Varanje

[tomazslo]

prav vedno si tudi ti kriv, če te partner vara....saj mu ti dopuščaš, torej je v tvoji zvezi nekaj zelo narobe, kaj mu ne zanš dati, da išče drugje....

 

vse ostalo pa ni varanje, o tem smo že veliko pisali......

[rubi]

<{POST_SNAPBACK}>prav vedno si tudi ti kriv, če te partner vara....saj mu ti dopuščaš, torej je v tvoji zvezi nekaj zelo narobe, kaj mu ne zanš dati, da išče drugje....

 

vse ostalo pa ni varanje, o tem smo že veliko pisali......

 

Če bi bilo tako tomazslo bi vsi, ki zaupamo svojemu/i avtomatično krivi, ker jim damo možnost, da nas prevarajo. Zakaj je "nekaj" narobe je verjetno stvar obeh, ker sta pač takšna kakršna sta in prevečkrat je odgovor "nisem dobil pa sem šel drugot iskat"! Labav izgovor!

[Mihela]

V končni fazi, ni preprostih rešitev.

 

Varanje je obstajalo in bo, zakaj in kako pa so vedno zgodbe treh, zelo skrivnostne in večplastne.

 

 

Vendar res ne vem, kaj je bolj boleče to, da se te kdo lasti ali to, da te kdo prevara? Vendar to je povsem druga zgodba.

 

 

V končni fazi pa gre vedno za nas, mi rabimo nekoga, da se nas lasti in nekoga, ki nas prevara, da lahko živimo svoje zgodbe na nam lasten način.

 

Vse dobro,

 

Mihela

[Florijan Cvetko]

Skok čez plot.

 

Od kod, menite, izvira ta besedna zveza?

 

Mene bi, recimo, bilo vedno strah, da bi na plotu obvisel.

[principesa]

...iz tega sledi da je bolje da ne skačeš čez pljjott pa te nima bit česa strah

[333]

Kdor tega ni doživel, ne ve, kaj govori. Jaz sem o varanju večkrat premišljevala v tem smislu, kaj bi storila, če bi zvedela, da me mož vara. Mislila sem si, oh kaj, bilo bi zelo zanimivo! Sedaj pa ni več zanimivo. Zelo boli. Najbolj boli pa to, da se mene v postelji že 5 let ni dotaknil, niti ni navedel razloga, zakaj. Sploh sva med tem časom normalno komunicirala. Vse je teklo normalno, tudi dopusti, samo sexa se je izogibal. Ker je že prej imel večkrat težave s potenco, sem si mislila, pač ne more. Odgovora na vprašanja pa nikoli nisem dobila. Sedaj pa sem zvedela, da ima 20 let mlajšo. Vse skupaj zelo boli. Doma pa še kar funkcionirava, kot prej. Odgovora konkretnega pa ne dobim.

[Andreja Anda Jagodič]

Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

[borism]

Ali ni umetnost povedati stvari, ki jih ne razumemo, tako,

da nam drugi verjamejo in so prepričani, da jih razumejo?

[stamina]

Jst imam na te zadeve s varanjem čisto drugačen pogled (no, morda je še kdo tukaj istega mišljenja - ampak ne bom vseh toliko strani prebirala) od splošno družbeno sprejemljivega.

 

Dejstvo je, da smo ljudje družabna bitja. Nismo ustvarjeni (večina vsaj), da bi se znali ustaliti ter zadovoljiti s izpolnitvijo enih "sanj" ali ciljev. Ko le-te dosežemo...že imamo nove in nove. In tako gremo skozi življenje. Vse to se nanaša tudi na ljudi okrog nas...partnerstvo, sploh dolgoletno, ima veliko tendenco postati "obveznost", dolgočasje in to doprinese k nezadovoljstvu obeh sčasoma in takrat vsaj eden začne iskati nekaj, da mu zapolni tisto vrzel nečesa, kar se je skozi leta izgubilo. No, morda ravno ne išče...ampak slej ko prej ti življenje predstavi nekoga drugega, nekoga, ki postane spet "nov cilj, želja, sanje".....In morda te v prvi in drugi takšni situaciji morala zadrži, vendar tretjič te premami - bolj kot je razmerje nezadovoljujoče, prej morala odpove.

Nemogoče je celo življenje biti zadovoljén in resnično srečen (večino časa) z eno samo osebo. Jst v takšne pravljice ne verjamem več oziroma nikoli nisem. Varanje je del človeškega karakterja - dogaja se na vsakem koraku (ne samo v partnerstvu) - najpogosteje ljudje varamo sami sebe, ko se izneverimo tistemu, kar nam je pomembno in kar nas osrečuje - pa četudi je to kratko nočno srečanje s neko bežno spoznano osebo. V nasprotju z večino verjamem, da je varanje včasih tudi koristno - namreč, če eden od partnerjev skoči čez plot je zadovolnejši sam s seboj (pač neki razburljivega in adrenalinskega je doživel) in s tem zadovoljstvo prenaša tudi na svojega partnerja, če pa varajočega partnerja to odpelje iz razmerja, zakona - potem se pač na manj ugoden način konča nekaj, kar ni vredno imeti. Kar tako iz ljubega miru pa tudi ljudje ne skačejo čez plot-zmeraj je "krivda" pri obeh partnerjih.

Menim, da je najbolj "normalno" stanje za vsacga ...samski stan. Takrat si vsaj zmeraj v dobri družbi (mal heca) Tisti, ki pa verjame v večno ljubezen in celoživljenske zveze, je pa milo rečeno (meni osebno) orenk naiven.

[stamina]

<{POST_SNAPBACK}>Kdor tega ni doživel, ne ve, kaj govori. Jaz sem o varanju večkrat premišljevala v tem smislu, kaj bi storila, če bi zvedela, da me mož vara. Mislila sem si, oh kaj, bilo bi zelo zanimivo! Sedaj pa ni več zanimivo. Zelo boli. Najbolj boli pa to, da se mene v postelji že 5 let ni dotaknil, niti ni navedel razloga, zakaj. Sploh sva med tem časom normalno komunicirala. Vse je teklo normalno, tudi dopusti, samo sexa se je izogibal. Ker je že prej imel večkrat težave s potenco, sem si mislila, pač ne more. Odgovora na vprašanja pa nikoli nisem dobila. Sedaj pa sem zvedela, da ima 20 let mlajšo. Vse skupaj zelo boli. Doma pa še kar funkcionirava, kot prej. Odgovora konkretnega pa ne dobim.

 

 

Draga gospa, jst vas po eni strani razumem, pa drugi pa sploh ne. Ne razumem, kako lahko vztrajate pri nečem, kar vas tako onesrečuje in sploh z vsemi znanimi dejstvi ne vliva nekega upanja, da bo kdaj boljše. Vi si tako kot vsak prav tako zaslužite košček sreče v življenju. Če je ne dobite z njim, jo pa najdite nekje drugke - ni nujno, da je to ravno v drugi osebi oziroma tam je sploh ne bi smeli iskati. Sreča izhaja iz vsakega posameznika, ampak v takih okoliščinah je človek težko srečen sam s seboj. Obstaja ena stvar, ki se ji reče ločitev. Verjetno na kratek rok boleča zadeva, na daljši rok pa verjetno manj boleča kot pa vegetiranje v takem "s*anju" (se opravičujem na izrazu). Tako kot ni izgovor zanjga, da nima jajc povedati odgovorov na vaša vprašanja, tako ni izgovora za vas, da si to dovolite. Dokler sama sebe ne boste imela dovolj rada in od svojega sopotnika v življenju zahtevali dolgovanega spoštovanja, ki vam pripada (četudi bi to pomenilo, da bo odšel skozi vrata za vedno), do takrat boste "žrtev" po povsem nepotrebnem. Se opravičujem na grobih besedah. Vse dobro vam želim.

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}>Kdor tega ni doživel, ne ve, kaj govori. Jaz sem o varanju večkrat premišljevala v tem smislu, kaj bi storila, če bi zvedela, da me mož vara. Mislila sem si, oh kaj, bilo bi zelo zanimivo! Sedaj pa ni več zanimivo. Zelo boli. Najbolj boli pa to, da se mene v postelji že 5 let ni dotaknil, niti ni navedel razloga, zakaj. Sploh sva med tem časom normalno komunicirala. Vse je teklo normalno, tudi dopusti, samo sexa se je izogibal. Ker je že prej imel večkrat težave s potenco, sem si mislila, pač ne more. Odgovora na vprašanja pa nikoli nisem dobila. Sedaj pa sem zvedela, da ima 20 let mlajšo. Vse skupaj zelo boli. Doma pa še kar funkcionirava, kot prej. Odgovora konkretnega pa ne dobim.

 

 

Verjamem, da zelo boli, ko te partner prevara in te tudi čisto razumem...ampak ne morem pa čisto razumet tega, da se tako dolgo nista pogovarjala o tem, zakaj že tako dolgo ne seksata...

 

In tud zdi se mi, da če partner tako dolgo ne seksa s tabo, si že lahko kr misliš, da seksa z nekom drugim - pa čeprav praviš, da je imel težave s potenco...

 

Jaz osebno si ne morem predstavljat, da bi bila z nekom tako dolgo skupaj brez seksa...(razen v ekstremnih okoliščinah, kot je bolezen...ampak načeloma pa ne) ... in tud ne brez odkritega pogovora o teh zadevah. Ne glede na to, kakšne težave imata partnerja pri seksu, al nasploh v partnerstvu, mislim da se morata vedno odkrito pogovoriti...

[free]

Zakaj?

---------

Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

[Andres08]

<{POST_SNAPBACK}>Zakonca bi si morala biti zvesta. Prešuštvovanje je greh proti Bogu in zakoncu. (Hebrejcem 13:4) Zunajzakonski spolni odnosi so edini svetopisemski temelj za razvezo z možnostjo ponovne poroke. (Matevž 19:6–9; Rimljanom 7:2, 3) Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

 

Andreja Anda Jagodič.

 

Kako pa Biblija tolerira tisti že kar velik krog ljudi, zakoncev, partnerjev, ki imajo sexualnost urejeno s sporazumem?

Nisem prebral Biblije in me tudi vleče ne preveč, čeprav sem bil resnično nekoč nekaj ur celo pri verouku.

 

Andres

[Mick]

<{POST_SNAPBACK}> Jehova sovraži to, da se ljudje razvežejo brez svetopisemskega razloga in se poročijo z drugim. (Malahija 2:14–16)

 

Jehova sovraži? Sovraži? Sovraži ljudi, takšne kot jih je bog ustvaril? Zmotljive, grešne, skratka samo ljudi......Zanimivo. Jehova sovraži. Mah, jaz ga ne sovražim, sam klinc ga gleda, mi ni všeč, če je tak kot ga ti predstavljaš....

[tinčica]

<{POST_SNAPBACK}>Kdor tega ni doživel, ne ve, kaj govori. Jaz sem o varanju večkrat premišljevala v tem smislu, kaj bi storila, če bi zvedela, da me mož vara. Mislila sem si, oh kaj, bilo bi zelo zanimivo! Sedaj pa ni več zanimivo. Zelo boli. Najbolj boli pa to, da se mene v postelji že 5 let ni dotaknil, niti ni navedel razloga, zakaj. Sploh sva med tem časom normalno komunicirala. Vse je teklo normalno, tudi dopusti, samo sexa se je izogibal. Ker je že prej imel večkrat težave s potenco, sem si mislila, pač ne more. Odgovora na vprašanja pa nikoli nisem dobila. Sedaj pa sem zvedela, da ima 20 let mlajšo. Vse skupaj zelo boli. Doma pa še kar funkcionirava, kot prej. Odgovora konkretnega pa ne dobim.

 

 

najprej: vem, kaj govorim, sem ze doživela. In preživela. Je možno. Ampak sem zahtevala pogovor. Kako pri tebi izgleda normalno funkcioniranje, odgovora pa nimas?? Imela sva otroka, zacela graditi hiso ... pri triindvajsetih. Jasno mi je bilo, da me caka se vecina zivljenja in niti malo mi ni bilo do tega, da nekomu - njemu - grenim življenje, on pa meni. Zahtevala sem pogovor in postavila svoje pogoje za nadaljevanje zveze v smislu: ok preveriva situacijo - kako si predstavljas najino skupno življenje naprej, ti je pomembno, kako ga vidim jaz? Bila bi pripravljena odpustiti, ce bi dal vedeti, da se vidi z mano v prihodnosti. Pa se ni. Oziroma sploh ni vedel, kaj hoče. Ločitev je bila formalnost, sporazumna, brez štetja žlic. Danes sva oba recimo srečno poročena, ostala sva prijatelja, ker mu nisem dala možnosti, da mi uniči življenje. Jaz pa ga nisem hotela njemu. Življenje je eno samo in tvoje je, ne dovoli nikomur, da ti ga kvari - tisti dvom in vprašanje se pojavi v taki situaciji v vsaki starosti: a bom lahko sama šla naprej?

[pač ena]

<{POST_SNAPBACK}> ...... Življenje je eno samo in tvoje je, ne dovoli nikomur, da ti ga kvari - tisti dvom in vprašanje se pojavi v taki situaciji v vsaki starosti: a bom lahko sama šla naprej?

 

Sej se popolnoma strinjam s tabo, ampak mislim da starejši pari ne pomislijo tako hitro na ločitev, pa čeprav jim je zaradi varanja postalo nevzdržno v zakonu... Verjetno se oba sprašujeta, ali bosta pri svojih letih še sploh koga našla, zato pa potem raje ostaneta skupaj, kot pa da bi na stara leta sama ostala... Poznam pa tud pare, ko so se še pri 60-ih in tud kasneje našli (predvsem v domovih za ostarele se pogosto dogaja), zato sem tud sama prepričana, da je v takem primeru (če zaradi varanja eden od njiju ne vzdrži več v zakonu) bolje, da se ločita - ne glede na leta, saj nikoli ne veš, pri katerih letih boš spoznal človeka, ki ti je total pisan na kožo... Ampak ko si v takšnih letih in v takšni situaciji, verjetno ne razmišljaš tak pozitivno...

Nekateri, ki se kljub nevzdržnosti v zakonu ne ločijo, se ponavadi niti ne zavedajo, da so v zakonu bolj nesrečni, kot pa bi bili, če bi partnerja zapustili in morda res ostali sami...

[tomazslo]

toliko smo že napisali okoli tega, vendar bom še nekaj dodal....

Vsako obdobje ima svoj namen, najprej zatrapanost, zaljubljenost, otroci, graditev doma.....po tem nastane obdobje, ponavadi okoli 40 let, ko vse nekako postane enolično, preveč vsakdanje, otroci so odrasli, dom je narejen, zgodi se pa ponavadi nič takega, da bi se lahko non stop pogovarjali in v tem obdobju si marsikdo zaželi kake popestritve, spremembe. Dokler je to v mejah, ko čustva niso prizadeta, je vse ok, in ne moremo govoriti o varanju. Varanje se pojavi, ko naše želje in frustacije tako zelo vspodbudijo ego, da se to pozna tudi v čustveni navezi, od tu dalje partnerstvo razen nekega kompromisnega razmerja ni več možno. Največkrat se pojavi vprašanje, kaj je bolje, vzdržati v takem odnosu ali se popolnoma osamosvojiti, uživati svojo svobodo. Če bi mene vprašali, je veliko pomembnejša svoboda, četudi le ta obstaja lahko tudi v poartnerski zvezi, saj taka zveza ne raspade, ker ego nima kaj početi. Vse je odvisno od naše svobode in odkritosti v takem odnosu, saj če ni manipulacij, tudi varanja ne more biti, ker je pač vse stvar odkritega komuniciranja. Kakor hitro pa pričnemo iskati vzroke v partnerju, kar je v resbnici samo izgovor za nas, je pa stvar odločena, takrat se zelo težko vspostavi ponovno neka prava zveza, ker bo prav v vsaki podobni situaciji tudi ta vzorec prišel v našo zavest, če ga bomo pa mi rabili, četudi ne bo povoda, ga bomo pa sami sprožili, skratka od tu dalje je samo še igra in ne more biti več pravi partnerski odnos.

 

To mojo resnico sem pač napisal tako kot jo jaz poznam iz realnega življenja, ni iz kake knjige ampak je izkušnja konkretnih primerov, v katerih sem ali pa sem bil sam udeležen, čeprav imam sam partnersko, no bolj prijateljsko, razmerje nekje odkrito in pošlihtano.

[keti227]

<{POST_SNAPBACK}>Kdor tega ni doživel, ne ve, kaj govori. Jaz sem o varanju večkrat premišljevala v tem smislu, kaj bi storila, če bi zvedela, da me mož vara. Mislila sem si, oh kaj, bilo bi zelo zanimivo! Sedaj pa ni več zanimivo. Zelo boli. Najbolj boli pa to, da se mene v postelji že 5 let ni dotaknil, niti ni navedel razloga, zakaj. Sploh sva med tem časom normalno komunicirala. Vse je teklo normalno, tudi dopusti, samo sexa se je izogibal. Ker je že prej imel večkrat težave s potenco, sem si mislila, pač ne more. Odgovora na vprašanja pa nikoli nisem dobila. Sedaj pa sem zvedela, da ima 20 let mlajšo. Vse skupaj zelo boli. Doma pa še kar funkcionirava, kot prej. Odgovora konkretnega pa ne dobim.

 

 

o štala - ful grozno :xx!:

tebe ful boli - ampak sta kar normalno še skupaj (no brez sexa)???

kako to zdržilš? zakaj to zdržiš?

[mushi]

Tomaž tole o enoličnosti..

Madona, pol bi blo treba kr ene bajte vse življenje gradit, da ne bi bil lajf enoličen.

Se pa strinjam, da je full folka takole ko so si VSE uštimal, pa narazen šlo. Kak je narod nehvaležen, če mu je lepo.. edino bolezen, finance, šola, skratka neke ovire ga držijo v ograji.. kot štala živino.

[free]

Zakaj?

[Sati]

Do enoličnosti pride, ja, če je v vsem prejšnjem obdobju bilo vse drugo bolj pomembno od partnerske zveze. Hiša, otroci, denar, avtomobili,.... Zveza že na samem začetku ni bila prav nastavljena. Če se za odnos trudiš, če ti veliko pomeni to, da iz zveze dobiš to, zaradi česar si sploh začel z njo, potem ni variante, da se ne bi zveza obnesla v tistem pravem pomenu besede.

Primerjave z mineštro, golažem itd., so samo izgovor za tiste, ki zaidejo v monotonost.

Zato je pa nujno, da partnerja postavita zvezo na prvo mesto. Otroci so posledica zveze in ne njen razlog. Hiša in vse ostalo pa nimajo nobene zveze s partnerstvom.

Midva z možem prakticirava to, da greva večkrat kam sama. Za dan, dva, za par ur. Sama....brez prijateljev, brez otrok... v neznano, kjer nikogar ne poznava.

Zgolj simbioza ni dovolj tehten razlog za obstoj zveze, če med partnerjema ni tudi neke druge povezave. Prijateljstvo? Zaupanje? Skupni interesi?

Nič od tega ni partnerstvo. Partnerstvo ni podjetje.

[lia]

[partnerjema ni tudi neke druge povezave. Prijateljstvo? Zaupanje? Skupni interesi?

Nič od tega ni partnerstvo. Partnerstvo ni podjetje.

 

 

Košiček pravi, da je podjetje. Ustanoviš, potlej morš pa skrbet za pravo poslovno politiko, pa še razmeram na tržišču se moraš prilagajat...

[Ksenia]

hm, kaj pa zdrava konkurenca

samo šalim se...

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Midva z možem prakticirava to, da greva večkrat kam sama. Za dan, dva, za par ur. Sama....brez prijateljev, brez otrok... v neznano, kjer nikogar ne poznava.

 

ja saj v tem je fora, najti nadomestilo, najti tisto skupno, kar zapolnjuje čas, da se imaš sploh še o čem pogovarjat.......

 

največkrat je problem komunikacije in pa nemalokrat tudi samodokazovanje sam sebi in strah pred časom, ki prihaja, ker je dan enak dnevu, v tem se potem pojavijo želje po spremembi, večkrast pri moških, kot pri ženskah......

 

enkrat mi je ena prijateljica rekla, da jo njen stiska za vrat, "saj me ma rad, pa vse v redu, samo kaj ko ne prenesem več te njegove stalne prisotnosti, jaz likam on pa celo uro bulji v mnene"...to je tisto o čemer sem pisal, pri tej prijateljici se je stopnjevalo in morala sta se raziti, danes je srečna in zadovoljna in ne zamenja več svoje svobode z ničemer, kadar kaj rabi si pač vzame.......no samo en primer.......

 

je pa res, da ima vsak svojo resnico okoli teh zadev, vsak sam mora najti tisto, kar ga zadovoljuje, modela za to ni.....

[Sati]

Hehe tomazslo, moj tudi sedi zraven mene ko likam. Ampak ne bulji v mene....

ima kup nogavic za zlagat...

Pa klepetava nonstop....

 

V neznano pa ne greva zaradi kompenzacije, temveč zaradi naju...učiva se skupaj in vsak zase....