Postavitev družine

[butl]

Postavitev družine je čudovit psihoterapevtski pristop in ga vključuje v svoje delo vsak dan več psihoterapevtov tudi pri nas in nima nobene veze z mistiko /no ja, ima, kolikor je mistično samo življenje/.

Pravzaprav je princip delovanja zelo preprost. Glavno gibalo je podzavest; tako pri izbiri in postavitvi igralcev, kot pri določanju, kaj naj priplava v zavest /precej podobno deluje tudi igra vlog, z razliko, da tam družino postavlja terapevt in je član družine tudi dejavni akter igre, ne le opazovalec/.

Izbira poteka po principu, da se "enaki al pa ustrezni med sabo zavohajo" /postavljalčeva podzavest jih prepozna/, kaj pa bo priplavalo v zavest, pa podzavest določi glede na varnost prostora za udeležence. Varnost zagotavlja postavljalec s svojo pripravljenostjo in terapevt s svojim znanjem in sočutjem. Več varnosti, bolj boleči, bolj zakopani vzorci...manj varno, manj boleči vzorci.

 

Zakaj terapija ima ali nima učinka kljub burnemu dogajanju med njo? Zelo preprosto. Ker gre za ozaveščanje vzrokov. V primeru, ko je vzrok edini manjkajoči člen, je učinek hipen /takorekoč/. V primeru, ko je postavljalec pripravljen delat, učinki pridejo. V primeru, da postavljalec ni pripravljen delat, jah, pa učinka ni.

 

Bistvo uspešnosti ali neuspešnosti in efektov postavitve družine je v postavljalcu, ne v terapevtu, ki vodi event. Terapevt seveda je stena, ki zagotavlja varnost in zaupanje in trdnejša in zanesljivejša ko je, bolje je za postavljalca.

 

Če kdo misl, da terapevt čara in klicar duhce in vještice in dušice in Zaphoda Beblebroksa in brisačko in če terapevt misl isto, pol oba verjetn dost podcenjujeta človeka

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Iknee]

Ne vem, kje v tem postu si našla stigmatizacijo kogarkoli? Tle not si očitno dala en svoj problem. Človeka, o katerem pišem, nisem z ničemer stigmatizirala in obsojala, niti v tem postu, niti v realnem življenju (če bi ga obsojala, bi bilo prijateljstva v hipu konec, pa tudi pomagati do uvida mu nikakor ne bi mogla.) P. je v svojem življenju v določenem trenutku ravnal tako, kot je takrat najbolje znal, glede na svoje občutke, svojo takratno notranjo moč in družinsko situacijo. Ni moglo biti drugače in je bilo optimalno. In vedno je tako - saj zato je pa obsojanje tako mimo, pravzaprav celo krivično! Mislim, da vem, kje v tej diskusiji ne pridemo skupaj: ko govorimo o reševanju družinskih dram in zapletenosti v družinske vzorce, si nekateri to predstavljate na ravni konkretne komunikacije in fizične skupnosti z družinskimi člani, drugi pa govorimo o povezavah, ki potekajo na psihičnem in duhovnem nivoju in ostanejo nerazrešene, tudi če nekdo umre ali se odseli, če na tem ne delamo. Moj point v tej zgodbi je bil, da se lahko se odseliš iz travmatizirane družine in prekineš stike, vendar se zgolj s tem ne boš rešil problematične družinske dinamike. Če ne boš v sebi razrešil in pomiril čustev v povezavi s primarno družino, če družinskih članov vsaj v sebi ne boš sprejel in razumel, se bo situacija ponovila v tvoji lastni družini. Nihče ne obsoja odselitve in omejitve stikov (konec koncev sem točno to naredila tudi sama), govorimo o tem, da je to pravzaprav šele začetek reševanja iz družinskih dram, ne pa zaključek. Če zaključiš na tej točki, te bo naloga razreševanja in pomirjanja v družini pač doletela kasneje ali pa tvoje potomce. Sori, ampak tako pač je.

[anne]

jaz pa po svojih izkušnjah vidim, da eni ljudje pač niso pripravljeni slišati resnice in ko jim jo poveš,namesto da bi popravili iščejo druge ki jim pihajo na dušo in podpirajo njihove napake.

 

sam jaz osebno mislim da prvi korak za ozdravitev pač je da prvo poiščeš resnico o sebi, da si iskren do sebe in če delaš napake si jih pač priznaš ker samo tako jih lahko popraviš potlej pa iščeš napake pri drugih, sam ko si enkrat iskren do sebe pol te napake drugih niti ne morejo prizadeti,lahko jih samo vidiš in se odločiš ali jih boš prenašal ali se boš umaknil.

Si že sama napisala. Niso pač vsi sposobni dojeti "resnice", po drugi strani je pa tudi moja resnica drugačna od tvoje. Pa samokritičnosti manjka ogromno ljudem, tako da je težko reči zavedaj se svojih napak, če nekdo tega sploh ne vidi kot napako. Tako da to, govoriti resnico in biti iskren do sebe ter najti lastne napake v teoriji že gre, v realnosti pa je bistveno težje.

 

otroci vse sproti poštimajo ...če so sami med sabo ...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

vsi bi pošteno povedali tako kot mislimo in čutimo ...skozi pogovor ...

Se sploh ne strinjam. Nekateri otroci ja, ampak ne vsi. Saj imajo tudi otroci svoj karakter, eni so glavni, eni bolj vodljivi. Eni izkoriščajo druge, eni se pustijo in so bolj občutljivi. Če imajo probleme s sprejemanjem, se mogoče ne poskusijo postaviti v svoj bran ali pa nasprotno, hočejo za vsako ceno svoje, četudi ve, da morda ni prav. Pa še bi lahko naštevala.

 

Moram reči, da je bila ta postavitev družine v zadnjem času omenjena velikokrat, ne samo na forumu, pa me sedaj po vaših odgovorih in izkušnjah kar mika, da bi šla pogledat. Potem pa, bomo videli.... Četudi se reeees trudim biti objektivna in so mi določene stvari postale jasne brez tega, ampak nikoli ne veš...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[xyz]

kot sem že na začetku omenil, se sam ne bi preveč spuščal v interpretacije oz razlage postavitve družine,

ker po eni strani premalo vem o tem, po drugi strani pa menim,

da se da tej tematiki pristopiti na mnogo načinov in se da celotno reč temu primerno na mnogo načinov interpretirati...

 

v interpretacije se potem začne vpletati osebna verovanja, pavšalna znanja, itd.,

kot npr. od duše in karme in ostalih bolj ezoteričnih pojmov, pa do raznoraznih segmentov iz psihologije in ostalih znanosti.

 

mene samega zanima predvsem efekt... razumem, da marsikdo dobi odpor do ubadanja s to temo,

ko se mora prebijati skozi sloje raznoraznih osebnih interpretacij in verovanj.

in ja, to ne pomeni, da se ne sme interpretirati... odgovornost leži pri vsakemu od nas samih.

konec koncev obstaja premnogo načinov ozaveščanja lastnih senc.

Se sploh ne strinjam. Nekateri otroci ja, ampak ne vsi. Saj imajo tudi otroci svoj karakter, eni so glavni, eni bolj vodljivi. Eni izkoriščajo druge, eni se pustijo in so bolj občutljivi. Če imajo probleme s sprejemanjem, se mogoče ne poskusijo postaviti v svoj bran ali pa nasprotno, hočejo za vsako ceno svoje, četudi ve, da morda ni prav. Pa še bi lahko naštevala.

 

to moram, iz osebne izkušnje, potrditi. jaz sem v otroštvu prav malo razčistil z ostalimi otroci...

ponavadi sem se bolj umaknil sam vase.

[Iknee]

Postavitev družine je čudovit psihoterapevtski pristop in ga vključuje v svoje delo vsak dan več psihoterapevtov tudi pri nas in nima nobene veze z mistiko /no ja, ima, kolikor je mistično samo življenje/.

Pravzaprav je princip delovanja zelo preprost. Glavno gibalo je podzavest; tako pri izbiri in postavitvi igralcev, kot pri določanju, kaj naj priplava v zavest /precej podobno deluje tudi igra vlog, z razliko, da tam družino postavlja terapevt in je član družine tudi dejavni akter igre, ne le opazovalec/.

Izbira poteka po principu, da se "enaki al pa ustrezni med sabo zavohajo" /postavljalčeva podzavest jih prepozna/, kaj pa bo priplavalo v zavest, pa podzavest določi glede na varnost prostora za udeležence. Varnost zagotavlja postavljalec s svojo pripravljenostjo in terapevt s svojim znanjem in sočutjem. Več varnosti, bolj boleči, bolj zakopani vzorci...manj varno, manj boleči vzorci.

 

Zakaj terapija ima ali nima učinka kljub burnemu dogajanju med njo? Zelo preprosto. Ker gre za ozaveščanje vzrokov. V primeru, ko je vzrok edini manjkajoči člen, je učinek hipen /takorekoč/. V primeru, ko je postavljalec pripravljen delat, učinki pridejo. V primeru, da postavljalec ni pripravljen delat, jah, pa učinka ni.

 

Bistvo uspešnosti ali neuspešnosti in efektov postavitve družine je v postavljalcu, ne v terapevtu, ki vodi event. Terapevt seveda je stena, ki zagotavlja varnost in zaupanje in trdnejša in zanesljivejša ko je, bolje je za postavljalca.

 

Če kdo misl, da terapevt čara in klicar duhce in vještice in dušice in Zaphoda Beblebroksa in brisačko in če terapevt misl isto, pol oba verjetn dost podcenjujeta človeka

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Res dober point, Butl (mi je kar mal hecno skupaj s tvojim nickomhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ), lajkcov mi je pa zmanjkal, ker je taka fajn diskusija.

[anne]

sploh ne veš kaj hočem povedat jaz govorim o iskrenosti do SEBE in iz tega izhajajovse psihične tegobe?

če bi bil iskren do sebe nikoli ne bi dopustil da ti kdo dela krivico,vse odpade stran,a razumeš.ne rabiš pol nobenega odpuščanja ,ker se ti ne dogajajo pol krivice. pol mi pa povej a si lahko iskren do drugega, če nisi iskren do sebe,a je to sploh možno? NI

in ko to razumeš,razumeš vse

Kaj pa če on drugi dojema, da ti ne dela krivice? In da potem ti njemu delaš krivico, ko se ti krivice več ne dogajajo?

 

Vedno je treba (poskusiti) pogledati iz obeh vidikov - svojega in te druge osebe. A ponavadi smo tako zaverovani sami vase in seveda gledamo iz svojega vidika, da težko razumemo, da je njegov vidik drugačen in predvsem, zakaj je takšen in zakaj se ta oseba tako obnaša.

 

Postavitev družine pa naj bi nam (kolikor razumem) objektivno predstavila še njegov pogled, da bi laže razumeli, da bi laže sprejeli tega človeka in njegova dejanja.

[anne]

Otroci so iskreni. A še vseeno imajo svoj karakter. Poglej malo brate in sestre, velikokrat gre za popolno nasprotje. Ker se morajo tudi sami družinski člani nekaj naučiti drug od drugegahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Je kar nekaj otrok okoli mene in o, kako se vidijo te razlike! Kako je očitno, kdo zna manipulirati in kdo se pusti zmanipulirati. Če pa razmišljamo, da je naloga otrok tudi, da se mi nekaj od njih naučimo, potem se teh/takšnih vzorcev definitivno niso naučili od staršev, temveč so njim ravno zaradi tega nasprotnihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[xyz]

jaz delam redno z otroci, in res so si tako različni. eni ne bi nikakor povedali, kaj in kako,

drugi spet povejo vse brez dlake na jeziku... nekateri, po drugi strani, celo lažejo

in se ti obenem smehljajo v obraz.

[Iknee]

Kaj pa če on drugi dojema, da ti ne dela krivice? In da potem ti njemu delaš krivico, ko se ti krivice več ne dogajajo?

 

Vedno je treba (poskusiti) pogledati iz obeh vidikov - svojega in te druge osebe. A ponavadi smo tako zaverovani sami vase in seveda gledamo iz svojega vidika, da težko razumemo, da je njegov vidik drugačen in predvsem, zakaj je takšen in zakaj se ta oseba tako obnaša.

 

Postavitev družine pa naj bi nam (kolikor razumem) objektivno predstavila še njegov pogled, da bi laže razumeli, da bi laže sprejeli tega človeka in njegova dejanja.

Ja, Anne, ravno to je včasih tako osupljivo in pretresljivo in premakne v smeri izboljševanja stvari. Vse to se lahko zgodi tudi v vsakdanjem življenju, seveda, še posebej, če smo iskreni (tukaj se strinjam z Mayito) vendar imamo pogosto nezavedno omejen pogled, pa tudi iskreni smo lahko samo v okviru tega, česar se zavedamo. Če hočemo iti globlje, pa moramo pokukati tudi tja, kjer še nimamo ozaveščeno, tu pa nekateri posebni pristopi, o katerih je tukaj govora, lahko zelo pomagajo. Pomemben del iskrenosti je spoznanje, da je polje mojega zavedanja samo vrh ledene gore. Da vem samo majhen delček tega kar je mogoče vedeti. o sebi in o drugih. Eno ogromno neznano področje leži pred mano. In ja, fajn ga je raziskovat, čeprav je včasih boleče, včasih strašljivo, utrujajoče ... ampak vse to je del pustolovščine, ki se ji pravi Živeti. Ni mi dosti to, kar zaznavam s petimi čuti, raziskovalna žilica me žene naprej, globlje. Verjamem in sprejemam, da je komu to čist odveč, tako kot nekateri ljudje niso nikoli mogli razumeti, kaj me žene v led in skale visokih gora, ko bi lahko uživala doma na toplem in udobnem.

[mayan]

Najbrz je bistvena razlika, da so otroci še CELOSTNI v vsem kar so. Tisti, ki od bliznjih niso bili sprejeti in ljubljeni pa zal spoznajo temnejso plat in obcutek locenosti že prej. Nastane dvojni um.

[Iknee]

Mayan, se strinjam. In ravno zato, ker se te poškodbe - ločenost zgodijo tako zgodaj v otroštvu, imajo ljudje težave z iskrenostjo do samih sebe in posledično drugih, prav nič ne pomaga, da jim nekdo vpije (Mayita), da morajo biti iskreni do sebe, pa bo vse v redu. Ker ne morejo, dokler ne zacelijo teh globinskih ran. To je tako, kot bi nekdo nekomu s polomljenimi nogami hotel dopovedati, da mora samo preskočiti zid, pa bo rešen. Ne bo mogel, dokler si ne zaceli kosti. Ko si enkrat celosten, ko čutiš svoje bitje, potem iskrenost pride čisto naravno sama po sebi, brez kakršnegakoli prizadevanja, tako kot pri celih majhnih otrocih. Zato je zahtevati od ljudi naj bodo iskreni precej nesmiselno in brezplodno, vsak je iskren toliko, kot v določenem trenutku pač zmore in se zaveda.

[Iknee]

In če hočemo zaceliti te rane, da se bomo sploh začutili in bomo zato lahko iskreni, bomo naleteli na boleča potlačena čustva v povezavi z družino. Pa smo spet tam, odkoder ne moremo oditi, dokler v sebi ne sprejmemo, se pomirimo in zacelimo vsega, kar se je hudega dogajalo.

[mayan]

Posebej zanimivo mi je v delu, ko ste govorili o tem, kako določen član družine zapolni prostor pogrešanega oz. prevzame osebnostne lastnosti ali navade umrlega ali nekoga, ki je oddaljen in ga ostali člani družine ne poznajo (dovolj).. Bi rekla, da to kar drži. Je pa fajn ko prideš do točke, ko se v življenju začneš tega zavedat in lahko prostovoljno dopustiš tistim, ki jih imaš rad, da sprojecirajo tudi nevšečne lastnosti vate in jim tako pomagaš.. Kar je vedno tudi obratno. Verjamem, da ti vesolje ponuja priložnosti in ljudi v okolju, da ozdraviš, vseskozi. Če se le zavedaš....

Kaj pa landmark education poznate ali je ta postavitev družine celo v sklopu tega? Spoznala ljudi, ki so bili tam in se ful osebnostno spremenili. Dejansko so doživeli razsvetljenje, ki ga ne zmorejo opisat, čeprav je potem še veliko dela.

[Brezo]

Daj mi razloži, KAJ imaš odpustiti samemu sebi, ko pa si do sebe in do drugih iskren ???????????

 

Nič...takemu človečku, ki se tako obnaša tudi podzavestno, se reče "svetnik" oz. je osvobojen zakona karme...če temu ni tako potem ni 100% iskren...In kot pravi psihologija samo približno 10% naših dejanj je zavednih, 90 % dejanj naredimo podzavestno...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayita]

no, kako pa si iskren do sebe?

 

------

ampak več ko se govori o tem, bolj me odvrača. Koliko kompliciranja! Meni se je zdelo zelo preprosto. Zdaj vidim kako se lahko nekomu nesmiselno zdi, ko jaz kompliciram. Mogoče je najbolje imeti čim manj pričakovanj. In se odločit al pa ne. Če se odločiš boš gotovo imel koristno izkušnjo, to itak govorim sebi. Pa mogoče ti tisti denar res ne sme biti prevelik strošek, ker potem so lahko tudi pričakovanja prevelika.

da ko ti nekaj ni všeč poveš,da ko nečeša nočeš narediti ne narediš,da ne poslušaš drugih ampak sebe.

pričakovanja so ena stvari ki delajo ljudi nesrečne,,,,

[mayita]

Jao jao jao...zdaj ti pa resno svetujem, da malo pogledaš v karte al pa je mogoče čas, da začneš uporabljati magično kuglo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

To bi teoretično mogoče veljalo, če človek ne bi imel bremen iz preteklih lifeov (kdor pač verjame v te pravljice), kaj šele družinskega in še kakšnega drugega bremena (družinska karma)...

 

Govoriti čez nekaj kar sploh ne poznaš, zlasti pa če ne poznaš zakulisja ali pa nekaj od tega nisi videla oz. izkusila v živo, se meni v tem primeru ne zdi logično...V knjigi Berta hellingerja "Priznati to, kar je" so lepo nakazane neke stvari, z opisom par primerov...

 

In kot sem rekel kdor pri sebi nima razščiščenih določenih pojmov, vzorcev potem težko svetuje drugemu z istimi težavami...kdo pa bo popravljal "krivice" staršev, če ne potomci...mogoče mrtvi iz onega sveta...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Na kratko povedano....dobro bi bilo, če bi najprej sama poštimala svojo "družinsko matrico", ker ti manjka vsaj en nezaželjen član...Kdo je pa rekel, da je treba odpuščati samo drugim, treba je odpustiti tudi samemu sebi...Podzavestna agresija do samega sebe se lahko v praksi pokaže kot avtoimunska bolezen...tako kaže magična kugla...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

ti in iknee pejta na kakšno kavico in si še kakšne stvari izmislita o meni ,fajn bi bilo pa da bi mogoče bila dovolj iskrena in pač probala razumeti, kaj želim povedat namesto da me sodita,v resnici me pa noben od vaju ne pozna.iknee si je naredila celo zgodbo o meni ti pa tudi. pazita pa da vaju vse skupaj enkrat ne udari po glavi.

iknee ki tukaj tako lepo piše kako se ji je vse pošlihtalo ,mi še vedno ni odpustila in da ne začnem jaz govoriti o njeni familiji tukaj na forumu.

podtikavanje in laganje o drugih zato da se ti bolje počutiš kaže da tudi ti nimaš pošlihtanih zadev in da da ti ni resnica nič kaj mar,ampak samo neka tekmovalnost,

no mislim da imasta dovolj teme da se spet pogovarjata o meni.

[mayita]

Kaj pa če on drugi dojema, da ti ne dela krivice? In da potem ti njemu delaš krivico, ko se ti krivice več ne dogajajo?

 

Vedno je treba (poskusiti) pogledati iz obeh vidikov - svojega in te druge osebe. A ponavadi smo tako zaverovani sami vase in seveda gledamo iz svojega vidika, da težko razumemo, da je njegov vidik drugačen in predvsem, zakaj je takšen in zakaj se ta oseba tako obnaša.

 

Postavitev družine pa naj bi nam (kolikor razumem) objektivno predstavila še njegov pogled, da bi laže razumeli, da bi laže sprejeli tega človeka in njegova dejanja.

sej ja ravno v tem je pointda drugi ne ve da ti dela kar koli če si ti tiho in ne poveš iskreno kaj ti leži na duši,o tem je govora ko rečeš da si iskren do sebe si pol iskren do drugih.

recimo nekdo te prosi za uslugo in ti jo narediš čeprav je nočeš in ti bo škodilo,in si neiskrena do sebe in do drugega ko mu ne poveš da ti ne paše in da ti po škodilo.

v prvem stavku se vidi da veš v čem je problem ampak še vedno vstrajaš da ti lahko to še nekdo drug,kaj bolje razloži ali kaj?

[mayita]

Ne vem, kje v tem postu si našla stigmatizacijo kogarkoli? Tle not si očitno dala en svoj problem. Človeka, o katerem pišem, nisem z ničemer stigmatizirala in obsojala, niti v tem postu, niti v realnem življenju (če bi ga obsojala, bi bilo prijateljstva v hipu konec, pa tudi pomagati do uvida mu nikakor ne bi mogla.) P. je v svojem življenju v določenem trenutku ravnal tako, kot je takrat najbolje znal, glede na svoje občutke, svojo takratno notranjo moč in družinsko situacijo. Ni moglo biti drugače in je bilo optimalno. In vedno je tako - saj zato je pa obsojanje tako mimo, pravzaprav celo krivično! Mislim, da vem, kje v tej diskusiji ne pridemo skupaj: ko govorimo o reševanju družinskih dram in zapletenosti v družinske vzorce, si nekateri to predstavljate na ravni konkretne komunikacije in fizične skupnosti z družinskimi člani, drugi pa govorimo o povezavah, ki potekajo na psihičnem in duhovnem nivoju in ostanejo nerazrešene, tudi če nekdo umre ali se odseli, če na tem ne delamo. Moj point v tej zgodbi je bil, da se lahko se odseliš iz travmatizirane družine in prekineš stike, vendar se zgolj s tem ne boš rešil problematične družinske dinamike. Če ne boš v sebi razrešil in pomiril čustev v povezavi s primarno družino, če družinskih članov vsaj v sebi ne boš sprejel in razumel, se bo situacija ponovila v tvoji lastni družini. Nihče ne obsoja odselitve in omejitve stikov (konec koncev sem točno to naredila tudi sama), govorimo o tem, da je to pravzaprav šele začetek reševanja iz družinskih dram, ne pa zaključek. Če zaključiš na tej točki, te bo naloga razreševanja in pomirjanja v družini pač doletela kasneje ali pa tvoje potomce. Sori, ampak tako pač je.

poglej ne ni nujno da se situacija ponovi v tvoji družini, v tvojem primeru ,ki si ga upisala ja se je tako zgodilo ni pa to da se to dogaja z vsemi ki gredo čez travme in to je zame stigmatizacija.a razumeš

jaz nikoli nisem govorila z mojo pravo mamo,ki je bila pijanka in ki je umrla zaradi prevelike doze,ker moje življenje je moje življenje jaz sem odgovorna zanj jaz nisem ne pijanka niti drogiram se ne,je pa vprašanje kaj bi bilo če moj oče takrat ne bi pograbil naju dveh in bi ostal tam. če bi živela v tisti situaciji ki sem živela bi verjetno hitro postala tudi jaz depresiva in bog ve kaj bi bilo.in bog ve kako bi jo tudi sovražila,tko pa imam svoj pogled in zdrav pogled na njo.

ne vem kolikokrat sem slišala te tvoje stavke ki jih vedno ponavljaš od drugih in ravno s tem ko tako misliš projeciraš stvari da se ravno tako zgodijo.

pametovanje velikokrat škodi.

lahko maš sto knjig napisanih o stotih primerih pa se stvari ne bi isto primerile.ali mogoče ker so vsi psihiatri in treapevti hodili na iste šole in imajo iste predpostavke.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif

pa še to ko imamo recimo problem v familiji se ga ljudje izogibajo in ne govorijo o njem.

recimo ko imamo pijanca v družini,svojim otrokom pol ne pustimo piti piva ali vina ker pravijo da imajo to v krvi in da zaradi očeta in matere lahko pol postanejo pijanci.to je najbolj stigmatizirano in napačno razmišljanje ki vodi ravno v isto situacijo na koncu,namesto da bi pač sprejeli stvari kot so povedali stvari po pravici in živeli brez strahov.

ja sej v tvojem postu se skriva tudi ta sporočilo sam se izgubi ker predpostavljaš stvari ki ne veš kako bi se zgodile,če bi ljudje drugače odreagirali.in o tem je potlej sploh brez veze govorili.predpostavljati je isto kot pričakovati, itd to so same iuzije ki se ti dogajajo v tvoji glavi in ne v resnici....

[Iknee]

ti in iknee pejta na kakšno kavico in si še kakšne stvari izmislita o meni ,fajn bi bilo pa da bi mogoče bila dovolj iskrena in pač probala razumeti, kaj želim povedat namesto da me sodita,v resnici me pa noben od vaju ne pozna.iknee si je naredila celo zgodbo o meni ti pa tudi. pazita pa da vaju vse skupaj enkrat ne udari po glavi.

iknee ki tukaj tako lepo piše kako se ji je vse pošlihtalo ,mi še vedno ni odpustila in da ne začnem jaz govoriti o njeni familiji tukaj na forumu.

podtikavanje in laganje o drugih zato da se ti bolje počutiš kaže da tudi ti nimaš pošlihtanih zadev in da da ti ni resnica nič kaj mar,ampak samo neka tekmovalnost,

no mislim da imasta dovolj teme da se spet pogovarjata o meni.

Res je, ne poznam te - ti pa ne mene in tudi ne poznaš moje družine - nikoli nisi spregovorila v živo niti ene besede ne z mano, ne s komerkoli iz moje družine. O tem, koliko so se stvari spremenile, vemo samo tisti, ki smo vpleteni, ne pa tisti, ki so slučajno nekaj izvedeli iz druge ali tretje roke. Odzivam se na to, kaj pišeš. Če se že spuščaš v osebne zadeve - jaz ti nikoli nisem napisala nobenega sporočila, ti pa meni že večkrat in si si dovolila vtikati svoj nos v stvari, ki se te niti najmanj ne tičejo. Ne gre zato, da ti nisem odpustila - saj ti nisem ničesar zamerila, gre za to, da ne dovolim vmešavanja v stvari, ki niti najmanj niso tvoja briga. pri tem pa vztrajam. Ampak to so že osebne zadeve, ki ne sodijo na forum.

[gold]

Bejbe, ne se prepirat k bo grdo vreme http://www.pic4ever.com/images/2029.gif

[Iknee]

@Mayita: Čuden komentar si napisala. A govoriva o isti zgodbi? Kako bi jaz lahko v tej zgodbi, ki sploh ni moja osebna, sploh kakorkoli vplivala na karkoli? Ali katerikoli psihoterapevt - saj so se stvari odvile brez kakršnihkoli sugestij od kogarkoli? Seveda se pa strinjam s tabo, da ni nujno, da se stvari odvijejo tako - lahko se tudi drugače, če ljudje sprejmejo in se pomirijo s tem, kar se je zgodilo. Pa saj o tem ves čas govorimo! Za način, kako to sprejeti in se pomiriti pa ni univerzalnega recepta, nekateri tako kot ti, drugi tako ne morejo, pa poiščejo kak drug način, ja, tudi pomoč pri NJIM ustreznem terapevtu - ni nujno, da si to ravno ti s tvojimi pogledi.

[anne]

Jaz pa mislim, da mi rabimo eno postavitev foruma http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif

[Brezo]

ti in iknee pejta na kakšno kavico in si še kakšne stvari izmislita o meni ,fajn bi bilo pa da bi mogoče bila dovolj iskrena in pač probala razumeti, kaj želim povedat namesto da me sodita,v resnici me pa noben od vaju ne pozna.iknee si je naredila celo zgodbo o meni ti pa tudi. pazita pa da vaju vse skupaj enkrat ne udari po glavi...

 

Da se razumemo...postavitev družine se ne nanaša samo na ožje ali širše člane, ki so živi, ampak tudi na prednike in mrtve...Pojem družinska matrica zaobjema vse, ki so na energijski ravni povezani z nami in spadajo pod "družino"...To pomeni tudi polsestre, polbrate in ne vem koga še vse...Ravno zaradi tega se pri postavitvah ne da zaobjeti vseh, ker še živi akter ne pozna vseh...zato pa obstajajo "mistični trikovi" s katerimi se prav lepo poštima zadevce...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Jaz temu ne bi rekel "obsojanje", ampak namig...in preden trdiš, da je moja izjava kao izmišljena, jo najprej preveri...Ali si sprejela vse nezaželjene člane, ki spadajo pod pojem družinska matrica...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Preverjanje z da ali ne, bo dovolj...potem pa lahko še preverjaš koliko jih manjka...Ponavadi se številke gibajo okoli 3-5...lahko je tudi manj ali več...Lahko pa za nasvet vprašaš kakšno jasnovidko ali vedeževalko, ki imata te stvari poštimane, če sama ne opaziš tega vzorca...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Pravite komunikacija v družini...tralala...A mi zna kdo povedat kako se komunicira s praprababico al pa kakšnim umrlim članom, ki ga še jaz ne poznam in spada pod pojem "družinska matrica"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_question.gif Predpostavljam, da je najlažje, če se lepo prižge svečko, potem pa malo klicanja duhov "halo bako javi se"...al naj raje uporabim ouija ploščo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

Kaj pa če bi na postavitev povabili samo tašče od tega in onega, lahko tudi mojo in od moje, pa da vidimo, kako bo vsemogočni terapevt opravil svojo nalogo. http://www.pic4ever.com/images/121.gif

Vrata bi pa zaklenili, da kdo že po prvi minuti terapije ne pobegne ven http://www.pic4ever.com/images/maniac.gif

[gold]

Zna bit, da bi pristal pri menihih http://www.pic4ever.com/images/pop.gif