kok časa najdaljša zveza

[anne]

Ja, kolikokrat kaj zafrknemo, pa se tega niti ne zavedamo. Živimo v svojem, kot omenjaš, kokonu, in gledamo iz svojega vidika, svojega ega, osredotočamo pozornost na krivice, ki se nam godijo, tiste, ki jih mi povzročamo drugim, pa zlahka spregledamo.

 

A enkrat pride tudi to razodetje...

[none]

Bil bi res dolgčas, vsepovsod samo enake misli...

Problemi so enostavno zaradi omejenosti misli.

Dokler smo sužnji tega smo sprejeli pravila igre,

ki so bipolarne narave. Eni rešujejo probleme drugi jih pa ustvarjajo.

Posledično je to naravno ravnotežje miselne abstrakcije stvarnosti,

njen mehanizem delovanja in preživetja.

Morda je največja možna stopnička razumevanja misli pretakanje anti misli

v misli, torej tam kjer ni misli v misli...

Popolna percepcija. Takrat misli, ni,

tudi, ko ljudje npr. molijo, pojejo, doživljajo duhovno razodetje,

so srečni. To vse so misli, problemi, ker se ustvarjajo valovi popačenj.

Vse kar je, so praktično frekvence, nihanja, oscilacije in te so definitivne in neskončne vrste

časovno razbitih harmoničnih valov. Vsak tak fraktal ponazarja nekaj,

misel in evolucijsko stopnjo njene rasti, s tem, da se harmonije dodajajo v omejenost prostora.

Človek je praktično misel, ki se linearno razvija, dokler ne preseže svoje lastne kapacitete omejenosti,

in postane opazovalec opazovanega, vse in nič, ampak v bolj brutalnem miselnem konceptu, kjer misli ni in

je samo percepcija, ni objekta in tudi ne opazovalca, ki bi mislil, da opazuje. Harmonični valovi so izničeni, njihove meje nedefinirane.

Problemi izginejo...

 

Če bi bili vsi brez problemov, bi bili vsi prijatelji http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[maesta]

na temo ljubezni je meni odprla čisto drugo percepcijo knjiga Zorana M

 

Jaz pa sem obupala nad ameriško holivudskim BFF razmerjemhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

Se mi zdi, da vsi rastemo nekam v svojo smer, pa ljudje znajo včasih kar hitro razočarati. Za tista res globoka in intimna razmišljanja sem sama očitno še najbolj zanesljivahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/viola-sm.jpg

 

Za vse ostalo je tu LNF http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

 

jaz še vsake toliko vzamem v roke knjigo Zorana Milivojevića Formule ljubezni.....

da se vrnem na prvotno temo....najdaljše razmerje 18 let....potem 2i..potem 6.....ko sem po zadnji vezi ugotovila, da v odraslem življenju nikoli nisem bila sama sem se prav učila živeti sama....in biti srečna sama s seboj....zdaj se pojavlja bolj dvom ali bom sploh še kdaj v vezi..... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[none]

Seveda saj sem pa človek kot ti, sodim, primerjam, ocenjujem....A ti ne?

Misel zmanjšaj za eno stopnjo pa boš videla,

da je naša kletka. Misel je res alkemija stvarnosti. Nikoli se ne bomo gledali drugače,

dokler so misli, pa naj so tako speglano urejene in nedvoumne narave, vedno obstaja konflikt,

ker so omejene, ločijo in zaznamujejo. Kar pa ni verjetno problem,

ker tu in zdaj ego drugače ne more, torej to je tako kot mora biti. Dokler mislim, torej sem, to kar sem,

sem to in ono...Torej ego je konstrukt miselnega toka in torej povsem omejen,

zato tudi ustvarjamo svet takšnega kot je...V esenci smo pa bogovi, vsemogočni, iz nič ustvarjamo prelep svet...!

Zdaj ni dolgčas, dobro nam pa tudi ni(?).

 

Sama mislim, da ni problem misli v tem, da je lahko omejena, ampak naš odnos do misli in naše zavedanje v smislu dajanja pomena mislim. Misel je lahko tudi ena od sestavin pri kreaciji. Vsi enake misli, ali pa vsi drugačne, meni se zdi, da je vrednotenje pri/v mislih problem, kot misel sama. Ko bi vsi sprejemali misli samo da so, bi se med seboj gledali drugače. Recimo, tudi ti si dal ''sodbo'' o dolgočasnosti, če bi povsod bile enake misli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[mayita]

meni osebno se pa ne gre za čas, ker lahko si z nekom eno leto in živiš bolj polno življenje in ljubezen, kot recimo ko si v zvezi zaradi navde,zaradi strahu po spremembi ali pač drugih reči.

seveda pa podpiram dolge veze,ki so polne vsega,problemov, joka, straha, jeze, veselja, komunikacije in da po tem vstaneš skupaj je to res polna ljubezen in lahko traja do konca.....

[mayita]

torej te privlači zveza le, dokler se cedi nektar ... ko poližeš ves nektar, pa raje vse razfukaš in čao pero ... ker se najbrž bojiš resnejšega dela življenja in vsega kar spada zraven ...

kje si pa to razbral.... dej preberi drugi odstavek in če ne znaš povezati prvega in drugega, tudi prav....

ravno obratno mislim, kot si zgoraj napisal.....

[mayita]

eno je kaj teoretično "podpiraš" , drugo pa kaj v resnici živiš ...

lajf ni samo pretakanje medu ...

a dejno a res....

jaz sem z mojim !0 let več ne morem biti,ker sem še mlada, prej sem imela pa samo eno vezo...

[mayita]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ... a dejno ... nisem vedel ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

a nisi videl tega v svoji čarobni kugli

[gold]

a nisi videl tega v svoji čarobni kugli

 

men jo je posodu, ker sem dal svojo mal pošraufat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayita]

aja a zato je zadnje čase malo drugačen, pol jo pa kar ti obdrži k se mi zdi da se je poboljšal,oziroma me zadnje čase prijetno presenača

[gold]

veš, je blo praha na njegovi kugli in zgleda da te narobe videl, še ko sem sam sebe pogledal notri, sem videl da imam brke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[mayita]

hahah dokler imas samo brke je se vredu dobro da nisi videl dodatne glave ali česa drugega.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

moramo kar resnega napisat da ne pokvarimo teme...

[gold]

hahah dokler imas samo brke je se vredu dobro da nisi videl dodatne glave ali česa drugega.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

moramo kar resnega napisat da ne pokvarimo teme...

 

ma v kugli je imela tudi moja brke, pa soseda,................

 

sploh me ne čudi da je shamana zadnje cajte nekaj metalo, ko pa je vsaka bila kosmata http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

aja, temo ne mormo zmotit, ker ima že v osnovi cirkuški naslov.... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

 

v vsaki vezi je namreč nek cirkuc http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

[Guest VilaSonca]

Sama vidim, da je pri ženskah prijateljicah tako, da če z njo jamraš pol si the best frendica, če ji pa hočeš odpret oči oz. ji pokazat pot, pol te pač nimajo za the best frendico. Velikokrat sem se res trudila in po tem tudi neumno počutila, ko me je katera izigrala. Hkrati sem pa tudi sama delala napake. Nekako sem preveč pričakovala od njih, kar mi niso mogle dati. Verjetno zato, ker sem sama čutila popolno predanost in sprejemanje do te osebe. Potem me je pa neskončno prizadelo, ko sem videla, da ona za mojim hrbtom govori o meni ali pa se začne brez meni znanega razloga umikati. Hkrati pa me hvali. Se mi zdi, da od takrat dejansko ne morem več nobeni zaupat. Ženske se mi zdijo preveč spletkarske. Brez zamere punce, da pojasnim zakaj temu tako. Ker enostavno preveč analiziramo in tuhtamo ter si s tem ustvarjamo svojo sliko, namesto, da bi se usedle s tisto osebo, ki nas je karkorkoli ranila ali prizadela. Ja tudi tiste neumnosti, ki nas prizadanejo. Smo pač malo bolj čustvene, pa kaj pol. Ravno zaradi tega bi bilo dobro, da bi bolj razumele druga drugo, da bi za enkrat za vselej pozabila na tisto našo tekmovalnost. Pač imam velike želje, nimaš kaj.

 

VilaSonca najbolj mi je padlo v oči, ko si napisala, da si to že prej vedela...mi je šlo kr na smeh, in to zato, ker sem tudi sama vedno že prej vedela in tudi vse spregledala, dokler se ni pokazala v vsej svoji luči.

Naivnost?...ali pa tudi ne...mogoče samo v celoti sprejemaš osebo, ki jo imaš za prijatelja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif kar je pohvale vredno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Sicer pa ni ga lepšega, če prijatelj ostane ob tebi tudi takrat, ko ti gre na bolje, ko se zna s tabo veselit. Vse bolj se mi zdi, da se vsi samo naslajajo nad "nesrečo" drugih..tudi takoimenovani prijatelji.

moje izkušnje so take, da prijateljice, ki se trudijo biti odgovorne zase, druženje porabijo za kaj bolj koristnega in ne rabijo viseti na nikomur, ko so na dnu, ampak to rešujejo pri sebi. ob takih se človek počuti sproščeno, dobre volje in tudi lažje delita tegobe, brez da bi katera bila potem čisto izčrpana, ker je razumevajoče poslušala drugo. druženje s takimi prijateljicami je tudi priložnost, ki ti obogati življenje, čeprav te kakšna izjava postavi na realna tla in si zaradi tega nekaj momentov ali dni slabe volje - vsaj veš, da se razumeta in želita druga drugi dobro. ampak skupaj jamrati in biti pasiven - nikakor. zato je bolje kakšne odnose pač pretrgati, ker enostavno ne služijo konstruktivnemu namenu.

 

kot praviš, ima vsak svoja pričakovanja do soljudi. in ta so razlog nesporazumov in razhodov. včasih je škoda, včasih je enostavno bolje, če je konec.

 

če sprejemam osebo v celoti ... težko rečem. če niti sebe ne, najbrž tudi druge ne? ne bi kar tako na izi rekla, da ja. trudim se, kar pa ne pomeni, da mi najbolje uspeva. kakor pri sebi, tako pri drugih. ko sem pretočna, mi je čisto vseeno. ko iščem napake, jih bom pač našla. res je pa nekaj ... kakorkoli me prizadaneš, bom še vedno poskusila videti nekaj pozitivnega, v veliki večini primerov. če pa je preveč boleče, odrivam stran. za vse pride čas, upam.

[Guest VilaSonca]

ko bom dovolj custveno dozorela, da bom razumela celoto njenih in svojih avtomatizmov in zivljenjske zgodbe in ji odpustila, se ji bom enostavno opravicila. ampak, ko bom to zacutila ven iz srca, iz razuma je tako brezveze. cetudi je bilo njeno opravicilo, ko sva se sfajtali, polno lame exuses in je v enem momentu trdila eno, v drugem drugace in sem jo dobila in ji argumentirala, ni bilo lepo, da sem jo hotela tako zmleti oz. ji dokazati svoj prav. lepo sem ji povedala in kar sem rekla, je bila cista resnica, vendar so bili v ozadju besed ranjenost, zamera, obtozevanje in sem sama naredila razdor. vprasanje je, kaj bi se dogajalo naprej, ce bi vsaka v sebi se naprej drzala svojo zamero in bi se se naprej druzili. po moje enostavno ne bi zdrzalo, ker bi vedno visela ta teza potlacenih custev nad nama in vplivala na pocutje, komunikacijo ...

 

mislim, da mi bo najlazje napisati iskreno pismo. ko bo cas. ne vem pa, ce jo bom se kdaj lahko spustila blizu. ce bi to sploh imelo smisel. tudi to bo pokazal cas. ona je v bistvu zame dragocena uciteljica.

[none]

Najdaljša zveza,,,hmmm,,,bi bilo čudno, če bi odgovoril čez vikend!