Politika

[alef]

Alef, jst ves čas sumim da si ti Stanovnikov ata

Družina pa je, ja bl militantna in ja ostali berejo Družino, k so vsi ena hepi femili

Za to sem malo premlad.

WW 2 in NOB sem preživel še v fotrovih jajcih... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Če sva pa s Stanovnikom kaj v žlahti... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/a015.gif

O tem bi pa mogoče mama več vedela... http://www.cosgan.de/images/smilie/frech/a025.gif

Off topic... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sing.gif

 

Sem opazil da ima podforum Kaj si mislimo o... samo še dve temi.

Škoda.

Konec driske pri KB?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

http://shrani.si/f/1F/1Y/22G4ULEy/38389024020451large.jpg

[alef]

čehi so pa res prave tumaste ovce ... župnik za predsenika ... to še manjka

Pri nas bi rabili kakšnega šamana... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

 

http://shrani.si/f/1b/6v/24vsiggz/samolepka-na-auto-indian.jpg

[none]

Politika pred in po volitvah ima enak predznak: STATUS QUO

Pa še nekaj, a mi lahko kdo pojasni politiko cerkvenih zvonov! Cingljajo cele veke, vekomaj amen!

[Pico Della Mirandola]

Politika pred in po volitvah ima enak predznak: STATUS QUO

 

Pa še nekaj, a mi lahko kdo pojasni politiko cerkvenih zvonov! Cingljajo cele veke, vekomaj amen!

cerkveni zvonovi so zato tu, da nas odvračajo od resničnih problemov, da nas opomnejo kok so fajn levi in rdeči in da je za vse na tem svetu kriva cerkev in desni posledično beli...Kar bo najbl smešno pri našem narodu, bo to, da ko bomo bankrotiral in obubožal, bomo ugotovil, da je to zarad zvonov in zarad tega ker nismo volili dovolj rdeče ampak samo une svetlo rdeče

 

S takim narodom, ne rabimo zunanjih sovražnikov..

[none]

Slovenski narod najbolj potrebuje skupni cilj, ki ga nima! Raztrgani in ne močni smo, nismo skupaj!

Enim so cilje postavili tujci, ni važno kdo ampak mislijo, da je to cilj celotnega Slovenstva, pa verjetno ni!

Samo res 50% prebivalstva še komaj plačuje osnovne stvari ali že morajo premišljevat in se odpovedovat,

že dokaj vsakdanjim navadam, ker 10% jemlje preveč in daje pre malo nazaj v krogotok. Še tistih 40% dokaj

normalno stoječih ožemajo kar fajn tile novodobni kapitalisti brez meja oz. internacionala. ž

 

cerkveni zvonovi so zato tu, da nas odvračajo od resničnih problemov, da nas opomnejo kok so fajn levi in rdeči in da je za vse na tem svetu kriva cerkev in desni posledično beli...Kar bo najbl smešno pri našem narodu, bo to, da ko bomo bankrotiral in obubožal, bomo ugotovil, da je to zarad zvonov in zarad tega ker nismo volili dovolj rdeče ampak samo une svetlo rdeče

 

S takim narodom, ne rabimo zunanjih sovražnikov..

[gold]

http://static-1.mojvideo.com/foto157077-28637-478351/slika.jpg

[domoljubka]

AKTUALNA INTERVJUJA Z LUKOM MESECEM:

 

MLADINA...08.08.2014

1.http://www.mladina.si/159147/luka-mesec/?utm_content=buffera3135&utm_medium=social&utm_source=facebook.com&utm_campaign=buffer

 

 

2.SOCILNA KAPICA REŠUJE ALI UNIČUJE; 09.08.2014- LUKA MESEC

http://nov.vecer.com/clanek/201408096050641

[gold]

dobrodošla nazaj, domoljubka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[domoljubka]

...ojjjjjj...nisem še iz dopusta.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ...sem se prikradla do nedostopnega računalnika ...in ukradla ta dva intervjuva...zdej me pa že dol podijo....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

....(sam tolko , da ne pozabim, da sem ju prebrala ....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif )

 

kaj več dugič...lep pozdrav vsem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

[anne]

Kdor razume socialno kapico kot bogataško kapico in kot je pred leti, ko se je dohodninska lestvica spremenila, krožil mejl okoli, kako to pomaga le bogatim, nima kot prvo pojma o davkih, davčnem sistemu, progresiji in kako le-ta deluje, kot drugo pa ravno zaradi tega gladko pade na demagogijo, ki smo je deležni v zadnjem času.

 

Sem že enkrat prilepila, pa naj bo ponovno, da bo morda morda malenkost bolj jasno:

 

http://www.snopes.com/business/taxes/howtaxes.asp

 

Naslednjič, ko bo kdo rekel, da se "bogate" (vau, glede na našo dohodninsko lestvico smo itak fuuul bogati) s tem odbremenjuje na škodo revnejših, naj se poskusi spomniti na izračun iz zgornjega primera. In naj pomisli, če bi še vedno zagovarjal ta ista stališča, ko bi sam postal izjemno uspešen posameznik oziroma celo podjetnik s kopico zaposlenih dobro plačanih strokovnjakov (seveda so plače v Sloveniji prenizke, zato bi si vsi želeli imeti podjetja, kjer bi svoje delavce lahko plačali nadpovprečno, kajne?).

[Pico Della Mirandola]

Pri Luki Mesecu je pravzaprav normalno da idealistično slepo verjame v pravljice iz preteklosti, ki so se izkazale, za zgodovinsko napačne. Tudi gre za razumeti, glede na to da prihaja iz fakultete, kjer še niso slišali Ajnštajnovega reka, da sta v teoriji, teorija in praksa eno in isto, v praksi pa ne. Tudi Karl Marx je v predprejšnjem stoletju imel podobne ideje, ki v svoji biti niti niso bile napačne, če bi avtorja teh idej upoštevala človeški faktor..

 

In sedaj se vse te napake ponavljajo ker avtor pričakuje, da bo s kozmetičnimi popravki dosegel drugačen rezultat

 

kot prvo, socializem ne more bit demokratičen, ker eno izključuje drugo, socializem rabi svinje, tiste bl pametne bl zvite, bl pri koritu, da vodijo druge živali, tako kot si lahko preberete v Orwellovi znani bukli...

 

Torej socializem rab močno državo in slednja vedno izključi potrebe posameznika in daje prioriteto potrebam družbe.. medtem ko se uslužbenci tega socializma po običaju(in praksa je pokazala da nikjer ni bilo drugače) dvigne nad navadno rajo in prevzame vlogo kapitalistov, le da nimajo konkurence in se ne dokazujejo nikjer drugje k na zakonodajalski in represivni oblastni veji

 

Luka Mesec tega seveda ne ve, ker je v politiko prišel z drugimi nameni,in sicer, čemu se jebat v vrstah na zavodu za zaposlovanje, če lahk blekneš par lepo slišnih in če pri tem še lepo zgledaš ma nema da nema... sedaj ga, če prej ne poženejo države v bankrot, čaka 5 let 5000 evričev na mesc bruto brez dodatkov in lepo zajeb...nje in lagoden lajf...

Medtem k se bo stoka sitnog zuba po forumih prerekala a je to to al to ni to....

 

 

 

Jaz te stranke pravzaprav niti ne jemljem resno tko k nisem nikol jemal resno velikega slovenskega instant kaviar turbo nacionalista Jelinčiča, ki je imel tolk za povedat čez južnjake vse kar je iz JUge je blo zanič, sam pa magistriral farmacijo v Skopju..

 

Pač tile vedno najdejo svojih 5% politično razgledanih, sila objektivnih osebkov, obvezno s spominom človeške ribice..

 

 

 

Kar se socialne kapice tiče, sem jaz razdvojen, ker pač poznam prakso slovenskih podjetij

 

Podjetja dobre delavce že sedaj z raznimi obvodi plačajo več kot je to prikazano na plačilni listi, se pač znajdejo drugače

 

Pri nas si recimo zrihtajo začasno prijavo v Mursko Soboto in ima na potnih stroških tolk dnarja kot ima plače

 

Pogost je tudi keš na roko, razne druge oblike, kjer pride denar neobdavčen v neto obliko v roke dobrega posameznika

 

in sindikati to seveda vedo

 

Zato, domnevajo, da gre pač za to da bi socialna kapica, davčnega bremena osvobodila managerje in ne strokovnjake operativce, tki možgane ki prinašajo dodano vrednost in da se z uvedbo le te ne bi nič spremenilo..

 

Je pa res, da bo slej ko prej, država morala razbremeniti delodajalce vseh teh dajatev in obveznosti

 

Trg bi moral določat ponudnike, kakovost plus cena, ne pa licence, dovoljenja izobrazba napredovanje po obiskovanju seminarjev in simpozijev

 

to je že passe'

Tako da pri socialni kapici gre bolj za nezaupanje..

[anne]

Dokler se bo na vse delodajalce gledalo kot na izkoriščevalske kapitalistične mutibarič svinje, potem se ne bomo premaknili. Seveda obstajajo takšni, ki iščejo vsako možno luknjo in jo tudi izkoristijo, a to bodo počeli ne glede na vse. Problem so sankcije, ki jih ni, ali pa so vsaj nesorazmerne s plusi. Kje so sindikati, kadar gre res za hude kršitve delavcev? Torej ti mutibariči lahko to počnejo kontinuirano in bolj ali manj nekaznovano, s posredno ali neposredno podporo tistih glasnih demagogov.

 

Pri nas ni variante, da bi se izplačevali potni stroški do lokacije, kjer dejansko ne bivaš. Ne dela se korekcija plače s temi fintami. Jaz recimo bi lahko vnesla naslov doma doma, ki je krepko oddaljen od Lj, kjer pa dejansko živim in delam, a to bi pomenilo, da niti povračila za LPP prevoz ne bi dobila, kot tudi plače več ne, saj bi gladko letela.

 

Torej, niso vsi isti, marsikateri delodajalec je dejansko takšen, marsikateri pa ne. A problem je mišljenje, da so vsi isti, ki se potem preko takšnih in drugačnih floskul počasi sidra v vse pore ljudstva, ki je posledično že vnaprej negativno nastrojeno proti vsakemu podjetniku. Ne samo to, potem so tudi delavci, ki smatrajo delo, oziroma bolje svojo službo in plačilo za pravico, ne glede na to, ali bo tam treba dejansko delati ali ne. Ni vse tako črno-belo, kot se prikazuje.

 

Naj poskusi nekdo odpreti svoje podjetje, najeti ljudi, prostore, opremo, najti in tudi obdržati plačilno sposobne stranke, se ukvarjati z vso administracijo in birokracijo, pa potem vidi, kako "lahko" je takšno življenje. Marsikdo bi lahko bistveno več zaslužil preko pogodb na lastno podjetje kot z zaposlitvijo, a je velik velik riziko, odgovornost. Morda bi potem kaj bolje razumeli situacijo.

[Silvija]

V zadnjih letih sama pri sebi oblikujem neko možno varianto delovanja sistema države. Niti nisem poznala pojma socialna kapica, pa morala bi si vzet več časa za preštudirat, zato sem pri sebi tako na "prvo oko" za. Namreč, država naj zagotovi mehanizme, da se stroški in prihodki prikazujejo čim bolj realno, s čim manj prikrivanja, davki pa naj bodo zastavljeni normalno, da lahko folk v sistemu diha. Čiste popolnosti tako nikoli ni. Moti me tudi tolk vtikanja v delo na črno, ko pa po drugi strani ne vem kak % daje plačo na roko in za delovna mesta, ki na daleč kličejo po večjem plačilu, prikaže minimalno plačo...wtf??? Pa kako enostavno se to da uredit... Torej, če bomo davke pobirali vsaj približno transparentno, potem nekdo, ki je državi že odvedel, ne vem, 6.000, 10.000 prispevkov in dohodnine, pa še prispevke, ki jih firma plača, kaj čemo od njega več? To potem že "oblagovtnost". Če je nekdo sposoben, dobro posluje, če plačuje prispevke in davke od svoje plače pošteno, če plačuje davek na dobiček, DDV, omogoča delo zaposlenim in s tem oni nabavljajo v trgovinah, plačujejo prispevke, DDV itd..., halooo. Pa naj človek od tam naprej razpolaga s svojim dnarjem kar če, itak bo v taki državi nabavljal še več, tudi dragocena darila za svojo drago, pa dober avto...ker si bo rekel, ok, od tega dnarja nisem plačal davka, torej je 100 % moj, zato ga bom pa dal v dražje blago, v razvoj firme, v kakšen fond..... Tk nekak si jz predstavljam delovanje takega človeka, ne vem, lahko se pa motim...

 

Bi pa dala socialno kapico sicer v drugo fazo, v prvi pač porihtat osnovne pogoje za delovanje gospodarstva in JS. Želim samo pravičnost. Da tolk davkov kot jih odvedem od svoje plača, plača tudi ostali folk. Da vsi, ki zaslužimo tolk in tolk, plačamo tolk in tolk davka. Nema tu iznajdljivosti, pa jz se znajdem, pa znajdi se še ti. Halo...Sposoben si, zaslužiš, prav, plačaš davek in rade volje, ker ga vsi...ko pa presežeš(m) tako in drugačno mejo, zaradi nadarjenosti in sposobnosti, ne sposobnosti goljufanja, ane, je pa tudi treba rečt, kapo dol, na pošten način si si zaslužil in s trdim delom...od tu naprej pa uživaj te sadove... Tk nekak http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

[domoljubka]

Socialna kapica pomeni, da socialni prispevki ne morejo preseči določenega zneska. Trenutna ureditev namreč določa, da vsi redno zaposleni plačajo enak odstotek od svoje bruto plače, ne glede na njeno višino (določene omejitve veljajo za s. p.). Če bi npr. v zdajšnji ureditvi kot redno zaposleni mesečno zaslužili 100.000 evrov, bi vsak mesec plačali 15.500 evrov v pokojninsko blagajno. Zneski socialnih prispevkov navzgor torej niso omejeni - to bi socialna kapica omejila na nek nižji znesek (na Slovaškem je npr. najvišja odmerna osnova za pokojninske prispevke okoli 4.000 evrov). Kar pa ne pomeni, da bi ob upokojitvi dobili tudi približno podoben znesek. Najvišja pokojninska osnova namreč znaša le 3.051 evrov, od te pa se odmeri 74,5 odstotka oz. 2.273 evrov. Toliko bi lahko ta trenutek dobili brez bonusov, tudi če ste vplačevali skoraj sedemkrat več! Na takšno pokojnino pa morate plačati tudi akontacijo dohodnine po veljavni lestvici. Najvišja izplačana pokojnina je junija letos sicer znašala 2.345,49 evra.

 

 

Zmote glede obdavčitve plač (II. del) – uvedba socialne kapice

 

http://kordez.blog.drugisvet.com/2014/07/17/zmote-glede-obdavcitve-plac-ii-del-uvedba-socialne-kapice/

 

V prejšnjem tekstu smo ugotavljali, da je obdavčitev plač v Sloveniji skoraj enaka kot v Avstriji, pri nižjih plačah celo nekaj ugodnejša. Do pomembnejših razlik prihaja le pri večjih plačah, ker imajo v Avstriji uvedeno tako imenovano socialno kapico. Tudi v Sloveniji je v zadnjem času veliko pobud za njeno uvedbo, čeprav bi se iz marsikaterih izjav (predvsem politikov) dalo sklepati, da zagovorniki večkrat niti ne vedo, kaj to pomeni in še manj, kakšne bi bile posledice njene uvedbe. Zato v tem drugem delu predstavitve obdavčevanja plač, nekaj več podatkov o učinkih uvedbe limita za plačilo socialnih prispevkov.

Osnovni argument zagovornikov uvedbe socialne kapice je ustrezno plačilo izobraženih kadrov, strokovnjakov, da ne bi zaradi ugodnejše davčne obravnave uhajali v tujino. Danes se poleg dohodnine, od plač obračunavajo tudi prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v skupini višini okoli 40 % od bruto plače (deloma podjetje, deloma zaposleni). Gre za plačilo zavarovanja za zdravstvene varstvo in pravico do pokojnine in upravičeni so argumenti, da se ta prispevek plačuje samo do določene višine, saj so tudi upravičenja iz njih limitirana. Zaradi tega je večina držav uvedla zgornjo mejo, do katere se plačuje to zavarovanje, konkretno Avstrija na višini 4.440 evrov bruto plače. Avstrijci torej plačujejo te prispevke v višini 39,9 % od bruto plače, a največ 1.772 evra mesečno. Pri nas znašajo 38,2 % ne glede na višino plače, torej brez omejitve navzgor (brez kapice), kar pomeni pri 20 tisoč evrov mesečne plače tudi 7.700 evrov.

Predpostavimo, da bi zaradi navedenih (sicer logičnih) razlogov, tudi pri nas uvedli omejitev plačevanja socialnih prispevkov nad določeno mejo in sicer enako kot v Avstriji (»da nam strokovnjaki ne bi uhajali v sosednjo državo«). Na spodnji sliki je s polno modro črto prikazana trenutna višina neto plače glede na bruto plače (te so navedene na spodnji osi grafikona). Če bi torej uvedli enako omejitev plačila prispevkov, bi se neto plače seveda dvignile (prekinjena modra črta in zneski na beli podlagi).

http://kordez.blog.drugisvet.com/files/2014/07/graf1place.jpg

Kaj pomeni ta uvedba? Kot prvo bi uvedba takšnega limita vplivala samo na plače 5 % najbolje plačanih ljudi v Sloveniji (z rumeno linijo je prikazan kumulativni delež zaposlenih s posameznimi plačami), torej tisti, ki zaslužijo več kot 2.500 evrov neto. Oseba, ki danes zasluži na primer 3 tisoč evrov neto, bi po uvedeni spremembi dobila 200 evrov več, poleg tega pa bi firma imela 250 evrov manj stroškov (država torej izgubi 450 evrov prilivov).

Kakor je sicer uvedba logična, verjetno vseeno drži, da zaradi teh razlik prav veliko drugačnih odločitev ali odhodov v tujino ne bo. Predvsem pa strokovnjaki za katere je izražena največja skrb, redko prejemajo več kot 2.500 evrov neto mesečno (do tam pa je obdavčitev enaka kot v Avstriji). Zavedati se je treba, da bi ta sprememba imela predvsem vpliv na visoke (direktorske) plače. Tu pa se razumljivo postavlja vprašanje, zakaj bi moral nekdo z 20 tisoč evri mesečne plače dobiti mesečno še 1.700 evrov več (kot v Avstriji) – najbrž pravega odgovora ni (zanimivo bi bilo o tem povprašati politike, ko argumentirajo uvedbo).

Glede na slovenski nivo plač, bi bila sicer upravičena uvedba nižjega limita in s tem razbremenitev tudi srednjih plač (rdeča črta na grafu). A še vedno bi se srečali z največjimi razlikami (koristmi) pri visokih plačah, dodatno pa bi to povzročilo preveliko luknjo v javnih financah, o čemer več v nadaljevanju.

Ob takšni spremembi bi bilo seveda možno, da bi se ustrezno znižale najvišje bruto plače (da bi ostala neto plača enaka) in s tem razbremenili podjetja. A po izkušnjah iz leta 2007, ko se je najvišja dohodninska stopnja znižala iz 50 na 41 %, to ni realno pričakovati. Predvsem so plače določene pogodbeno v bruto zneskih in enostranske spremembe niso izvedljive, interesa za znižanje pa ne bi bilo. V 2007 sem objavil članek, da takratno znižanje obdavčitve ne bo povzročilo drugega, kot dodatni dvig najvišjih neto prejemkov (osebno se mi je plača dvignila za tisoč evrov mesečno), a kakega odziva ni bilo.

Te podatke poglejmo še z drugega zornega kota in sicer v obliki odstotka davščin. Na spodnjem grafikonu je z modro polno črto prikazan odstotek vseh davkov in prispevkov na neto plačo glede na višino bruto plače (spodnja os). Ta odstotek predstavlja povprečno stopnjo celotne obdavčitve pri posamezni plači. Poleg tega pa imamo tudi mejne stopnje torej stopnje po kateri se obdavči vsak dodatni evro v tem razredu. Te so seveda višje in so prikazane z rumeno črto. Bruto plača na višini 10 tisoč evrov je tako obdavčena s 139 % na neto znesek, vendar pa je vsak dodatni evro, ki ga želimo v tem razredu nameniti zaposlenemu obdavčen kar 198 %[1], zaradi česar se povprečna obdavčitev tudi postopno povečuje.

S prekinjeno črto pa je prikazana obdavčitev, če bi uvedli socialno kapico na nivoju 4.440 evrov. Mejna stopnja obdavčitve (obdavčitev vsakega dodatnega izplačila) bi zato po dosegu te meje padla na 69 % in nato zopet porasla, ko bi posameznih prešel v najvišji dohodninski razred (šele nad 7.000 evrov bruto plače). Zaradi takšnega gibanja mejne obdavčitve, bi se nekoliko znižala tudi povprečna obdavčitev neto plače.

http://kordez.blog.drugisvet.com/files/2014/07/graf2-obdavcitev-plac.jpg

Uvedba socialne kapice bi torej imela vpliv samo na najvišje plače, glede katerih pa vlada prepričanje, da so že danes previsoke. Poglejmo pa še, kako bi ta uvedba vplivala na javne finance. Z njeno uvedbo bi izpadlo kakih 80 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko blagajno (skupnega priliva v letu 2013 je bilo 5,1 milijarde evrov). Ker pa bi se zaradi tega dvignila davčna osnova, bi bilo nekaj več vplačil dohodnine, a javne finance bi kot celota izgubile okoli 60 milijonov prilivov (razdelili bi si jih posamezniki in firme).

Ti okvirni izračuni veljajo za postavitev limita na avstrijskem nivoju (4.440 evrov). Nižja meja do katere bi se plačevali prispevki (npr. 2.500 evrov bruto, kot je upoštevano pri drugem grafikonu), pa bi pomenila kar okoli 330 milijonov evrov izpada socialnih prispevkov oz. neto 250 za celotne javne finance (bilo bi 80 milijonov več dohodnine). Seveda teh številk pri zavzemanju za socialno kapico nihče ne navaja, kaj šele predlaga, kako bi to nadomestili.

Z uvedbo socialne kapice bi nedvomno naš davčni sistem v večji meri uskladili s prakso v tujini, a to bi pomenilo predvsem dvig že do sedaj dokaj najvišjih plač ter dodatni izpad v javnih financah. Neomejeni socialni prispevki tudi na visoke plače so pravzaprav dodatna obdavčitev teh prejemkov. Je pa res, da bi lahko iste učinke dosegli z drugačno dohodninsko lestvico – npr. socialna kapica in 70 % najvišja dohodninska stopnja bi dali pri najvišjih plačah podobne rezultate.

S tem sicer odstopamo od tujine, a zato kakih večjih težav s konkurenčnostjo nimamo. Če danes za svojega predsednika uprave Mercator plača 5 tisoč evrov več davščin kot v primeru uvedene socialne kapice, pač to družba vzame v zakup in ustrezno dvigne bruto plačo. Je pa res, da bodo tuji lastniki za kake dodatne nagrade najbrž poiskali davčno ugodnejše variante.

Bine Kordež, 7.7.2014

[1] Najvišja stopnja dohodnine je sicer 50 % od osnove, a to pomeni 100 % na neto prejemek, preostalih 98 % na neto prejemek. pa so socialni prispevki.

[domoljubka]

ZSSS: Delodajalci s pozivi k socialni kapici skrivajo svojo razvojno lenobo

 

http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/08/zsss_socialna_kapica.aspx

 

Država je delodajalce v preteklosti že razbremenjevala, pa to ni prineslo ne večje konkurenčnosti ne večjega zaposlovanja, so se na pozive delodajalcev po uvedbi davčne kapice odzvali v ZSSS.

 

 

ZSSS: Pritiski delodajalcev po uvedbi socialne kapice v zadnjem času mejijo na absurd

Pritiski delodajalcev po uvedbi socialne kapice so v zadnjih letih ogromni, v zadnjem času pa mejijo na absurd, je poudaril izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič.

Ob tem se je obregnil tudi ob ekonomista Jožeta P. Damijana in njegovo izjavo, da se sindikati bojujejo, da se podjetja tehnološko ne bi preobrazila, da bi še naprej ohranjala proizvodnjo z nizko dodano vrednostjo in nizkimi plačami ter da bi bila v globalni tekmi obsojena na propad. Takšne trditve so žaljive, zastarele in sprevržene, je ocenil Lukič.

V tej luči je spomnil, da je bilo delodajalcem med letoma 2003 in 2008 za usposabljanje in izobraževanje na voljo 30 milijonov evrov, a so porabili le tretjino teh sredstev, saj ne vedo, kaj početi s tem denarjem. "In potem mi zaviramo razvoj podjetij," je bil zgrožen.

"To pomeni, da vodstva v večini podjetij niso inovativna"

Poleg tega je po Lukičevih besedah statistični urad leta 2013 med proizvodnimi podjetji našel samo sedem odstotkov takšnih, ki načrtno in stalno razvijajo nove izdelke. "To pomeni, da vodstva v večini podjetij niso inovativna, ker nimajo niti znanja, niti domišljije, niti ustvarjalnosti, da bi iskala nove ideje in jih uresničevala po naporni poti raziskav in razvoja," je bil oster.

Argument, da se s socialno kapico pridobiva tehnično inteligenco, naj bi medtem dokazoval "izjemno zastarelost slovenskega modela menedžmenta razvoja in inovacij". Dokaz za to naj bi bila Danska, ki je tudi brez socialne kapice konkurenčna po vseh mednarodnih lestvicah. To ji uspeva na račun vlaganja v inkluziven sistem inovacij od spodaj, ki v proces inovacij vključuje vse zaposlene, je pojasnil sindikalist.

"Argument, da smo nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je nič drugega kot sprevržen. Delodajalci bi namreč v bistvu dvignili plače zelo omejenemu sloju 'tehnično menedžerske inteligence' na račun neposrednega posega v sredstva za delovanje socialne države," je še izpostavil.

Lukič: Obljube, da bomo vsi živeli bolje, so hinavščina

Slovenski delodajalci, tako trdi Lukič, želijo s socialno kapico prikriti lastno razvojno nesposobnost in lenobo. Obljube, da bodo na račun nižjih obremenitev ustvarili gospodarsko rast in bomo vsi živeli bolje, so hinavščina, je zatrdil.

http://psn.sdn.si/sn/img/s975x649/14/223/635433631968721219_zsss.jpgGoran Lukič: Argument, da smo nasprotniki socialne kapice proti dvigu nizkih plač, je nič drugega kot sprevržen. Delodajalci bi namreč v bistvu dvignili plače zelo omejenemu sloju 'tehnično menedžerske inteligence' na račun neposrednega posega v sredstva za delovanje socialne države.

Razbremenjevanje delodajalcev do zdaj ni prineslo ničesar, se je strinjal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.

Uvedba "socialno menedžerske kapice" naj bi še dodatno zajedla v socialno državo

Kot je spomnil, se je delodajalcem s ciljem privabljanja tujih investitorjev, povečanja konkurenčnosti in zaposlovanja v preteklosti znižalo socialne prispevke s 15,5 na 8,85 odstotka. Poleg tega se je davek od dohodka pravnih oseb znižal s 25 na 17 odstotkov, kar je ena najnižjih ravni v EU, je pristavil.

Tudi uvedba "socialno menedžerske kapice" naj ne bi prinesla ničesar, temveč še dodatno zajedla v socialno državo, v pravice delavcev, upokojencev in brezposelnih.

Semolič ne verjame, da bi na račun socialne kapice pridobili tudi visoko izobražen mlad kader v razvoju, saj je med njimi zelo malo takih, ki prejemajo tri tisoč evrov bruto oz. slabih dva tisoč evrov neto mesečno, 100 evrov višja neto plača pa naj jih ne bi prepričala, da ostanejo doma.

Semolič: Od "socialno menedžerske kapice" bi imeli koristi najbogatejši

Bi imeli pa od "socialno menedžerske kapice" koristi najbogatejši, tisti, ki prejemajo deset tisoč, 15 tisoč evrov plače, menedžerji, bankirji ipd., je zatrdil. Ti so tudi najglasnejši borci za uvedbo tega ukrepa, je dodal.

Ob tem se je vprašal, kako to, da so za "te gospode" vedno problematične samo delavske plače, ne pa tudi recimo 129 tisoč evrov visoka odpravnina menedžerja, ki je v Družbi za upravljanje terjatev bank delal vsega sedem mesecev. Če želijo menedžerji res pomagati kadrom v razvoju do višje plače, naj se odpovedo dobičkom, je pozval.

Pojetova posvarila na veliko odprtih vprašanj

Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje pa je posvarila, da je, ko gre za razpravo o socialni kapici, veliko odprtih vprašanj – od tega, kateri prispevki bi bili omejeni navzgor, do tega, ali bi bili omejeni samo za delodajalce, samo za delavce ali za oboje.

V ZSSS so glede na vse povedano delodajalce pozvali, naj raje začnejo vlagati v vse zaposlene, določijo minimalno plačo kot plačno dno in po vzoru Danske preidejo v vključujoč sistem razvoja in inovacij.

http://psn.sdn.si/sn/img/s975x649/14/223/635433631968721219_zsss.jpgGoran Lukič: Argument, da smo nasprotniki socialne kapice

http://psn.sdn.si/sn/img/s138x88/14/220/635431082242503218_denar_evro.jpg

Zakaj bi visoko izobražen kader raje delal v Beogradu kot v Ljubljani

Strokovnjak, ki se dogovori za 139 tisoč evrov bruto plače, bo v Dubaju na račun dobil 139 tisoč, v Srbiji 113 tisoč, v Sloveniji pa zgolj 58 tisoč evrov neto plačila.

[Pico Della Mirandola]

In zdej me po objavi od Domoljubke resno skrbi, zakaj mi zgubljamo cajt z ekonomisti in pravniki, in z njihovimi mnenji..

če pa je eklatantno, da vsak od ekonomistov z enakimi številkami ki jih dobi v obračun izračuna drugačno vsoto.. in čeprav pravna teorija zahteva da so zakoni predvsem jasni in nedvoumni, pravna praksa izkazuje, da nimamo niti enega samega nedvoumnega zakona, razen tistih splošnih zapisanih v ustavi,,

 

torej imamo mi pri nas predvsem nepravo.. in ekonomsko teoretiziranje

 

 

Zato bi bilo nadnujno, da tisti, ki učijo pravo in ekonomijo,da se najprej na terenu izkažejo, potem pa gredo akademizirat in ne obratno..

Ali kot bi rekel, k se ga je nažgal, moj bivši direktor gospod Čedo, " a veš zakaj moramo imeti univerzitetne profesore, u nadzornem svetu, zato, ker oni podpišejo i lastno smrtno obsodbo, če si jih povabil na gala večerjo potrepljal po ramenu in mu malo opeval pregovorno pamet, v bistvu sploh ne razumejo, za kaj se gre razen končnih številk, do katerih jim pa itzak ni jasno kako smo prišli..." je rekel " Vidiš ovoga Prašnikarja, taj kafič ne bi znal vodit a tam na EF je neka institucija"

[gold]

socialna kapica je en velik kondom, katerega bo vlada nataknila na ljudstvo in potem svojo požrešno rit nasadila gor !

[gold]

vlada nima perspektivnega načrta, nima idej ...

ima ideje za molžo raje

nima pa idej za oživitev gospodarstva

ljudstvo, katero dela, pa je treba jahat z represijo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[domoljubka]

Pri Luki Mesecu je pravzaprav normalno da idealistično slepo verjame v pravljice iz preteklosti, ki so se izkazale, za zgodovinsko napačne. Tudi gre za razumeti, glede na to da prihaja iz fakultete, kjer še niso slišali Ajnštajnovega reka, da sta v teoriji, teorija in praksa eno in isto, v praksi pa ne. Tudi Karl Marx je v predprejšnjem stoletju imel podobne ideje, ki v svoji biti niti niso bile napačne, če bi avtorja teh idej upoštevala človeški faktor..

 

In sedaj se vse te napake ponavljajo ker avtor pričakuje, da bo s kozmetičnimi popravki dosegel drugačen rezultat

 

kot prvo, socializem ne more bit demokratičen, ker eno izključuje drugo, socializem rabi svinje, tiste bl pametne bl zvite, bl pri koritu, da vodijo druge živali, tako kot si lahko preberete v Orwellovi znani bukli...

 

Torej socializem rab močno državo in slednja vedno izključi potrebe posameznika in daje prioriteto potrebam družbe.. medtem ko se uslužbenci tega socializma po običaju(in praksa je pokazala da nikjer ni bilo drugače) dvigne nad navadno rajo in prevzame vlogo kapitalistov, le da nimajo konkurence in se ne dokazujejo nikjer drugje k na zakonodajalski in represivni oblastni veji

 

Luka Mesec tega seveda ne ve, ker je v politiko prišel z drugimi nameni,in sicer, čemu se jebat v vrstah na zavodu za zaposlovanje, če lahk blekneš par lepo slišnih in če pri tem še lepo zgledaš ma nema da nema... sedaj ga, če prej ne poženejo države v bankrot, čaka 5 let 5000 evričev na mesc bruto brez dodatkov in lepo zajeb...nje in lagoden lajf...

Medtem k se bo stoka sitnog zuba po forumih prerekala a je to to al to ni to....

 

 

 

Jaz te stranke pravzaprav niti ne jemljem resno tko k nisem nikol jemal resno velikega slovenskega instant kaviar turbo nacionalista Jelinčiča, ki je imel tolk za povedat čez južnjake vse kar je iz JUge je blo zanič, sam pa magistriral farmacijo v Skopju..

 

Pač tile vedno najdejo svojih 5% politično razgledanih, sila objektivnih osebkov, obvezno s spominom človeške ribice..

 

 

LUKA MESEC - njegovo delovanje ....

 

...Preživljal se je kot direktor Inštituta za delavske študije, tj. naslednik Delavsko-pankerske univerze.

Denar si je zaslužil še s pisanjem člankov, sodelovanjem in organiziranjem mednarodnih konferenc, seminarjev in podobnih dogodkov .

Kot diplomant evropskih študij se je ukvarjal z razpisi predvsem za občino Škofja loka in za nekatera podjetja, kot aktivist pa je zadnje čase dobil tudi nekaj honorarjev za članke, sodelovanje na konferencah in podobno. Mesec torej deli usodo številnih mladih, ki se s honorarji prebijajo iz meseca v mesec: “V svojem najbolj prekernem letu, ki je bilo pred dvema letoma, sem delal za 14 različnih delodajalcev.”

 

Sodeluje s krogom Delavsko-pankerske univerze oziroma zdajšnjega Inštituta za delavske študije, ki je po njegovih besedah najbolj prodoren levičarski intelektualni krog v Sloveniji. "To je krog, ki je ponovno odprl branje Marxa in ki se spet ukvarja s študijem politične ekonomije, ki je danes ne najdemo niti na FDV niti na ekonomski fakulteti.

 

To je krog, ki poskuša družbo razumeti celostno, ne pa ločeno obravnavati ekonomije, države in civilne družbe."

 

 

Prav zaradi njegovega zanimanja za politično ekonomijo smo ga zato vprašali, ali se morda vidi na mestu ministra za gospodarstvo, na kar Mesec nekoliko v zadregi odvrne, da v tem trenutku za to ni kompetenten, je pa seveda to področje, ki ga najbolj zanima.

Kljub temu je glede prihodnosti študija ekonomije pri nas optimističen: "Šele zdaj se potihoma pojavljajo gibanja, zanimivo, na pobudo študentov in ne profesorjev, ki zahtevajo temeljito prevetritev ekonomskega študija. Nedavno se je na ekonomski fakulteti namreč pojavilo Gibanje za ekonomsko pluralnost, torej gibanje, ki želi razbiti to enoumje na ekonomskih fakultetah in odpreti celo paleto politično-ekonomskih šol, ki so bile precej krivično zakopane v zgodovino, recimo keynesianizem, marksizem in tako dalje."

Luka Mesec s prstom ne kaže nase. “Nisem prišel tja in nekaj povedal. To vsebino z ekipo ustvarjamo že nekaj let,” pravi o medijskem prodoru.

Utvar, da bo s programom, v katerem je na ključnem mestu ustavitev privatizacije, ZL lahko že zdaj stopila v koalicijo, si ne dela, o političnem preživetju idej, ki jih zastopa, pa razmišlja dolgoročno: “Delali bomo na tem, da bomo nekoč sodelovali v koaliciji. Za Slovenijo je ključno, da ima takšno stranko, kot je naša, da bo nastavljala ogledalo ostalim strankam in politično polje vlekla na levo. Ker zadnjih 20 let na levi ni bilo sidra, so se vse stranke pomaknile na desno do te mere, da njihovih politik ni več mogoče ločiti med seboj.”

[Pico Della Mirandola]

To s čim se je (samega sebe) preživljal, je povsem irelevantno..

 

Veš kaj loči delodajalca od delojemalcev?

Da prvi preživljajo tudi druge, poleg kakopak sebe...

 

Torej, objavi, koliko ljudi je imel Mesec zaposlenih, koliko ljudi je plačeval iz lastnih prihodkov, ne kot direktor neke družbe,ki cuza davkoplačevalski denar..

 

Pa še tole, only v Sloveniji lahko 20 + mulac sploh pomisli, da bi zasedel managersko mesto, v družbi, ki ni njegovo podjetje... In izključno samo v Sloveniji, lahko mulac 20 + sploh pomisli na to, da bi bil minister v vladi...

 

Ker v civiliziranem svetu, mulci 20+ odpirajo podjetja, start up, start down, se dokazujejo na trgu ali z lastnim podjetjem... Ne morejo pa voditi družb in držav, ker zato manjka vsaj 20 letna kilometrina..

[gold]

To s čim se je (samega sebe) preživljal, je povsem irelevantno..

 

Veš kaj loči delodajalca od delojemalcev?

Da prvi preživljajo tudi druge, poleg kakopak sebe...

 

Torej, objavi, koliko ljudi je imel Mesec zaposlenih, koliko ljudi je plačeval iz lastnih prihodkov, ne kot direktor neke družbe,ki cuza davkoplačevalski denar..

 

Pa še tole, only v Sloveniji lahko 20 + mulac sploh pomisli, da bi zasedel managersko mesto, v družbi, ki ni njegovo podjetje... In izključno samo v Sloveniji, lahko mulac 20 + sploh pomisli na to, da bi bil minister v vladi...

 

Ker v civiliziranem svetu, mulci 20+ odpirajo podjetja, start up, start down, se dokazujejo na trgu ali z lastnim podjetjem... Ne morejo pa voditi družb in držav, ker zato manjka vsaj 20 letna kilometrina..

brez skrbi, saj ga bojo hitro naučili krast http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

[gold]

a lahko kdo še kaj pove o njegovem fotru ... mulc sigurno ni sam prilezel do korita ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

zna bit rode http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

ta se nebi ukvarjal z njim, ima s seboj preveč dela ...

glede na to, da zna dobro nakladat, sta vsaj v žlahti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[domoljubka]

...Kot jaz spremljam Luko za zdaj ugotavljam, da ima najboljše namene....in je kljub svoji mladosti izredno bister, razgledan ter načelen mladenič...kar je v kombinaciji redkost...

Pustimo zdaj posploševanja in predpostavke...in mu dovolimo do besede...

V lajfu sem že spoznala, da straost ni nujno nek faktor po katerem bi lahko sodili nekega posameznika...

Nekdo svojo zrelostno stopnjo in izkušnje lahko razvije zelo zgodaj...nekdo pa še prvo pubarteto ne odklenka...ko ga že druga zadene....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ...

 

Pa še nekaj v razmislek;

Nadaljevanje privatizacije – Aerodrom Ljubljana

Objavil-a: IDS na Avgust 14, 2014

http://www.demokraticni-socializem.si/wp-content/uploads/2014/08/aerodrom-ljubljana.jpg

Večkrat ponovljena laž zlahka postane resnica. Ker je kritična misel pri nas še vedno stigmatizirana kot nekaj nespodobnega in ker to velja tudi za novinarske kroge ter druge avtorje v sistemu javnega obveščanja, ljudje toliko težje razumejo ali celo sprejemajo argumente, ki niso v skladu z uradno resnico. Ena od teh “uradnih resnic”, ki so jo za svojo posvojile vse politične stranke z izjemo ZL, je, da je privatni lastnik avtomatično boljši od državnega. Dokazov za nasprotno je več kot dovolj, kar nekaj družb s famoznega seznama 15 pripravljenih za zakol, je namreč zelo uspešnih in v državni proračun dolgoročno prispevajo znatno več sredstev, kot pa jih bomo dobili z enkratno prodajo. Enkrat prodano je težko kupiti nazaj po razumnih cenah, kar v teh časih boleče spoznavajo pionirji v razprodaji javnih služb v Veliki Britaniji – vsa javna podjetja, železnice (razen infrastrukture), vodovodi, distribucija električne energije itd. – so kot zasebna lastnina poslovala veliko slabše in za uporabnike veliko dražje za uporabnike kot pred tem javna. Konkretnih dokazov in živih primerov, da je pri javnih službah in servisih privatna lastnina kvečjemu minus, ne pa plus, je ogromno, zato nas še vedno čudi, zakaj s tako versko gorečnostjo skoraj celoten politični spekter in javnost menita, da je ravno nasprotno. Kot da finančne krize niso sprožile banke v zasebni lasti!

Javnost je tudi zmotno prepričana, da za nakupi vedno stojijo dobri strici v obliki strateških partnerjev, ki si želijo razvoja družb, ki jih kupijo. Praviloma gre pri takih nakupih za eno od oblik sovražnega prevzema, ki ima za kratkoročni cilj izčrpanje podjetja in seveda maksimalen zaslužek, ki gre največkrat na račun zaposlenih, zaviranja razvoja in v določenih primerih za zlorabo vodilnega tržnega položaja ali kar monopola.

Kaj to konkretno pomeni v primeru Telekoma in Aerodroma Ljubljana? Telekom ima, navkljub veliki konkurenci na tržišču telekomunikacij, še vedno vodilno vlogo, ne samo v tržnem deležu, temveč tudi kot strateško infrastrukturno podjetje. Telekom namreč ne ponuja samo fiksne in mobilne telefonije ter dostopa do interneta, temveč tudi komunikacijske in ostale sorodne povezave za celo vrsto pomembnih odjemalcev – od ministrstev, vojske, policije, kontrole zračnega prometa itd. Ne gre zanemariti tudi varnostnega vidika, saj ne gre pozabiti afere posojanja službenega stanovanja/prisluškovalnega centra SOVE nemški obveščevalni službi BND – v primeru prenosa lastništva bi tudi prisluškovanje postalo veliko bolj enostavno in dostopno in nihče ne bi mogel vedeti, ali so cilji prisluškovanja doma ali kje drugje.

Aerodrom Ljubljana je bil zgrajen z družbenimi sredstvi, zato bi bilo edino pošteno in prav, da o njegovi morebitni prodaji odločamo državljanke in državljani, ne pa državni holding, v katerega je našo družbeno lastnino država prenesla z enim samim ciljem – da odproda čim več družb v naši lasti in to daleč od oči, daleč od nadzora.

Če bi podjetje poslovalo slabo, potem bi bilo potrebno zamenjati upravo in menedžment, ne pa prodati letališče. Toda Aerodrom je dobro podjetje, sposobno samostojnega razvoja – gradnjo novega terminala z evropskimi sredstvi so ustavili prav njegovi sedanji zasebni solastniki. V resnici gre za čisto doktrinarno potezo (privatizacija je vrednota sama na sebi), ki bo povzročila veliko škode. Če bo Aerodrom prodan skupaj z letališko infrastrukturo, to de facto pomeni izgubo suverenosti nad letalskim prevozom, saj je mariborsko letališče že prodano zasebnemu kupcu (mimogrede, štajersko letališče pod zasebnim lastnikom životari ravno tako, kot prej v državnem).

Država bi v tem primeru izgubila nadzor nad izvajanjem uslug, ki so v interesu javnosti, ne pa kapitala. To je še posebej pomembno zato, ker ima brniško letališče dejansko monopol nad potniškim prometom v in iz države (ne gre spregledati dejstva, da je Aerodrom Ljubljana tudi delni lastnik portoroškega letališča). Poleg tega bo Kontrola zračnega prometa Slovenije, ki je v državni lasti, vzdrževala navigacijski del infrastrukture in zagotovaljala servis zasebnemu lastniku (letališka kontrola zračnega prometa).

Čisto nikjer ni zagotovila, da bi novi lastnik dejansko vlagal v razvoj, primerno skrbel za zaposlene in lokalnemu okolju vračal del zaslužka, obstaja pa veliko večja verjetnost, da bo monopolni položaj izkoristil za maksimiranje dobička (skozi višje cene storitev, odpuščanje delavcev itd). Trenutna tržna vrednost Aerodroma Ljubljana je po ponudbi 63 € za delnico okrog 230 mio €, letni dobiček 5 mio €. Država prodaja 75 % delež, kar pomeni potencialni izkupiček v višini 173 mio €. Če privzamemo konstantni čisti dobiček 5 mio €, bi moral novi lastnik za povračilo kupnine čakati več kot šestdeset let. Zagotovo bo ta čas poskušal skrajšati, kar je najlažje doseči z rezanjem stroškov, ni pa izključena tudi možnost “samofinanciranja” prevzema, kot smo videli v primeru Heliosa.

[gold]

če bi tega Luko malo bolj pogledala s strani obraznih potez, bi ugotovila, da je eno razvajeno mamino dete, ma še fajn zeleno..