Varanje

[lia]

pih...berem tole temo že pol leta...

 

......od ojstro nabrušenih do mehko elastičnih....

 

....pa tak nimam nobenga mnenja al pa teorije več...

 

...še manj imam pa nasvet kako se naredi fajn partnerski odnos...pojma niam...

 

..včasih sem bila pa ljubiteljska posvetovalnica za pare...sem imela vse odgovore

 

Danes nobenega odgovora več

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>No, pol mogoč teb sam mal prakse fali.....    

Mogoče pa res Samo to je blo zdaj vseeno malo nesramno... Pa odvisno kakšne prakse misliš - varanja al....

[pač ena]

Ja kaj zdaj? Kakšne prakse mi manjka?

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>To ti lahko sam praktično pokažem.......    

[pač ena]

Ja, sej nekdo bi mi moral, ne, če mi že res tolk manjka...

[pač ena]

Ah, pa ti štajerci...

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>Le kak bi se jim človk uprl, ne.....      

Enim pa res ne.... Včasih pa tud kak močvirnik ni slab...

[Mick]

ja, posebej, če je........ močvirnica.....

[pač ena]

Kak pa je blo to mišljeno?

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>Vlažno.....    

 

Se mi je zdelo, pa nisem hotla packa izpast...

[Mick]

Sam, da sicer pa si......

[astra]

Mick, stari maher...

 

Astra

[lia]

vadi, da ne pride iz vaje

[coccinelle]

Sem rabila kar nekaj časa, da sem se prebila čez vse, kar ste napisali (čeprav moram priznati, da ne zelo natančno).

 

Hehe, ste zanimivi, vsak (še naprej) na svojem bregu goreče zagovarja svoja stališča.

 

Sem že povedala, da so mi Tjazyjevi nazori nekako bliže, ker življenje ni samo črno-belo in akcija (ali ne-akcija) potegne za sabo reakcijo. Po mojem mnenju zvestoba ni nekaj, kar bi lahko vnaprej zahteval in je prevsem odvisna od tega, kaj v nek partnerski odnos vlagaš. V odnosu, kjer vse klapa in sta partnerja enakovredna, vlada medsebojno zaupanje brez omejitev in s tem ni nobene potrebe, da bi se kateri oziral čez planke. Kakor pa začne škripati, je vse mogoče... najverjetneje pa tisto, česar se najbolj bojimo in proti čemur se najbolj borimo.

 

 

<{POST_SNAPBACK}>Predvsem je za nas pomembna svoboda, če smo svobodni vedno sprejemamo tisto, kar nam paše in se ne obremenjujemo z dejstvi. "zakaj, kj pa če je tako, ali nebi bilo bolje tako", ker enostavno dajemo in jemljemo takrat, ko nam odgovarja.

Če teh blokad nimamo tudi razmišljamo ne o varanju, ker pač sebi in s tem tudi drugemu privoščimo vse, kar je nekomu v zadovoljstvo. Ravnotežje se poruši, ko nekaj v tem odnosu ne štima, seveda smo mi tudi prispevali k temu, ker je naš strah povzročil, da se je lakho zakompliciralo, naše blokade so omogočile porušenje ravnovesja in odprle pot  v porušenje zaupanja in izkrenosti. Tu je tudi bistvo varanja, nikakor varanje ne more biti enostransko, če je do tega prišlo smo udeleženi prav toliko kot tisti, ki je varal. Vem, da je težko to krivdo prevzeti nase (ego noče), ker  vedno iščemo izgovore zase v drugih, a  prav gotovo je nekaj zelo narobe tudi z nami, da je do porušenja energij prišlo.

Tole se mi zdi zelo v redu napisano in se zelo strinjam.

Tomaž

 

 

<{POST_SNAPBACK}>ZAMENJAM 1 TONO VAŠE TEORIJE ZA 1 GRAM PRAKSE

Lia... glede na to, v kateri temi smo... a ti bi probala varanje v praksi

[lia]

Ne vse te teoretike, bi rada videla v praktičnem primeru varanja!!! For example Tjazy, and so on....

[coccinelle]

Eh, saj veš... pes, ki laja, ne grize.

In pravzaprav nisem nikjer zasledila, da bi Tjazy kdajkoli napisal, da je varal, karkoli že to pomeni.

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>Mick, stari maher...  

 

Astra

 

Samo z besedami pa zna, a ne? Mick je tapravi!

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>In pravzaprav nisem nikjer zasledila, da bi Tjazy kdajkoli napisal, da je varal, karkoli že to pomeni.

 

Verjetno zgolj njegova želja... Pol pač vnaprej razmišlja, kako bi to upravičil nasproti njegovi najdražji...

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Ja Lia, včasih je treba najprej obvladat teorijo, da lahko preideš na prakso, ne ?

 

sem mel pač tako izkušnjo in na njej gradil teorijo, je sicer precej moja a zame zadovoljiva.........zaenkrat

[coccinelle]

<{POST_SNAPBACK}>... Pol pač vnaprej razmišlja, kako bi to upravičil nasproti njegovi najdražji...

Ne verjamem, da mu je potrebno razmišljati o teh stvareh.

[Amis]

res zanimivo...ampak še zmer se mi zdi, da mora obstajat v odnosu popolna svoboda. in potem je tako najmanj šans, da bi se kdo s skoki ukvarjal. če pa so omejitve, smo pa tako narjeni, da se jim pač upiramo. in ne morem si kaj, da se ne bi strinjala s tjazyjem, pa tomažem in coccinelle...le da oni to veliko lepše napišejo...

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Ko te življenje dovolj dolgo pusti dihat, vidiš svakojake dogodke.....in svakojake ljudi...

 

Vse kar smo navlekli misli pod tole temo...vse po svoje drži...

 

Ja Amis svoboda v odnosu....

 

Poznam par dveh šest desetletnikov, v katerem on še vedno trdi da ga žena duši...in še zmeraj skače naokoli....ona pa še zmeraj malo misli, da mogoče jo pa le ne vara...pa ga je zjutraj v kuhinjo ljubice šla obiskat, pa je on rekel da se je ženi zmešalo, da on nima nič s ta drugo gospo.... :xx!:

 

Drugače pa Amis, kaj je na tem svetu sploh "popolnega"....

 

Samo to vem, da je treba z odločitvami, ki jih v življenju sprejmeš in njihovimi posledicami živeti...

 

Poglej Lia, že sama si napisala "ga žena duši", vendar da ga žena duši je sam kriv, ker sprejema to dušenje, mogoče celo potrebuje, poznaš me in veš, da mene "dušiti" ne more nobena, ker jaz ne sprejmem "dušenja", samo to moraš na nek način v sebi sprejeti, na neki lastni izkušnji, tudi sam sem moral pač neko resnico ozavestiti, da danes lahko to z gotovostjo napišem, ker imam globoko v svojih vzorcih zapiasano mojo današnjo resnico, ta razred učenja sem dokončal, čeprav sem se moral fejst učiti. Danes je to tako preprosto, takrat je bila nepremagljiva ovira, ker se v sebi iščeš in si ne upaš verjeti resnici, ker se bojiš te resnice. Nihalo kamene strele je že vse otolčeno, ker sem ga nekajkrat zabrisal stran, ker mi ni zanihalo tako kot sem si želel, danes lahko niha kakorkoli hoče.

 

Resnično je samo svoboda tista (v zvezi ali brez zveze), ki nam tudi odpira pot, da živimo brez blokad. Samo, če si svoboden, lahko tudi jemlješ in daješ brez "čejev" v glavi.

 

Pred dnevi me je vsa navdušena klicala prijateljica, vesela, pri kateri sem že kak mesec opazoval, da jo naveza prijatelja zelo moti, da jo iz tedna v teden bolj vse skupaj stiska za vrat, pa ni nič varal, nič skakal čez plot. Rekla mi je, danes sem ga poslala domov in mu povedala, da tako ne morem več naprej. Ker je svobodna ženska, ki zna poskrbeti zase, je tudi navajena na svojo svobodo. Spoprijateljila se je z nekom, ki se je pač vanjo zagledal, celo preselil v njeno bližino, tam kupil hišo, da bo bližje. Saj ga ima rada, a ne toliko, da bi izgubila svojo svobodo. Rada ga ima toliko, kot ga potrebuje, za ples, zabavo, kake toplice, dopust in podobno, nikakor ga pa ni pripravljena sprejeti za 24 ur na dan, je samo če ji nebi 24 ur na dan pihal za ovratnik. Je rekla, jaz sem likala on je pa sedel zraven in buljil vame, ej da bi mu pegležen vrgla v glavo. In ker so jo te malenkosti pričele motiti, ker je zgubljala svojo svobodo, mu je tudi morala pokazati vrata, ker je to postajalo vse težje in težje in že tisto kar je bilo včeraj še lepo, ni bilo več lepo......

[lia]

Pa saj ti ravno razlagam, da pojma nimam...zakaj se medsebojno dušimo, naveličamo, omejujemo.....

 

Temu se reče v psihologiji razvajenost, ne moreš biti v odnosu in popolnoma svoboden....ne moreš obojega naenkrat ...

 

Odnos je kompromis...

 

In vsak, ki mi govori o neskončni svobodi kakor ti in Tyazi in hkrati govori o odnosih :xx!:

 

Zgleda da bo še vsakemu življenje prineslo tisto kar mora razpucat, prej al slej....

 

Popolnega in idealnega na tej zemlji ni.... Torej gremo dalje po uhojenih ali novih poteh...vsak po svojih zmožnostih in močeh....

[astra]

Strah pred varanjem..je strah pred izgubo partnerja...naša nesamozavest v resnici, strah pred tem, da bo nekdo boljši od nas...

 

v dolgotrajni zvezi kakšno varanje lahko pomeni celo napredek partnerstva, takrat si se prisiljen soočiti z veliko vprašanji...ki si jih drugače ne postaviš...

 

Astra

[tomazslo]

Lia so take zveze, ali pa blizu tega, jaz jo nimam, moja je kompromis, če sploh lahko še rečem zveeza, ker jo v bistvu sploh nimam, ker je samo nek kompromis prijateljstva, vendar je to tudi nastalo na neki izkušnji. Saj veš, pred desetletji sva se pač dogovorila, da bova ostala skupaj, vsak z svojim načinom življenja, a prav vseskozi v odkritem prijateljskem odnosu. Je bilo že tako prav, vendar to nobenega od naju ne bremeni, ker sva skupaj samo toliko kot rabiva zaradi tega ker stanujeva v isti hiši, ki sva jo skupaj zgradila, ker imava sina. Tudi kako kavico skupaj popijeva, tudi kaj pojeva in uporabljava isto kopalnico, se pogovoriva o zadevah, ki so nama skupne. Če bi naju to samo malo motilo, tega nebi bilo več. Vem pa, da je to prijateljstvo toliko, da bi drug drugemu storila prav vse, kar bi potrebovala, če bi do te potrebe prišlo. V tem času sem imel kar nekaj "nekaj letnih avantur" a prav vse so se končale, ko je to postalo obveza, breme, ker nikjer nisem znal obdržati svoje svobode, do tam, da to še ni moteče, ker pač vsak komromis prinese tudi odrekanje.

 

Ok, je lahko samo moj vzorec svobode, a prav nobena zveza ni vredna toliko, da bi se bil pripravljen odrekati svoji svobodi zaradi nekega namena. Moral sem pri eni mojih "avantur" skozi šolo prizadetosti in manipulacij in prilagajanja prav zaradi tega, da sem to svojo resnico, ki sem jo že imel precej visoko zasidrano, tudi še dodatno utrdil.

 

Je pa zanimivo to, da so se prav pri vseh zvezah tudi ohranile prijateljske vezi, ker je bilo vseskozi tudi pošteno in odkrito, ker je bilo dejstvo, kaj si od tega lahko obetamo in kaj ne, vseskozi znano. Prav z vsemi sem še danes na tak ali drugačen način povezan, brez obremenitve in želje po zadovoljitvoi telesa, a poljubček in objem ob srečanju, je odkrit iskren in prijeten. To je tudi tisto, kar nam polni dušo, tisti občutek, da nas nekdo sprejema in, da je on sprejet, brez misli na koristi, brez manipulacij, pač z svojo izkušnjo iz preteklosti a z resnično energetsko navezo sedanjosti. Vendar je tu svoboda in tu se potem tudi pokaže, kaj je bilo delo ega in kaj je tisto, ko ego nima več kaj početi.

 

Dejansko je tako, kot je nekje Mick nekje zapisal. Seks in "ljubezen" sta lahko dve zelo različni zadevi. Zelo lepo je, če je seks sestavni del neke lepe in odkrite svobodne zveze. Samo na žalost je malo tistih, ki lahko sprejmejo, da je lahko še neka veliko lepša zveza tudi brez seksa. Seks je fizična potreba telesa, ki ima pa v nas prav poseben programček, eni na tem gradijo zveze, eni se s tem dokazujejo, eni zadovoljujejo telesne potrebe nečesa, kar mislijo, da je to alfa in omega. Zame je pravi seks samo takrat, ko je med dvema tudi pravi svoboden in prijateljski odnos. Vse ostalo je pa trenutno zadovoljstvo, ki prinaša več škode kot koristi, čeprav smo si izpraznili jajca, pa čeprav je tudi partnerka zadovoljna ker je dobila svoje, občutki so lepi, spomin še doda svoj občutek prijetnosti, potem se pa počasi zamegli in pričnejo se zlorabe tega lepega v nek namen. Prav vedno je tako. Seveda je zelo težko tako resnico sprejeti, ker si dopovedujemo, da ni tako, ker nočemo verjeti, da čustva in seks nimata nič skupnega, da je seks samo pika na i, da je veliko lepši stisk roke, odkrit pogovor in uživanje v trenutkih intimnosti, ko gledaš zvezde, ko vidiš v labodu angela, ko gledaš kako plešejo lučke in podobno. Seks ponavadi še celo pokvari tisti lep intimen občutek, ker je vse prevečkrat zlorabljen v določen namen. Seks je samo orodje, ki ga zaradi vzorca potrebujemo, vsaj večina moških nas je takih, zato je včasih boljši "sendvič", kot pa zloraba čustev.

 

Uf spet sem naložil...zdej grem pa na kufe........