VSEEVROPSKA PETICIJA: nestrinjanje s politiko v prid semenarskim kong

[Briella]

Tole je Copy/Paste iz 24 ur.com: http://www.24ur.com/novice/slovenija/nam-bodo-vzeli-edino-sredstvo-v-boju-proti-lakoti.html

 

 

Zadnjih nekaj dni smo priča številnim opozorilom, da nam hoče Evropska unija z uredbo odvzeti pravico do semen in njihove menjave. Strokovnjaki svarijo, da to pomeni izumrtje avtohtonih sort semen.

Fundacija za ohranitev semen opozarja, da morajo semena ostati v rokah ljudi. Dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru Mario Lešnik je glede sprememb in dopolnitev uredbe EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu dejal, da na fakulteti ocenjujejo, da sprejetje uredbe v obstoječi obliki prinaša nesprejemljiva tveganja za neodvisnost Slovenije v segmentu avtonomnega zagotavljanja semen rastlin. Sprejetje omenjene uredbe po njegovem mnenju pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva.

Lešnik opozarja, da lahko predlagan sistem preko monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost posamezne države. Lešnik še opozarja, da v Sloveniji trenutno nimamo dovolj učinkovitih sistemskih mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov uredbe."Predlagan sistem pomembno omejuje pravico in legitimnost ljudem, da razpolagajo z naravno dobrino, semeni, ki ni nič manj pomembna, kot voda, zrak in zemlja," opozarja profesor Lešnik.

Semena avtohtonih rastlinskih sort so izvor lokalne tradicije, saj imajo lastnosti in identiteto krajine, so izvor biološke raznovrstnosti in imajo odlične reproduktivne lastnosti, zato so naše kulturno in naravno bogastvo, še dodaja Lešnik.

Varuhi semen v boj za naše pravice

Svobode semen ne damo in nikakor ne bomo dopustili patentiranja in uniformiranja starih, tradicionalno pridelovanih sort kulturnih rastlin!

Varuhi semen

Da uredba brutalno posega v pestrost kulturnih rastlin ter pravice kmetov in potrošnikov do svobodne izbire in zdrave prehrane, opozarjajo tudi Varuhi semen. "Še enkrat smo soočeni z bitko, v kateri se moramo vsi mi potrošniki, kmetje, vrtičkarji in ljubitelji narave boriti za naše pravice," opozarjajo Varuhi semen, ki so že naslovili odprto pismo na evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, v pismu pa ga pozivajo, da zavzame kritično pozicijo angažirane civilne družbe in 6. maja glasuje proti predlogu Generalnega direktorata za varno hrano in zdravje potrošnikov o sprejemu zgoraj omenjene uredbe.

Hkrati pozivajo vse posameznike in posameznice, da se jim v tem boju pridružijo in svoje nestrinjanje s politiko v prid semenarskim konglomeratom izrazijo na podpisom vseevropske peticije, ki je dostopna na https://www.openpetition.de/petition/online/seed-diversity-under-threat-no-european-seed-regulations-for-the-benefit-of-the-seed-industry#googtrans%28de%7Cen%29

Ustanoviteljica Zelenega kroga Karmen Valenti opozarja, da je seme bogastvo in edino sredstvo v boju proti lakoti. Slovenija pridela samo 10 odstotkov svojih potrebnih semen in samo tretjino potrebne hrane. “Mi pa ne želimo biti odvisni, temveč želimo biti samooskrbni z lastno pridelano zdravo hrano,” opozarja Valentijeva. Njihovim stališčem se pridružujejo tudi v Ekocivilni iniciativi Slovenije, kjer poudarjajo, da mora izmenjava semen med vrtičkarji in kmetij ostati prosta.

http://www.bodieko.si/foto/2011/03/ekoloska-semena.jpg

ŠE ENKRAT LINK ZA PODPIS PETICIJE:

https://www.openpetition.de/petition/online/seed-diversity-under-threat-no-european-seed-regulations-for-the-benefit-of-the-seed-industry#googtrans%28de%7Cen%29

SEMEN NE DAMO!

POVEJ NAPREJ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

[shanyah]

Se čist strinjam... SEMEN NE DAMO!!!!!

[//mirage]

Še link do nemške peticije, ki je bila ustvarjena par dni nazaj : http://helfen.global2000.at/de/node/19

[Briella]

VIHAR ZARADI NOVEGA PREDPISA O SEMENIH : besedilo: Marjeta Šoštarič, Delo http://www.najdi.si/novica/Delo-in-Dom/Lepota-in-zdravje/Vihar-zaradi-novega-predpisa-o-semenih/d5857e043bebdf00cfaf5138534d1edd

Okoljske organizacije svarijo pred poenotenjem semenskega trga, ki bi uničil avtohtone sorte.

 

Evropska komisija želi z novo uredbo predpisati kmetom in vrtičkarjem uporabo enotnih semen. Stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti da bi dobile dovoljenje, gojenje teh bo kaznivo, tudi v zasebnem vrtu.

Tako alarmantno zvenijo sporočila, ki jih v zadnjih dnevih pošiljajo iz različnih evropskih okoljskih organizacij. »Evropska komisija, ki dela na novi regulativi evropskega semenskega trga v obliki odredbe, bo s tem opravnomočila odločitev Evropskega sodišča iz julija 2012: kmetje smejo odslej prodajati samo uradno dovoljena semena,« svarijo iz omenjenih organizacij, ki se s svojimi protesto obračajo na svoje vlade in odločevalce v Bruslju.

Če se bo izteklo po načrtih komisije, ne bodo smeli mali kmetje in zasebniki svojega pridelanega semena niti podariti več, opozarjajo in svarijo pred izginotjem avtohtonih sort.

»Cilj je kontrola kompletne produkcije živil preko nekaj velikih koncernov. Že danes so majhni pridelovalci s pomočjo prijav Monsanta&co prisiljeni kupovati izključno njihova semena. V prihodnosti sedaj grozijo tudi upravne kazni.Potrošnik odslej ne bo imel skoraj nobene izbire, kaj bo pristalo pri njem na krožniku,« piše med drugim v odprtem pismu več kot ducata evropskih okoljskih organizacij komisiji in parlamentu EU.

Kaj svari slovenska Fundaciji za ohranitev semen, si lahko preberete v današnji tiskani izdaji Dela ali na www.delo.si.

http://www.deloindom.si/sites/deloindom.si/files/styles/article_page_title_image/public/4_stran_semena_hires.jpeg0_.jpeg

LINK ZA PODPIS PETICIJE : https://www.openpetition.de/petition/online/seed-diversity-under-threat-no-european-seed-regulations-for-the-benefit-of-the-seed-industry#googtrans%28de%7Cen%29

(-na strani za podpis peticije, zgoraj desno, lahko izberete slovenski jezik)

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

[Briella]

Konec ekološkega kmetijstva in začetek suženjstva korporacijam?

Evropska komisija pripravlja uredbo, s katero bo pridelovanje neregistriranih semen in razmnoževanje avtohtonih rastlin na domačem vrtu kaznivo, registracijo semen pa si bodo lahko privoščila le velika semenarska podjetja.

video iz 24ur.com

 

http://www.24ur.com/novice/svet/konec-ekoloskega-kmetijstva-in-zacetek-suzenjstva-korporacijam.html

 

 

 

 

 

Link do Vseevropske peticije: nestrinjanje s politiko v prid semenarskim konglomeratom : https://www.openpetition.de/petition/online/seed-diversity-under-threat-no-european-seed-regulations-for-the-benefit-of-the-seed-industry#googtrans%28de%7Cen%29

 

 

 

 

Prosim podpiši peticijo in povej naprej

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

 

 

 

 

 

[Briella]

Tole je iz 24ur.com http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/75-letni-kmet-sejal-neoznaceno-seme-izgubil-sodno-bitko-in-dobil-65-000-evrov-kazni.html

 

 

 

75-letni kmet sejal neoznačeno seme, izgubil sodno bitko in dobil 65.000 evrov kazni

Medtem ko Evropejci še vedno razmišljajo, kaj pomeni direktiva, ki omejuje prosto razpolaganje s semeni, je v ZDA že kristalno jasno, kaj se zgodi, ko zavladajo velike korporacije.

 

 

Vernon Hugh Bowman je 75-letni kmet iz ameriške Indiane. Na zemlji, ki jo je podedoval od očeta, že štiri desetletja goji sojo.

Monsanto je velika multinacionalka, v kateri se na leto obrne skoraj 12 milijard dolarjev. Družba je bila ustanovljena leta 1901 in je imela v svojih začetkih s kmetijstvom bolj malo skupnega. Ukvarjali so se s proizvodnjo plastičnih materialov. Pozneje so kemijo združili z biologijo, izdelovali so škropiva, nato pa so bili med vodilnimi v raziskovanju genskega spreminjanja rastlinske celice.

Bili so pionirji na področju prenašanja biotehnologije v kmetijstvo, ob tem pa niso pozabili zakonsko zaščititi niti enega samega izdelka. Model patentiranja semen jim je prinesel velike dobičke, lobisti pa so bili dovolj učinkoviti, da so zatrli pomisleke in upore kmetov.

Vernon Bowman in Monsanto sta se zdaj spopadla pred ameriškim vrhovnim sodiščem. Neenaka borba kmeta, ki je končal v bankrotu in bogate multinacionalke, ki je znana po tem, da pred sodišče zaradi kršitev patentnih določil rada vsako leto zvleče na desetine kmetov, pišejo ameriški mediji. Njihova filozofija je – če popustimo enemu, mu bodo sledili drugi.

Ko Bowman svoja polja poseje s sojinimi semeni, je kot vsi drugi ameriški kmetje prisiljen seme kupiti v trgovini, da je to res storil, mora dokazovati z računi. Nato je njegova obveznost, da pridelek požanje in proda. Da bi del pridelka obdržal kot seme za prihodnje leto, ni dovoljeno. Monsanto lahko tako vsako leto računa na dobro prodajo semena.

Lahko pa kmetje odkupijo nekaj presežnega zrnja iz lokalnih skladišč. To je storil tudi Bowman in nekaj tega zrnja posejal ne kot glavno setev, ampak kot drugi pridelek na polju, kjer je prej požel pšenico.

A so ga pri Monsantu ujeli in postavili pred sodišče, ker je uporabil seme, ki ga ni kupil pri njih. Bowman pravi, da imajo kmetje že leta pravico do presežnega zrnja. Že res, pravijo pri Monsantu, a ne če so v njem tudi njihova patentirana zrna.

Tem pa se seveda ne da izogniti, saj Monsanto obvladuje okoli 90 odstotkov trga sojinih semen.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/May2013/61221851.jpg?fe27

Ker so velike korporacije v ZDA zelo učinkovite pri ščitenju svojih interesov, je Monsanto Bowmana brez težav premagal na sodišču, kjer so ostarelemu kmetu za kršenje patentnih pravic prisodili nekaj manj kot 65.000 evrov kazni.

Monsanto je v izjavi po sojenju sporočil, da bi, če bi kmetom dovolili Bowmanovo početje, ostali brez dela dobička, kar pa bi ogrozilo najbolj inovativne raziskave na področju biotehnologije in ogrozilo področja od kmetijstva do medicine. Skrbno varovanje patentov in popoln nadzor nad trgom po njihovem prepričanju omogoča razvoj novih proizvodov.

Bowmanu so po sodbi v bran stopili številni podporniki, zbrala se je tudi odvetniška ekipa, ki mu je pomagala pripraviti pritožbo na višjem sodišču. Kot so zapisali, polovico globalnega trga semen obvladujejo zgolj tri velika podjetja, ki si lastijo pravico do semen, ki s tem izgubljajo oznako "javnega dobrega".

Bowman se je s pritožbo strinjal, saj nima več kaj izgubiti, je dejal. Njegova kmetija je končala v bankrotu, sam pa namerava preostanek življenja posvetiti boju za pravico.

A je tudi vrhovno sodišče stopilo na stran Monsanta in kmet je izgubil še drugič. Če je bil ključni argument njegovih odvetnikov, da patent, ko lastnik enkrat proda svoj izdelek, neha veljati, nov lastnik pa ima pravico, da stvar uporabi, kot se mu zdi primerno, je vrhovno sodišče v 10 strani dolgi razsodbi med drugim zapisalo, da prenehanje patenta velja le za kupljeno stvar, ne pa tudi za njene "kopije".

Bowman pa je takšne "kopije" sejal sedem let. Kot je pojasnil, je to počel, ker si dragega originalnega semena ni več mogel privoščiti.

V Monsantu so nad sodbo navdušeni, javnost pa se zaskrbljeno sprašuje, ali je moč korporacij sploh še mogoče zajeziti.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/Apr2008/60123687.jpg?d41d

Medtem ko po svetu protestirajo proti gensko premenjenim organizmom, lobisti multinacionalk za zaprtimi vrati s politiki usklajujejo vprašljive zakone. (Foto: Reuters)

 

Monsanto je v zadnjem času reden gost časopisnih stolpcev. Pred nekaj tedni je ameriška javnost ugotovila, da je njihovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju.

Gensko spremenjena semena so Monsantu prinesla velike dobičke, na drugi strani pa nasprotniki gensko spremenjene hrane opozarjajo na študije, ki opozarjajo na potencialne nevarnosti za zdravje ljudi, če ti redno uživajo tovrstno hrano.
Številni so opozarjali, da so ZDA s tem podpisale načrtno zastrupljanje svojega ljudstva, oglasili so se celo člani kongresa, ki pravijo, da je določilo pot v zakon očitno našlo v zadnjem trenutku, tako da ga niso opazili niti sami.

A kljub temu je zloglasno HR 933 podpisal tudi ameriški predsednik Obama. Čas je bil odličen. Sovpadal je namreč z debato o istospolnih porokah, ki so jim mediji posvetili toliko časa, da so vprašanje gensko spremenjenih semen večinoma kar spregledali.

Podpiši peticijo na: http://www.avaaz.org/en/petition/We_dont_accept_this_Let_us_keep_our_seeds_EU/?pv=0

Povej naprej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

 

[Briella]

Vpiši v google:

Monsanto 25 may

in boš videl, da je organiziran VSESVETOVNI PROTEST PROTI MONSANTO. (stran Facebook) https://www.facebook.com/MarchAgainstMonstanto

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

 

[//mirage]

Junija 2011 sem se soočil z 93-dnevno zaporno kaznijo, ker sem gojil zelenjavo na svojem vrtu. Tako je... prav ste prebrali. Nobenega drugega prekrška ni bilo, nobenega kriminalnega dejanja, nobenega posestniškega združenja (?), brez kakršnegakoli prekrška v preteklosti. V občinskih odlokih ni bilo nobene prepovedi, ki bi ljudem preprečevala gojenje zelenjave na lastnem vrtu in pri tem ni bilo tudi nič neopazno niti delno opazno nevarnega. Kljub temu so me obsodili za prekršek. Če bi bil moj primer osamljen, bi ga lahko enostavno pripisali nekemu preveč prizadevnemu mestnemu načrtovalcu in to bi bil konec zgodbe... (pa temu žal ni tako... op.p.)

 

Celoten clanek v anglescini: http://www.realfarmacy.com/a-free-citizen-should-have-the-right-to-grow-food-on-their-own-property/

 

Da to ne bi to zgornje postala praksa tudi v EU (in Sloveniji) imamo sedaj moznost, da se vsaj delno, ce ne v celoti ognemo takim nehumanim pravilom (zakonom), ce bomo ukrepali... v cim vecjem stevilu. Zato, kdor ima vsaj nekaj casa in se bolj razume na te stvari, naj si prebere spodnje in ukrepa po zmoznosti:

 

POMEMBNO - Uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu
POMEMBNO DO 24.5.13 MORATE PRIPOMBE ODDATI :
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Dunajska 22
1000 Ljubljana
T: (01) 478 9000
F: (01) 478 9021
E: gp.mkgp(at)gov.si
OBVEZNO POSREDUJTE V VEDNOST civilni inciativi - VARUHOM SEMEN NA NJIHOV elektronski naslov.
varuhi semen <varuhi.semen@gmail.com>

Lepo pozdravljeni,
že nekaj časa opozarjamo in skupaj delujemo proti uredbi EU o rastlinskem razmnoževalnem materialu, ki do sedaj ni upoštevala temeljnih načel ohranjanja biotske raznovrstnosti in naših osnovnih pravic do semen.
Po nam dostopnih informacijah bi naj do sprejetja uredbe v Bruslju prišlo 6. maja 2013. Namesto tega je le ta bila uradno predstavljena, v novi preobleki in z nekaterimi izbrisanimi in/ali prenovljenimi spornimi členi na katere smo opozarjali. Z analizo nove uredbe smo v društvo Varuhi semen že pričeli in bomo na njo tudi odgovorili. Danes smo s strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje prejeli tudi prevod angleške uredbe EU v slovenski jezik. Uredbo v obeh jezikih vam pošiljamo v priponkah v želji, da uredbo preberete ter izpostavite nejasnosti in sporne navedbe. Le te naslovite na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje oz. na Urad za varno hrano. Po navedbah Ministrstva za kmetijstvo in okolje se mora posamezna članica EU odzvati do 28. maja 2013 (predloge sprejemajo do 27. maja 2013). Izkoristimo roko, ki nam jo ponujajo naši politični določevalci ter poskrbimo, da bo Slovenija stopila na pot prehranske suverenosti in ob tem upoštevala tako biotsko raznovstnost kot potrebe državljanov in državljank Slovenije. Ob enem ne pozabite, da smo že dosegli velik korak v spremembi vsebine uredbe in da imamo pravico, da kot civilna družba soodločamo o naši prihodnosti. Hvala!
Prijazen pozdrav,
Mateja Koler

[//mirage]

Aja, tukaj je zgoraj omenjena uredba v slovenskem jeziku -> http://www.sendspace.com/file/49s2sc

 

Sedaj pa le na delo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Briella]

iz 24ur.com:

 

Kmeta kaznovali, znanstvenike utišali: tako so potihem prevzeli nadzor nad semeni in hrano

 

 

Potem ko je javnost razburil primer kmeta, ki je moral plačati odškodnino, ker je sejal neoznačeno seme, se boj proti Monsantu nadaljuje. Zgodba o spornih praksah družbe pa je tudi vse daljša.

Na šestih kontinentih, v okoli 40 državah in več kot 250 mestih, bodo jutri pripravili protest proti multinacionalki Monsanto. A če kdo misli, da gre za protest nekaj okoljskih fanatikov, s kupom nesmiselnih pritožb, se precej moti.

Monsantove poteze namreč zadevajo celotno človeštvo, zato je upor proti družbi veliko širši kot le nekaj jeznih okoljevarstvenikov.

Monsanto je namreč družba, danes še najbolj znana kot raziskovalec, promotor in "tovarna" gensko spremenjenih organizmov (GSO), z jasnim ciljem – imeti monopol.

Kdaj bo klonila Evropa?

Evropa se je dolgo upirala pritiskom giganta, saj obstaja veliko precej utemeljenih sumov, da GSO povzročajo vrsto bolezni, jasnih dokazov, da je uživanje tovrstne hrane zdravju povsem neškodljivo, pa ni.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/Sep2012/61021869.jpg?d41d

 

A kriza je v Evropi naredila svoje. Ko je treba preživeti, so kmetje bolj dovzetni za novačenje pohlepnega Monsanta, po Bruslju in vladnih uradih nacionalnih držav pa se sprehajajo Monsantovi lobisti s kovčki denarja in drugimi ponudbami. Trenutno se borijo predvsem za to, da bi EU popravila uredbo, po kateri morajo biti živila, ki vsebujejo GSO, kot takšna tudi jasno označena.

"In brez glasu ljudstva bo Monsantu prej ali slej uspelo," opozarja organizatorka shoda proti Monsantu v Grčiji Roberta Gogos.

Pri Monsantu so menda odločeni, da s svojimi semeni in škropivi prodrejo še na neosvojene trge in Evropa je točno to. Osem držav – Avstrija, Bolgarija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Luksemburg in Poljska – je namreč na svojem ozemlju prepovedala gojenje Monsantove koruze MON810 in ostalih gensko spremenjenih rastlin.

Poljaki so se za to odločili januarja, kot razlog pa so navedli nevarnost za čebele, ki so osnovni pogoj za pridelavo hrane. Kazen za kršitev je globa v višini 200 odstotkov vrednosti kupljenega semena, vlada pa je pristojnim naložila, naj posevke GSO uničijo. Boj aktivistov za prepoved GSO je v državi sicer trajal več let. Po nekaterih ocenah je bilo v državi z MON810 posejanih okoli 3000 hektarjev njiv, a natančen odstotek ni znan, saj so številni seme kupovali na Češkem, kjer je cenejše.

 

Slovenski protestniki na Facebooku napovedujejo, da se bodo na shodu Sejemo prihodnost zbrali jutri ob 14.00 na Trgu svobode v Mariboru.

EU sicer za zdaj boj proti GSO ohranja tudi na ravni povezave, a se je moč lobijev pokazala pri direktivi, ki je želela omejevati uporabo avtohtonih semen. Doslej je tako EU dovolila sajenje le dveh GSO poljščin – že omenjene koruze MON810 leta 1998, dovoljenje pa so podaljšali leta 2009 in krompir Amflora.

V 27 članica EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, največ v Španiji, kjer je tovrstna proizvodnja lani uradno dosegla skoraj 20 odstotkov.

Številne nevladne organizacije medtem opozarjajo, da bi lahko Evropa vrata GSO že kmalu odprla nekoliko bolj na stežaj, ugotovili naj bi namreč, da so celo visoki uslužbenci organa za varnost hrane povezani z Monsantom in podobnimi družbami. Ker pa prav ta urad avtorizira, kaj je varno za trg, tukaj prihaja do velikega konflikta interesov, opozarjajo.

Je pa na primer tudi Italija napovedala, da razmišlja o prepovedi GSO. Aktivisti pravijo, da bi bil to ogromen napredek, saj bi imela Evropska komisija pozneje zelo težko delo, če bi želela izdati dovoljenje za GSO. Nasprotnice bi namreč predstavljale 56 odstotkov populacije EU.

Že brez uradne prepovedi GSO pa je sicer v Evropi tudi več območij, kjer so se samostojno odločili, da tega ne bodo sejali. Najdemo jih v Belgiji, Latviji, na Finskem, v Italiji, na Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji.

Desetletja lagali in skrivali podatke o smrtonosnosti svojih izumov

Precej huje je v ZDA, kjer je o Monsantu in podobnih družbah znanih veliko podatkov, ob katerih se marsikomu naježi koža, njihov vpliv pa je ogromen.

O tem, kaj Monsanto sploh je, so se obširno razpisali na centru Global Research. Kot pravijo, so največji sovražnik človeštva multinacionalke, ki so si na račun pridobljenega bogastva ustvarile položaj, s katerim si lahko kupijo skoraj kar koli. Nagovorjeni so pač le redko dovolj trdni, da bi rekli ne dobri podkupnini.

Tipičen primer tega je proizvajalec škropiv in semen Monsanto, ki okolje zastruplja z nekaj najbolj strupenimi kemikalijami, priporoča sejanje vprašljivih gensko spremenjenih semen in podpira dvomljivo kmetijstvo, ki še prispeva h klimatskim spremembam in uničevanju narave. Rastline, ki rastejo iz njihovih semen, povečujejo uporabo umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, vode in energije. V času, ko se govori o ekološkem kmetovanju in zdravi hrani, Monsanto niti vleče v drugo stran.

Družba je sicer prve korake naredila kot kemična tovarna, ki je človeštvu priskrbela nekaj najbolj strupenih strupov v zgodovini, med drugim polikloridne bifenile in dioksin. Prvih so, dokler jih leta 1976 niso prepovedali, proizvedli kar 99 odstotkov. Znani pa so kot izjemno kancerogeni in povzročitelji bolezni več vitalnih organov.

Dioksin pa je bil kot herbicid Agent Orange uporabljen celo v vojni v Vietnamu. Je ena najnevarnejših kemikalij, ki jo povezujejo z več kot 50 boleznimi in 20 napakami plodu. Strup so izdelovali v Missouriju, kjer je bilo po poročanju ameriških medijev območje tako zastrupljeno, da se je spremenilo v mesto duhov.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/May2013/61230430.jpg?d41d

Njihov absolutni prodajni hit pa je herbicid glifosat, znan tudi kot RoundUp, družbi pa je leta 2011 prinesel kar 27 odstotkov prihodkov.

K prodaji zagotovo pripomore tudi dejstvo, da je Monsanto izdelal serijo semen pod imenom Roundup Ready, ta pa za uspevanje nujno potrebujejo še omenjeni herbicid. Roundup Ready je sicer linija Monsantovih najbolje prodajanih semen, pripadajoči herbicid pa zato najbolj široko uporabljan herbicid v zgodovini.

Sicer pa je RoundUp strupen, povezujejo ga z rakom, Parkinsonovo boleznijo, napakami plodu in neplodnostjo. Evropsko poročilo je leta 2012 razkrilo, da je družba na podlagi lastnih raziskav že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja vedela za škodljive posledice uporabe herbicida, od leta 1983 pa so vedeli, da večina škodljivih posledic nastane že pri uporabi majhnih količin kemikalije. Monsanto je sicer dolgo zanikal obstoj teh študij.

Preden so izdelali RoundUp Ready semena, je bila prodaja herbicida sicer nizka. Kmetje ga niso uporabljali iz strahu, da bo poleg plevela ubil tudi njihove rastline. Herbicid namreč uniči vse, kar je zeleno. Zato so svojim semenom preprosto dodali gen, ki jih je naredil odporne. Raziskave so medtem pokazale, da je na območjih, kjer se herbicid uporablja v velikih količinah, več primerov raka.

Se je pa vmes prilagodil tudi plevel, ki je postal bolj odporen na kemikalijo. Strokovnjake to skrbi tudi zato, ker zdaj kmetje uporabljajo še več herbicida.

Da se o raziskavah, ki govorijo o njihovem škodljivem početju, ne govori in ne piše preveč, sicer običajno poskrbijo kar v multinacionalki. Ne le z glasnim zanikanjem in financiranjem univerzitetnih raziskovalnih centrov, ki se zato s temi vprašanji v strahu pred izgubo denarja sploh ne ukvarjajo, ampak tudi s prevzemi in drugimi načini utišanja nasprotujočih znanstvenikov, kot se je to zgodilo leta 2011 v primeru družbe Beeologics, ki se je ukvarjala z bojem za zdravje čebel in iskanjem dokazov, da jih ubijajo pesticidi.

Je pa Monsanto ogromno denarja vložil v marketinške akcije, ki propagirajo njihove izdelke in poljščine, ki zrasejo iz GSO.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/May2013/61221851.jpg?fe27

Konec pravice do semen?

Med glavnimi očitki zoper Monsanto je tudi tisti, da si želi družba popoln monopol nad pravico do prodaje semen, s tem pa ogroža tudi biotsko raznovrstnost.

 

Kako Monsanto vzdržuje prevlado: 75-letni kmet, ki je kljub Monsantovi prepovedi sejal neoznačeno seme, je pred časom izgubil sodno bitko in dobil 65.000 evrov kazni.

Monsantova gensko spremenjena semena predstavljajo osnovo za 40 odstotkov vseh poljščin, posejanih v ZDA, pri koruzi je ta odstotek 86, pri bombažu 88, pri soji pa kar 93 odstotkov. Ker so ta semena bolj agresivna, se pri mešanju s tradicionalnimi sortami slednje kmalu izgubijo, opozarjajo strokovnjaki.

Monsanto je pohod na absolutni monopol sicer začel s kupovanjem konkurence že leta 1982, v naslednjih desetih letih so porabili več kot 12 milijard dolarjev in kupili okoli 30 družb ter tako konkurenco na področju pridelave semen močno oklestili. Največji met jim je uspel leta 1997, ko so si podredili največjega proizvajalca osnovnih semen v ZDA, družbo Holden Foundation Seed. Število neodvisnih pridelovalcev semen se je v ZDA sicer od sredine devetdesetih s 300 zmanjšalo na 100.

Med poslovne prijeme Monsanta spada tudi siljenje distributerjev semen, da prodajajo le njihova semena, s patentno zaščito pa so celo dosegli, da kmetje ob njihovih semenih ne smejo sejati še drugih semen.

In pri tem so resni. Kmete, ki ta določila kršijo, zvlečejo pred sodišča in jih oskubijo do zadnjega centa, čeprav se kmetje k takšnim rešitvam običajno zatečejo, ker nimajo denarja za njihova semena.

Dražja semena in dražja hrana

Končni rezultat monopola pa so višje cene za kmete in potrošnike. Od leta 2001 je Monsanto več kot podvojil ceno sojinih in koruznih semen. Od leta 1995 pa se je cena koruznih semen zvišala za 259 odstotkov, sojinih pa za 325 odstotkov. To je imelo uničujoče posledice v Indiji, kjer je več sto kmetov, ki so gojili Monsantove rastline, storilo samomor, ker so njihovi dolgovi dosegli vrtoglave zneske.

Strokovnjaki pa opozarjajo, da bo Monsantovemu monopolu sledila še lakota. Lokalna semena so bila namreč na določene podnebne lastnosti in lokalne bolezni bolje prilagojena, poleg tega so bila v regiji nasejana različna semena. Monsantova so po njihovem mnenju preveč genetsko homogena, zato lahko določena bolezen dobesedno zbriše pridelek cele regije.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jul2012/60989536.jpg?d41d

Tipičen dokaz pokvarjene povezave med kapitalom in politiko

Medtem ko v Evropi poteka debata o semenih, ki se je končala s propagirano rešitvijo avtohtonih semen, čeprav številni pravijo, da je končna oblika direktive napisana tako, da jo bo vsak razumel po svoje, kar dobesedno kliče po težavah, se za svojo hrano in zdravje borijo tudi Američani in svet opozarjajo, da se lahko kaj podobnega že kmalu zgodi kje drugje – ker pač politiki niso nič manj pokvarjeni od pohlepnih korporacij.

Pred nekaj tedni je tako ameriška javnost ugotovila, da je Monsantovim lobistom uspelo v enega od zakonov vriniti zakonsko določilo, ki sodiščem onemogoča prepoved sejanja ali prodaje kontroverznih gensko spremenjenih semen, pa čeprav bi v prihodnosti dokazali, da škodujejo zdravju.
Številni opozarjajo, da so ZDA s tem podpisale načrtno zastrupljanje svojega ljudstva, oglasili so se celo člani kongresa, ki pravijo, da je določilo pot v zakon očitno našlo v zadnjem trenutku, tako da ga niso opazili niti sami.

A kljub temu je zloglasno HR 933 podpisal tudi ameriški predsednik Obama. Čas je bil odličen. Sovpadal je namreč z debato o istospolnih porokah, ki so jim mediji posvetili toliko časa, da so vprašanje gensko spremenjenih semen večinoma kar spregledali.

Jutri bodo tako protestirali tudi v ZDA, nekaj politikov pa že išče način, kako HR 933 črtati iz zakonodaje.

Zločin in kazen

In zakaj upor ni bolj glasen? Kaj se zgodi, ko se človek upira korporaciji, je med drugim na lastni koži izkusil francoski profesor Gilles-Eric Seralini, ki je bil žrtev številnih napadov, ko je septembra lani predstavil dve leti trajajočo študijo o nevarnostih GSO. Podgane je dve leti hranil s koruzo NK603, ki je, ne glede na to, ali je bila vzgojena s herbicidom RoundUp ali ne, povzročila več tumorjev, bolezni jeter in ledvic kot ostala koruza.

Če številne izsledki Seralinijeve preiskave niso presenetile, pa je zanimiv podatek, kdo je raziskavo financiral. Velike trgovske verige, ki v Franciji varnosti hrane po izbruhu bolezni norih krav pred leti posvečajo vse več pozornosti.

Evropejci so večinoma proti

Kot kažejo podatki Eurobarometra, Evropejci GSO večinoma ne podpirajo, težavo pa še vedno predstavlja precejšnje nepoznavanje področja pri širši populaciji.

Tako je leta 2010 v Španiji, kjer teh organizmov posejejo največ, za GSO slišalo le slabih 74 odstotkov vprašanih, na Portugalskem 59 odstotkov. Za razliko od Nemčije, kjer je bilo s problematiko seznanjenih 95 odstotkov vprašanih, povprečno pa v EU 84 odstotkov.

Med tistimi, ki GSO poznajo, pa jih je 59 odstotkov menilo, da gre za škodljive organizme, 22 odstotkov pa, da zdravju ne škodujejo. Največje nasprotovanje so izmerili v Grčiji, Nemčiji in Franciji.

Iz Fb:

PROTESTIVAL - SEJEMO PRIHODNOST

Sobota, 25. maj 2013

Ne fiskalno pravilo, ZEMLJA, VODA, ZRAK, SVOBODA so ustavne pravice!

Pridruzujemo se tudi Svetovnemu shodu proti Monsantu!

Zbor ob 11h na Kongresnem trgu

Odhod na Breg, pred predstavništvo Evropske komisije
PO TOČI ZVONITI JE PREPOZNO (zvonimo z zvonovi, zvončki)

Šentjakobski most - flash mob

Gornji trg, pozdravimo Artiš obiskovalce

Tržnica, pozdravimo kupce slovenskega sadja in zelenjave, trgovke

Prešernov trg do Parlamenta - Košarica slovenskih semen in flančkov za poslance na eni strani, koruza za pokoro na drugi. Izberejo naj sami.

Ob 12h od Parlamenta na Kongresni trg, kjer se zasede oder kolesarskega festivala in pozdravimo od nafte neodvisne kolesarje!

Protestiramo tudi v dežju, opremljeni s protidežnimi rekviziti!!

PRIDITE S KOLESI, PRINESITE ZVONCE, ZVONCKE, ROPOTULJE, PIKSNE..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

 

[Briella]

vir: 24ur.com : http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/monsanto-obupal-nad-evropo.html

 

Monsanto 'obupal' nad Evropo

 

Ameriški uradniki so sporočili, da so na neki farmi v Oregonu odkrili neodobreno Monsantovo pšenico, odporno proti herbicidom. Medtem ko po svetu prodajajo več vrst gensko spremenjenih žitaric, pa komercialna prodaja gensko spremenjene pšenice ni dovoljena nikjer.

 

http://images.24ur.com/media/images/600xX/Nov2012/61093824.jpg?d41d

 

Na neki farmi v Oregonu so odkrili neodobreno Monsantovo pšenico. (Fotografija je simbolična.)(Foto: Thinkstock)

 

 

Ameriška kmetijska korporacija Monsanto sicer trdi, da je razvoj omenjene gensko spremenjene rastline opustil že pred devetimi leti. Obljubil je tudi sodelovanje pri preiskavi, ki jo je uvedlo ameriško ministrstvo za kmetijstvo.

 

Po objavi novice sta Japonska in Južna Koreja ustavili uvoz nekaterih vrst pšenice iz ZDA. Evropska komisija pa je države članice opozorila, naj uvoženo mehko belo pšenico preverijo. "V primeru pozitivnega izida pošiljka ne sme na trg," so opozorili.

Vrednost delnic omenjenega kmetijskega giganta je v petek na newyorški borzi padla za 3,5 odstotka.

Komisija je ob tem zatrdila, da je odločena "zagotoviti zaščito evropskih potrošnikov in uveljaviti ničelno toleranco EU do takšnih dogodkov z gensko spremenjenimi organizmi". Mehka bela pšenica sicer predstavlja okoli 80 odstotkov ameriške pšenice, ki jo letno uvozijo v EU, večinoma v Španijo.

Tiskovni predstavnik Monsanta v Evropi Brandon Mitchener je v petek povedal, da si v Evropi ne bodo več prizadevali za odobritev svojih gensko spremenjenih rastlin. Med drugim je kot razlog za to navedel nasprotovanje več držav in majhno povpraševanje.

http://images.24ur.com/media/images/600xX/May2013/61231708.jpg?d41d

Pred tednom dni so v 436 mestih v 52 državah po vsem svetu potekali množični pohodi proti Monsantu. (Foto: Reuters)

 

Osem članic EU je že prepovedalo več Monsantovih gensko spremenjenih rastlin. Mitchener je dejal, da jih bodo sicer v manjših količinah še naprej prodajali evropskim kmetom, ki jih že pridelujejo, ne bo pa več "aktivne komercializacije" v večini evropskih držav.

Pred tednom dni so v 436 mestih v 52 državah po vsem svetu potekali množični "pohodi proti Monsantu", kjer je proti gensko spremenjenim organizmom protestiralo okoli dva milijona ljudi.

Naj tako ostane. Nobenih GMO. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flower.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif