Smisel življenja

[bigm]

Devica, dobrodošla v klubu.

 

Si še čisto nova tukaj in polna žara. Kar ostani taka.

 

Lahko pa ti za začetek postrežem z negativno definicijo smisla življenja:

 

Smisel življenja zagotovo ni ostati devica!

 

Obilo zabave vsem na LF v novem letu.

[borism]

Težko se je bojevati s takim, ki mu je težko živeti.

 

 

Nizozemski

[umetnica]

Lahko pa ti za začetek postrežem z negativno definicijo smisla življenja:

 

Smisel življenja zagotovo ni ostati devica!

bigm - pa kako prav imaš

[borism]

Življenje je podobno olimpijskim igram;

nekateri trgujejo, drugi Gledajo, tretji se borijo.

 

 

Pitagora

[devica]

Smisel življenja zagotovo ni ostati devica!

Sej je kul. Res je, sm še mlada in polna žara. Devica na kvadrat pa nisem več. Nekaterih stvari, kot naprimer horoskopa- datuma rojstva pa se pač ne da spremenit.

[umetnica]

Smisel življenja zagotovo ni ostati devica!

 

Nekaterih stvari, kot naprimer horoskopa- datuma rojstva pa se pač ne da spremenit.

to imaš pa prav devica

nekatere bomo device celo življenje , pa ne glede na število rojenih in nerojenih otrok

[devica]

Ja vsak vzgaja po svojem prepricanju.. in ne strinjam se da tako skozi vzgojo zraste clovek s svojim pogledom.. ampak zraste clovek s privzgojenim pogledom. Nic svojega se ni tukaj.

To je čisto res, da to teh stvari ne prideš sam. "Bodi dober, pomagaj šibkejšim, ne ubijaj, ne laži,"....To so zadeve, ki lebdijo v zraku in so si jih pograbili cerkev, šola, družina,....za svoja sredstva vzgoje. Mislim pa, da če bi živel izven kulture (kultura je edino kar človeku ima, glede na to, da nima razvitih čutil, nagonov, kožuha,...), če bi sploh preživel, torej nekje med volkovi, definitivno ne bi imel spoštovanja pred človekom, da ga ne bi ubil. S tem, ne pravim, da je človek po naravi slab, prej to, da je tabula rasa, ki pa potrebuje ostale ljudi okrog sebe in kulturo, da mu pomagajo preživeti. Je pa res, da ti taisti, ki ti poskušajo pomagati skozi življenje nažalost vcepijo tudi negativne zadevščine kot je npr. občutek krivde ( po pogovorih s prijatelji zelo pogost pojav) pa še neke butaste "vzorce" obnašanja, da se ljudje sploh ne obnašajo več naravno- čeprav se smejijo takrat, kadar so veseli, vseeno padejo v nek tip veselega človeka, torej se obnašajo po nekem vzorcu in to nehote. Veliko meditacije je potrebno, da prideš ven iz tega. Vseeno pa vsak človek živi v drugačnem okolju, si okrog sebe splete vsak drugačno mrežo odnosov, se srečuje z drugačnimi ljudmi,...torej bo "moj" pogled na življenje drugačen od "tvojega" ali od "maminega" ali od "sošolkinega", zato bo vsak drugače gledal na svet, si vsak drugače zgradil lestvico vrednot in vsak drugačen smisel življenja.

 

Me pa zanima še tole: "ko pride človek sam do nekih spoznanj...". A si se kdaj vprašal, če je to res. Ta "sam" mi ne gre v račun. Res lahko prideš sam do nekih povsem novih spoznanj? Trideset let si recimo živel po nekih vzorcih, v morju nekih "privzgojenih vrednot" in sedaj se boš povzpel ven iz tega kot nov človek? So ta spoznanja, do katerih prideš "sam" res tvoja ali pa so to nekdaj pozabljeni, potuhnjeni vzorci, ki privrejo na plan, ko odstraniš vrhnjo plast. Kaj je človek po naravi? Kaj je človek po svojem bistvu? Razmislek. Na bistvo, jedro, primarno naravo človeka je verjetno ravno toliko različnih pogledov kot na smisel življenja. Moj pogled na to: če reduciram vse sestavine obstoja, vse lastnosti... Kaj imamo skupnega ljudje&mačke? Oboji smo sesalci. Kaj imamo skupnega sesalci & postrvi? Oboji smo vretenčarji. Kaj imamo skupnega vretenčarji in črvi? Oboji spadamo v živalsko drevo. Kaj imamo skupnega člani živalskega debla&marjetice? Razmnoževanje, prehranjevanje, presnavljanje, umiranje,...= življenje. Kaj imamo skupnega mi, ki živimo& kamen&stol& tepih? Oboji smo otipljivi. Kaj imamo skupnega mi, ki smo otpljivi&vesolje? To, da smo, skupno imamo bit. Bit= nekaj vseobsegajočega, ne da se je definirati. In vse, kar sem naštela ( postrvi, marjetice, vesolje,...) so pojmi, ki nosijo to bit. Človek je lahko po svojem bistvu torej nič ali pa vse. Nič ne more biti, ker ima nekaj več, ima razum, dušo,... ( Ali si razum in duša res zaslužita takšno poveličevanje?) Mislim, da takrat, ko bomo spoznali vesolje, bomo spoznali človeka in obratno. Čeprav bo treba precej truda, saj so nas naučil, da vse kar rabimo, dobimo zunaj sebe, zato smo se nehali ukvarjati s svojo notranjostjo ( to že naši dedki &babice), tako so nam nekatere lastnosti zakrnele kot npr. palec na nogi. Glede na vse to bi lahko rekla, da je človek prej vse kot pa nič. Čeprav se ne morem odločiti. To je pač moje razmišljanje, lahko da je povsem napačno, zato bi bila vesela vsake PAMETNE replike. Vas pa prosim, da mi ne trosite in pametujete s prežvečenimi stavki iz talk showov ali priročniki za življenje. Zaprite oči, začutite se in napišite.

 

En lupček vsem!

[Almira]

devica Objavljeno 4. Jan 2004 ob 14:59

Me pa zanima še tole: "ko pride človek sam do nekih spoznanj...". A si se kdaj vprašal, če je to res. Ta "sam" mi ne gre v račun. Res lahko prideš sam do nekih povsem novih spoznanj? Trideset let si recimo živel po nekih vzorcih, v morju nekih "privzgojenih vrednot" in sedaj se boš povzpel ven iz tega kot nov človek? So ta spoznanja, do katerih prideš "sam" res tvoja ali pa so to nekdaj pozabljeni, potuhnjeni vzorci, ki privrejo na plan, ko odstraniš vrhnjo plast.

 

Mislim, da ta spoznanja ma človek v sebi, ampak ne ve, da jih pozna in jih je že kje slišal ali bral ali vseeno... In ko postajaš bolj zrel in začneš razmišljat o življenju ipd.,pol privrejo na dan ta spoznanja in jih v nekem smislu "zmešaš" v svoje dobro in po svoji predstavi izoblikuješ neko novo spoznanje, odgovor, razlog, obrazložitev...

[umetnica]

Zaprite oči, začutite se in napišite.

kar se mene tiče devica, boš v konkretnem komentarju na neko temo vedno lahko našla delček tega kar sem iz tvojega pisanja izpostavila in na kar odgovarjam

kajti, ko se poglobim v branje, pozorno poslušam ali prelistavam napisane in slišane besede, tekste in sestavke, pa morda melodije, mojo pozornost pritegnejo stvari, odlomki, stavki, nekaj taktov tistega, kar je v meni. nekaj od tega, kar mi je blizu, kar čutim. in zakaj potem tega ne bi delila naprej v taki obliki, kot že obstaja. zakaj bi tisto, kar je nekdo že pred menoj tako dobro in lepo oblikoval, poskušala predrugačiti. morda bi s spreminjanjem teksta zabrisala bistvo tega, kar sem hotela povedati. z natančnim izpisom in navedenim avtorjem pa verjetno poskušam povedati, da se s tem strinjam ali pa da je vredno razmisleka.

devica, lep dan ti želim

[bigm]

Devica, si nekoliko skrenila s topica. Tvoja zadnja razmišljanja ne gredo več toliko v "smisel življenja", ampak se bolj ukvarjajo s tem, kaj nas determinira, da smo ta trenutek to in takšni, kot smo. O tem pa je bilo že veliko govorjenega in napisanega. Nedvomno smo precej prinesli že z rojstvom na ta svet, še več pa smo pridobili v teku življenja. Če bi bil en sam dogodek v našem življenju drugačen, kot je bil, bi bili tudi mi vsaj nekoliko drugačni, kot smo. Vse doživeto vpliva na naš način razmišljanja in nikakor ne morem slediti Tjazyju, da lahko vse "privzgojeno" in doživeto odvržeš in pričneš vse znova, od točke 0.

 

Če pa verjamemo v reinkarnacijo, nas determinirajo tudi še vsa prejšnja življenja. REinkarnacija pa seveda povsem spremeni tudi naš pogled na "smisel življenja". Ob priznavanju reinkanacije se odpirajo tu neizmerna obzorja. Smisel tega življenja, ki ga sedaj živimo, smisel vseh že preteklih in bodočih življenj, vse medsebojne povezave. Neskončno morje vprašanj, kot vesolje samo. KOnčnega odgovora nikoli ne bomo našli. Potrudimo se, da bo svet zaradi nas vsaj nekoliko boljši in osmislili bomo naše življenje.

[borism]

Grenko, grenko, pa bi še vseeno še dvakrat toliko.

 

 

Ruski

[devica]

Devica, si nekoliko skrenila s topica. Tvoja zadnja razmišljanja ne gredo več toliko v "smisel življenja", ampak se bolj ukvarjajo s tem, kaj nas determinira, da smo ta trenutek to in takšni, kot smo.

Ojla! Ja, vem. To je posledica replik na moje prvotno razmišljanje. Se opravičujem vsem prizadetim.

[gioia Sw]

Kaj je smisel življenja?

Veliki ljudje ne iščejo smisla v življenju...

 

 

 

Gioia

[borism]

Življenje je kot ogenj:

njegov začetek je plamen in konec- pepel.

[Marree]

..... bi rekla, da je naš smisel vedno povezan z dajanjem, s služenjem pa z naklonjenostjo v taki ali drugačni obliki in to ne glede na poklic, ki ga opravljamo. NE MOREŠ DATI NEČESA ČESAR NIMAŠ.

[borism]

Vsak v svojem življenju nekaj zamudi.

Največ pa tisti, ki se boji, da bo kaj zamudil.

[Mihaela]

Kaj je smisel življenja ne bi znala nikomur povedati saj vsak si najde svoj smisel in v skladu s tem tudi živi in mu daje žuvljensko moč. Moj smisel pa je živeti za ljubezen in iz ljubezni. Ljubezen v pravem pomenu besede ne bratovske, partnerske ali moževe,... temveč iz ljubezni Božje ali drugače iz univerzalne ljubezni.

[borism]

Življenje je ponudba, ki jo človek ne razume in jo največkrat zavrne.

[Pujsita]

Smisel življenja je uživati v vsakokratnih lekcijah, ki so nam poslane.

[bigm]

Janjak, zaradi svojega odnosa do dogodkov v življenju pa res zaslužiš, da se ti dogajajo same prijetne stvari!

 

[borism]

Zakaj živim, ne vem. Vem, da živim, in to mi zadostuje.

[contesa]

Smisel življenja vidim v doseganju tistih ciljev, za katere so drugi prepričani, da jih ne boš nikoli dosegel!

[borism]

Ko človek shodi, steče življenje.

[Pujsita]

Janjak, zaradi svojega odnosa do dogodkov v življenju pa res zaslužiš, da se ti dogajajo same prijetne stvari!

 

   

Hi, hi . Saj tudi se mi,ker najdem v vsaki situaciji kaj lepega, sigurna sem, da je vse stvar naravnanosti.

 

Tvoj komentar npr. je bil tudi ena prijetnih stvari danes .

[mushi]

..... je ležanje na plaži

z možgani na off

in čivavo na straži.......

 

(Zmelkow)