Skoči na vsebino

Klošar in vroč hlebček kruha


Helena

Recommended Posts

To, Elena, da si kupila klošarjem pivo in vroče hlebčke kruha, kaj pa vem, se mi ne zdi ne vem kako plemenito dejanje. Saj lepo, a ne, če smo srčni in sočutni in to, ampak me zanima, kako bi ravnala, če bi recimo vsak dan tam mimo hodila in jih srečevala. Naša t.i. dobrota bi se kaj hitro spremenila v nestrpnost: ja, kaj pa si mislijo, da jaz tud denar na cesti pobiram ipd. Tako, da mislim, da je večina takšnih dobrodelnosti del iz sebičnih razlogov.

 

Samo primer: posamezniki, ki menijo, da čutijo ljubezen do živali (npr. labodov, rac...), jih pridno krmijo, zaradi česar se zgodi, da se te divje živali ne odpravijo v toplejše kraje in zaradi tega v hudih zimah tukaj pomrznejo. Za razmislit, a ne?

 

Kaj pa zavedanje, da si sami izbiramo način življenja?

 

...Sicer pa sem ravnokar podrobneje prebrala vaše odzive, in ste vse to že nekako napisali

http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blush.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

finna pravi:

 

To, Elena, da si kupila klošarjem pivo in vroče hlebčke kruha, kaj pa vem, se mi ne zdi ne vem kako plemenito dejanje.

 

Pozdravljena Finna med nami!

Hvala za mnenje.

Strinjam se s teboj, da moje dejanje ni bilo nevem kako plemenito,

te teme nisem napisala zato,

da bi me hvalili in občudovali mojo plemenitost,

ki to sploh ni, imaš prav, prej sebičnost.

 

Saj je vsako darovanje sebično dejanje, se strinjaš?

S tem izpostaviš sebe in se prikažeš v lepši luči.

Res pa je, da DAJEMO in SPREJEMAMO,

tako da je to obojestranski tok.

Hotela sem s tem dogodkom izzvati vas,

da poveste svoje stališče o tej problematiki

in vidim, da ga imate in prav je tako,

da se mnenja krešejo,

saj zato pa Forum JE.

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja - prav zares - tudi jaz popolnoma brez slabe vesti tudi kdaj ne dam... lahko pa dam... ni pa odvisno samo od tega, koliko imam...

 

Ko smo cakali na trajekt, je mlad, shujsan, nervozen fant pristopil, da je izgubil vse, in da ne more priti domov na enega od otokov in da mu manjka 20 kun... Mi smo sli ravno na morje in tam si bolj stiskaski s cashem, ker ne furava kartic etc..., pa se ti clovek zasmili in pomislis, da bi se tudi tebi (ali tvojemu prijatelju, otroku..) to lahko zgodilo in mu das 20 kun. Se zahvali, gre... In ti si zadovoljen, ker si pomagal, ker mu je tocno toliko manjkalo in bo zdaj lahko sel domov.

Ne mine 1o minut, ko se pojavi drug fant, zelo podoben prvemu (po nervozi in videzu) vendar pa cisto drug - neverjetno, ampak manjkalo mu je 20 kun za trajekt za domov na enega od otokov! [:o)]

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Hvala za dobrodošlico.

 

Glede tega, če je vsako darovanje iz sebičnih razlogov, sem v dilemi. Vsekakor, če je v smislu: "naj levica ne ve, kaj dela desnica", potem ni sebično. Ampak, kje je potem tu zavedanje?

 

Sebično ni takrat, ko si sam darovanje in dar. Kaj pa vem..

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Elena... zdajle razmisljam, kaksna dobra tema je to pravzaprav... dbest, ko si jo odprla..

Seveda... saj je nekako jasno, da nisi hotela opevati lastne plemenitosti, pac pa naceti pogovor o tem - ker pa se ti je to ravno zgodilo, si pac se sedaj spomnila...

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

quote: finna pravi:

 

Hvala za dobrodošlico.

 

Glede tega, če je vsako darovanje iz sebičnih razlogov, sem v dilemi. Vsekakor, če je v smislu: "naj levica ne ve, kaj dela desnica", potem ni sebično. Ampak, kje je potem tu zavedanje?

 

Sebično ni takrat, ko si sam darovanje in dar. Kaj pa vem..

 

 

 


 

 

No,drugič bom skočil klošarju v naročje; na tu me imaš,...http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_kisses.gif

 

 

_________________________

Glej naprej,če se le da...

Glej naprej, če se le da,...
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

finna pravi:

 

Hvala za dobrodošlico.

 

Glede tega, če je vsako darovanje iz sebičnih razlogov, sem v dilemi. Vsekakor, če je v smislu: "naj levica ne ve, kaj dela desnica", potem ni sebično. Ampak, kje je potem tu zavedanje?

 

Sebično ni takrat, ko si sam darovanje in dar. Kaj pa vem..

 

Moje mnenje je, da je vse skupaj relativno.

 

Jaz, ko dam, dam, ker to takrat čutim,

včasih trenutni vzgib, odvisen od okoliščin, včasih pa tudi ne.

 

Če daješ zato, da dobiš potem nazaj in to pričakuješ,

je to pogojno darovanje, potem je to sebično.

 

Če pa daruješ, ker tako čutiš in hočeš nekomu polepšati dani trenutek,

seveda, da dar ni "pretiran", da bi se zaradi tega obdarovanec počutil nelagodno,

ampak je to drobna pozornost - misel nanj,

je to druga plat medalje, kajne?

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ves kako... ipak imamo ljudje tole skupno cutenje... eni to ze jemljejo kot socutje, ki pa to se ni...

V bistvu pa je socutje itak SO-cutje - in ne pomilovanje, npr.

Itak je znano, da darovanje morda se bolj osreci darovalca kot obdarovanega.

Sebicnost?

Morda - ampak ali to zmanjsa ucinek? Motiv? koristnost? Smisel?

 

Sebicnost zato... ker je neko "ozadje"?

Ce rabim pomoc... nujno... crkne mi avto na avtocesti ipd... mobi mi ne dela... briga me, ce si vzames vse zasluge, ce si pripisujes plemenitost, ce se hvalis s tem.... ce si meni pomagal, ko sem te krvavo potrebovala..

Torej - mene, ko mi nekdo res pomaga, ne zanima njegov motiv in ali je prav zares bil plemenit... x;)x

Nadvse sem mu hvalezna in od mene dobi veliko pozitivnega sevanja--- pa ce verjame v to ali ne.

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

quote: Marsa pravi:

 

Ja - prav zares - tudi jaz popolnoma brez slabe vesti tudi kdaj ne dam... lahko pa dam... ni pa odvisno samo od tega, koliko imam...

 

Ko smo cakali na trajekt, je mlad, shujsan, nervozen fant pristopil, da je izgubil vse, in da ne more priti domov na enega od otokov in da mu manjka 20 kun... Mi smo sli ravno na morje in tam si bolj stiskaski s cashem, ker ne furava kartic etc..., pa se ti clovek zasmili in pomislis, da bi se tudi tebi (ali tvojemu prijatelju, otroku..) to lahko zgodilo in mu das 20 kun. Se zahvali, gre... In ti si zadovoljen, ker si pomagal, ker mu je tocno toliko manjkalo in bo zdaj lahko sel domov.

Ne mine 1o minut, ko se pojavi drug fant, zelo podoben prvemu (po nervozi in videzu) vendar pa cisto drug - neverjetno, ampak manjkalo mu je 20 kun za trajekt za domov na enega od otokov! [:o)]

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING


http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifMarsa, je mogoče kaj švical. Ali je imel mogoče zožene zenice? Ali si mu pogledala roke? Ali si mu pogledala noge? http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif

 

Lep pozdrav!

 

Kljuka

Lep pozdrav!

 

http://www.gamespy.com/avatars/av/GD/gd51.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Saj vem, Kljuka... JE - bilo je to, kar sklepas... Saj potem mi je bilo prec jasno... nisem pa hotla prec obsodit (ker konec koncev tudi sama zgledam nervozno http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif)...

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Včasih kdo prav izsiljuje. Se spomnim pred leti, sem nakupovala v Varaždinu(zlatnina se je včasih izplačala, ne vem če se še) in se potem na parkirišču..Me dobesedno napade neka Hrvatica, češ naj ji dam keš, ker mi Slovenci nimamo pojma kako težko življenje imajo na Hrvaškem. Sem bila kar zmedena. Tega nisem navajena. Sledilo je naštevanje koliko otrok ima in da je brez službe in ne vem kaj še... no, nekaj kovancev kun mi je še ostalo in brskam za njimi...Se potem izjasni, da rabi 50 kun. Toliko nisem več imela in že držim tiste kovance - nekje 15 kun, pa se še bolj razhudi. Kako je en Nemec dal Ciganki prej 100 kun, jaz pa bi ji neki drobiž dala. Pa sem vse skupaj vtaknila nazaj v žep ji pokimala in sedla v avtohttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif

 

natalija

Življenje je to, kar se ti dogaja, medtem, ko planiraš druge reči.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

nataly pravi:

...Se potem izjasni, da rabi 50 kun. Toliko nisem več imela in že držim tiste kovance - nekje 15 kun, pa se še bolj razhudi. Kako je en Nemec dal Ciganki prej 100 kun, jaz pa bi ji neki drobiž dala.

 

Pa sem vse skupaj vtaknila nazaj v žep ji pokimala in sedla v avto

 

Kako ta slovenski rek resnično drži,

"da kdor z malim ni zadovoljen,

velikega vreden ni."

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ja - to se je tudi meni veckrat zgodilo, da so bili uzaljeni in poparjeni, ce sem dala premalo ali kaj.... Samo to mi je vseeno... Ce zicas, rabis. Ce rabis, ti bo prav prislo. Te pa v bistvu res pogreje to, da nekdo pricakuje oz. se mu zdi samoumevno, da bos dajal nevemkoliko...

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Elena ti si dobra duša! Kakšno sporočilo bi pa ti iz tega vn razbrala, če bi se tebi zgodilo?

Jst sem tud že dala dnar na avtobusni, ko je en otrok rabil za bus. Sam kar se klošarjev tiče pa res.. nisem se nikol potrudila jim kej dat. Ko mam ist občutek da pol kr žicajo vedno, eno žensko sem večkrat v parku vidla ko je šla mimo njih pa rekla fantje danes pa vam ne morem dat, pol pa oni pa kaj si taka.. Jst pa brez pregovarjanja grem mimo.

Sej verjetno res moreš bit v strašni stiski, da ti pade spoštovanje do sebe tko nizko, se ne sekiraš in ždiš pod milim nebom pa se počutiš odvisen od drugih.. Da ne poprimejo raje za delo, pa se jim zdi, eh.. za tisto flašo bom pa že nafehtal.. Da se ne naveliča ko nič ne dela, ni sploh nič koristen, iz dneva v dan postopa okrog.. Tisti invalidi, pa to so izzvzeti iz tega mojega razmišljanja... Ampak eni izmed njih so bli tud prej zdravi.. pol pa zarad neustreznih razmer za bivanje, al pa kr zunaj.. ozebline pa gangrena.. Pa kaj res ni nekje nekega centra za take ljudi, pa da bi jim postelje nekje naštimal? To pa pol zmrzujejo.. Kar se pa zdravnikov tiče, pa tud niso do njih upravičeni, ko nič ne plačajo zavarovanja, a ne?

Sej so bogi po eni strani, eni so si pa mislim vseen sami krivi, jst jim pa raje nč bliz ne pridem.

Kar se je blo pa res za bat so bli pa Cigani včasih.. So full okrog hodli po naselju pa to.. Pa kr rinil bi v hiše, enkrat je stara mama zunaj perilo obešala, pa ni zaklenila vhodnih vrat. Je ciganka kr v hišo prišla. Pa v kuhinjo in sobo naprej... Kao da je iskala kje je kdo... Je staro mamo skor kap. Pol je pa vedno zaklepala. Če je šla na vrt, v klet, vse.. Ampak tega je že kr nazaj ko so Cigani pri nas okrog hodil. Je pa polno nekih akviziterjev zdej. Pa sej ne veš kdo je res..

mushi

Mushi
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Kako bedasto!!!!!

 

Tudi v tem se ne moremo zediniti.. ali dati klosarju kovanec ali ne.. Se sam s seboj se ne morem zediniti o tem.. dejansko sem brez mnenja.

 

Izhajam iz tega, da je vsak clovek individualno svobodno Bitje, ki naj bi deloval po svoji intuiciji.

 

Ce sreca klosarja in zacuti, da bi mu dal tisto kovanec.. naj ga da...

Ce sreca naslednjic se enega in se mu zdi, da ne bi dal tega kovanca, pa ga naj ne da!

 

In oboje je dobro.

 

Mogoce.. ce grasta dva... in srecata klosarja.. je za nekoga dobro ,da mu da nekaj, za drugega pa ravno tako dobro, ce mu ne da.

 

Po mojem, tako kot povsod drugje, tudi tukaj ni formule, ki bi bila za vse ljudi.

 

Tjazy

 

*** Svet je narejen preprosto! ***

*** SVET JE NAREJEN PREPROSTO *** Tjazy
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Tjazy pravi:

Izhajam iz tega, da je vsak clovek individualno svobodno Bitje, ki naj bi deloval po svoji intuiciji.

 

Ce sreca klosarja in zacuti, da bi mu dal tisto kovanec.. naj ga da...

Ce sreca naslednjic se enega in se mu zdi, da ne bi dal tega kovanca, pa ga naj ne da!

 

In oboje je dobro.

Ni formule, kdaj, če, koliko...

 

V dani situaciji storim tako, kot mi veleva srce.

 

V mislih pa imam dejstvo, da če že ne dam, potem tudi ne žalim.

Z nasmehom na obrazu in lepo besedo

lahko čisto NE

 

Sej ne moremo vedno reči DA

pa naj bo to klošar, partner, otrok, starši...

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

mushi pravi:

 

... Kakšno sporočilo bi pa ti iz tega vn razbrala, če bi se tebi zgodilo?

 

Jst sem tud že dala dnar na avtobusni, ko je en otrok rabil za bus. Sam kar se klošarjev tiče pa res.. nisem se nikol potrudila jim kej dat.

 

Veš, Mushi, tudi jaz sem imela primer, ko je enkrat jeseni 2002 ena ženska z otrokom v parku pri Metalki v Ljubljani prosila za denar za avtobus do Novega mesta.

 

Rekla mi je, da ji je pajk odpeljal avto, vse dokumente, ves denar, da rabi za avtobus, da ima nevem cca. 130 SIT in da rabi še 1800, da bosta z otrokom (okoli 5 let je imela punčka) lahko prišla domov.

Je rekla da bo poslala denar po pošti, sem ji dala naslov...

 

Najprej se mi je zdelo, da to ni res, kako da ni imela denarnice pa torbice pri sebi,

potem pa sem sklenila da ji dam, dala sem ji na lepe oči 1.800 SIT, to pa samo zato, ker sem se vživela v njeno stisko in nesrečo.

 

Potem se mi je zahvalila in šla po parku proti Miklošičevi. V meni pa je nekaj govorilo: "Kaj če me je okoli prenesela?"

Jaz pa potem sebi nazaj:

"Odločila si se Helena, da ji zaupaš, si dala, pika."

 

Gledala sem za njo, če je res šla proti avtobusni postaji.

Potem pa sem v Family shopu razložila prodajalki Ivi, s katero se poznam,

kaj se mi je zgodilo.

V bistvu me je nekaj grizlo, da le tale ženska ni čisto po resnici govorila.

 

Čez 10-15 minut sem šla nazaj po isti poti in glej ga zlomka, vidim isto žensko kako žica eno drugo žensko pred bankomatom Gorenjske banke poleg Metalke.

 

Potem pa pridem k njej in ji rečem vsa šokirana:

"Gospa, takole se pa ne dela. Pa kaj vi mislite, da vas nihče zgoraj ne vidi da se tako grdo lažete. Vsak dobi svoje plačilo. Takoj mi dajte moj denar nazaj!"

 

V rokah je imela mojih 1800 SIT gledala presenečeno in mi brez besed vrnila denar.

 

Verjetno je žicala dalje, da potrebuje še 1000 SIT za karto do Maribora in tako do ne vem kje....

Vzela sem MOJ denar, srce mi je razbijalo kot noro ko sem šla po parku proti avtobusni postaji.

 

A vi veste kako sem bila takrat vesela, da sem dobila SVOJ denar nazaj,

pa čepav "samo" 1.800 SIT, če nimaš, je to zeloo veliko,

to pa zato, ker se je ZLAGALA.

 

Skratka, so takšni in onakvi, stvari ne moremo posploševati, so klošarji, žicarji, narkomani, prevaranti, otroci cigani....

 

Sem pa od takrat bolj previdna na take finte, še posebej ko so zneski nad ne vem nad 300 SIT, če reče, da rabi za bus ali vlak, tega je full na železniški tu v LJ.

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ko že govorim o železniški postaji v Ljubljani...

 

TU pa biva oziroma pridno čisti smetnjake Stane (14.4.1957),

ki pa nikoli, v 7 letih kar ga videvam ni pristopil k meni in me prosil za denar.

 

On tam čisti, dela svoje se nasmehne in to je to.

 

Pa sem videla tega istega Staneta na pošti poleg Telekoma, kako je sedel pri šipi ob radiatorju s sklonjeno glavo.

Pa sem študirala, kaj je z njim in potem vstopim v stavbo,

pristopim k njemu in ga vprašam, če ga lahko zmotim,

8.1.2002 okoli 17. ure sem prvič spregovorila z njim v 7 letih, kar ga srečujem.

 

Pa se mi je nasmejal prisrčno in dejal, da si greje noge,

da ima čisto mokre čevlje, ker je na železniški kidal sneg.

Imel je semiš, rjave mokasine, zunaj pa pod 0.

 

Pa sem ga vprašala, če nima drugih čevljev, pa je dejal,

da mu je ena gospa obljubila, da jih bo prinesla, vendar še ni.

 

Potem pa sem mu dejala, da če želi mu kupim burek, da ga bo malo pogrel. Pa je rekel: "Prosim!"

Prideva do Bureka na Bavarcu in ga vprašam katerega bi, pa odvrne:

"Pizza burek!"

 

Vprašala sem ga če bo še jogurt zraven,

pa je prijazno odvrnil, da ne, da je dovolj burek.

 

Ko ga je dobil v roke, se je prijazno z nasmehom v očeh zahvalil in hitro odšel,

uspela sem ga še vprašati po rojstnem datumu,

nakar sem vsa vesela ugotovila, da je

pol pa še v Koledarček pogledam za Luno,

ki pa je v tehtnici!

 

Potem mi je vseskozi rojilo po glavi, kje bi dobila nepremočljive čevlje številka 43 zanj.

Pa sem šla v Borovo, Alpino, Peko, vse je nad 5000 SIT, sej bi mu kupila nove, vendar sem v limitu in sedaj toliko ne morem dati.

 

Pa vas vprašam in prosim:

 

Imate mogoče vi odveč kakšne moške čevlje,

ki jih ne potrebujete

za pridnega ovenčka Staneta iz Železniške postaje v LJ,

ki res skrbi, da je okoli in v smetnjakih čisto

in s tem prispeva po svojih močeh

k čisti in prijaznejši Železniški postaji Ljubljana.

 

Kakršnekoli,

predvsem zimske,

lahko tudi za poleti,

karkoli bo prav prišlo,

lahko tudi obleke....

 

Zdele sem se spomnila, da ima moj ata to številko!

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

quote:Ko sem šla potem peš proti Bavarskemu dvoru,

sem globoko v sebi začutila,

kako lepo mi v bistvu je,

saj imam

toplo posteljo,

zdravje,

denar za normalno življenje,

zadovoljstvo in toplino v srcu ...


 

Donatien Alphonse Francois de Sade je v Juliette Justine zapisal: usmiljenje ni nic drugega, kot egoisticno custvo, zaradi katerega nas je strah, da bi se sami znasli v podobnem polozaju. In sama si napisala, kako si se dobro pocutila, ko si sla pes proti Bavarskemu dvoru. S pivi in hlebckom kruha si si kupila te obcutke (egoizem) in odsla v svoj topel dom, medtem ko je klosar ostal prakticno na istem. Tu naletimo na zacaran krog: egoizem clovestva je »posameznega« cloveka napravil za klosarja in prav taksna dejanja, kot je tvoje, ga v tem se bolj potrjujejo.

Elena, oprosti, ce sem te uzalil. To je samo en zorni kot, s katerega lahko gledas na klosarje. Tudi jaz imam veliko izkusenj s klosarji, predvsem v Ljubljani. Vedno dam nekaj malega, ce se mi le ne mudi, in se ob tem tudi dobro pocutim, ko pomislim, da lahko spim v topli postelji. Nekoc me je ogovoril klosar na avtobusni postaji v lj in vprasal ce imam cigaret. Jaz sem jih sel pa ravno kupovat v trafiko in sem mu skomignil z glavo, naj gre z menoj. Tako sem stal pred trafiko za dvema zenskama, za menoj pa cetica lepo postrojenih klosarjev. Odprem skatlico, in grem lepo po vrsti... vmes smo rekli se kratko o vremenu. Meni so cool.... ! Vsi imamo svoje obveznosti TUDI klosarji.

ajdi

Potovati! Izgubljati dežele! Biti nenehno drug, biti v duši brez korenin, živeti samo za zrenje!

Ne pripadati niti sebi! Iti naproti, slediti odsotnosti tega, da bi imeli cilj, in tesnobe, da bi morali nanj priti.

Tako potovati, je potovanje. A na njem sem, ne da bi mi bilo treba več kakor sanje o prehajanju. Ostanek sta zemlja in nebo.

Fernando Pessoa

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

nimbus pravi:

... In sama si napisala, kako si se dobro pocutila, ko si sla pes proti Bavarskemu dvoru. S pivi in hlebckom kruha si si kupila te obcutke (egoizem) in odsla v svoj topel dom, medtem ko je klosar ostal prakticno na istem....

 

Hvala za tvoje mnenje! Lepo, da si se nam pridružil!

Sej imaš prav,

v določenem segmentu to je egoizem.

Egoizem bi tudi bil,

če klošarju ne bi dala hlebčka in piva

in bi ostal na istem,

brez tistega lepega občutka,

ki ti ga topel hlebček da.

 

V bistvu sva profitirala oba!

 

Jaz in *klošar*

Helena

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Jaz pa ne bi vzela denarja nazaj, Elena..

Ker se je zlagala?

 

Te pa razumem....

Tudi meni se kdo nemarno zlaze, pa postopa popolnoma pod nivojem (zame), a vseeno nicesar ne "vzamem nazaj". Ce sem dala, sem mislila dati in sem imela (vsaj zase oz. sem tedaj tako mislila) razlog, ce pa sem nasedla na finto, je oni pac bil prebrisan ali pa jaz ne dovolj pozorna, ker sem po defaultu sodila, da so ljudje pac dobri in imajo enaka eticna merila kot Moi.

Potem pa sem se nekaj pac naucila - ce sem se....

Tudi ti, Elena.... Ali si se cesa naucila? V bistvu se nisi - se vedno das, pa naj ti natvezijo, kar hocejo. V bistvu je nas problem, ce smo naivni, taksni pa smo, da hitro verjamemo vse, ravno zaradi svoje slabe vesti, ker smo mi na boljsem.

Saj v koncni fazi se cesto takole zlazejo... koliko klosarjev pa dejansko zica recimo za vino?

Veckrat te tudi zicajo za zeton, ker sodijo, da je veliko manj moznosti, da ga bos imel, in da bos dal denar... Potem pa so razocarani, ko jim res das zeton. ;))

 

Marsa

 

Cas ni ovira, temvec sredstvo za uresnicitev moznega. I CHING

Jaz iščem le eno; da bi izrazil tisto, kar hočem. In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem.

Picasso

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...