne preprosto ni moč dobiti izključno z defenzivno držo, saj je slej kot prej potrebno preiti v ofenzivo. In druga smer nadaljnjega razvoja EU se je več kot dovolj dolgo časa skrivala za obzidji njene defenzivne drže. Sedaj pa je nastopil čas, ko bo morala začeti zagovarjati ofenzivno držo, v kolikor želi preživeti. Za konec tokratne objave bi želel le še dodati, da EU ne gre kakor koli primerjati z nekdanjo Avstro-Ogrsko monarhijo, ki je bila ječa evropskih narodov.

 

"Omnia mutantur, nos et mutamur in illis."

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Seveda da ima in to zelo,zelo, zato pa imamo tudi veliko bolezni.Zelo pomembno je vse od rojstva živali do načina kako je žival ubita...

Sam to ne bomo rešili s tem, tako da ne bomo jedli mesa.....

Je veliko preprostih rešitev samo zaradi korupcije se ne naredi nič....

Drugače ja intervju je bil zanimiv, nič ne rečem glede tega,čeprav se ne strinjam z vsem....

 

In kot pri vsem je tukaj pomembna izobrazba ki,seveda kot pri vsemu šepa,ljudi se ne vzgaja v človeška bitja ampak apatične robote.....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Torej ti imaš odgovor na ta vprašanja, da morajo ljudje nehat jesti meso?

Pol mi pa ti povej Ceres zakaj hodimo v izobraževalne centre po 20 let? Kakšen namen imajo,če pogledam današnjo situacijo kakšen je svet in ljudje oprosti,nimam kaj drugega napisat.....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...