Odvisnost od substanc in nemoč

[BInchy]

Pozdravljeni

Odločila sem se, da se po pomoč obrnem na forum, kjer ljudje vedo veliko več o življenju in zdravljenju

Podobne teme nisem našla, zato bom skušala na čim krajši način opisati problem.

Imam 25-letnega brata, ki ima precej težav. Še prej bi rada poudarla, da sva skupaj odraščala v slabem otroštvu, kot najboljša prijatelja in mi pomeni največ. Žal pa ne najdem več rešitve kako mu pomagati.

Pred leti se je pričel drogirati s heroinom, sčasoma mu je končno uspelo priti v varen metadonski program. Pred 2 letoma in pol, se je mama, s katero je sam živel, z možem odselila v Ameriko. Do tedaj je še nekako imel voljo redno hoditi k terapevtki, kar je pogoj za sprejem na detoksikacijsko zdravljenje. Takrat ga še niso sprejeli, ker je imel teste na opioide pozitivne (naj bi bila 2 možna razloga: tablete ali težave z jetri). Za tem, ko je mama odšla, ni več hodil. Mimogrede: ta bolnica se nahaja 2 uri stran.
Občasno je depresiven, včasih ima samomorilne misli vendar mu pomaga, da mu stojim ob strani. Živi od sladkarij in je zelo suh. Ne hodi nikamor, razen zjutraj po metadon. Dvakrat na dan spi z uspavali, s tem beži pred življenjem. V teh 2 letih in pol sva je dvakrat šel k terapevtki. Pogosto menjava razpoloženje. Ko ga prime želja po ozdravitvi, bi šel čez vse ovire. Vseeno se ni držal terapevtkinega dogovora: pisati dnevnik jemanje zdravil, prihajati redno, neg.testi. Zapostavil je os.higieno, ne da se mu nič. Živi sam v majhnem stanovanju, ki ga plačuje mama ter ga finančno podpira. Tablete si kupuje, ker pravi, da ne dobi več recepta. Takojšnje prenehanje je lahko nevarno. Ima tudi težave z jetri. Sumijo hepatitis C, vendar ga dajejo na čakanje, sam pa tudi odlaša s pregledi. Vsakič, ko ga pokličem, sprašuje za denar ali pa govori o tem, kako bi rad bil kot vsi ostali. Zaradi nezdravega načina življenje, je lani dobill tudi astmo.
Kot vsi ostali odvisniki, ima standardne težave: nima apetita, želja po sladkem, precenjuje svoje sposobnosti, življenje jemlje zlahka, je vzkipljiv, pogosto utrujen in brez volje.

Dosedanje oblike pomoči:

- jaz: najprej sem začela z nadgradami, potem kaznimi, vendar hitro podležem "jokanju". Začela sem se tudi ukvarjati z reiki-jem, in mu včasih pomagam s tem. Kupujem mu drage prehranske dodatke. Živim pa 2 uri stran, zato mu ne morem veliko pomagat.
- moja psihiatrinja pravi: ker mu dajemo denar, plačujemo toplo stanovanje, ne bo nikoli nič naredil zase..češ, saj mu ni potrebno, zakaj bi?
- njegov psihiater: če želiš umreti, izvoli, kupi si vrv ali pa naredi nekaj zase.
- mama: materinski čut ji ne dopusti, da bi upoštevala ta psihološki nasvet: šele ko pade na dno, bo dobil voljo, da nekaj naredi zase. Knjige o zasvojencih so jo naučile, da je z njimi treba zlepa, ker je to bolezen.

V zadnjem času se zavedam dvojega:
- dokler se sam ne bo odločil, mu nihče ne bo pomagal,
- šele, ko bo padel na dno, se bo pobral (to je praksa vseh komun).

Problem pa je ta, da nima volje. Si želi, joče, ima ogromno sanj, močno željo po ozdravitvi in ni srečen ampak ga ovira res močna brezvoljnost in odlašanje, česar ne zmore premagat. Če so to stranski učinki substanc, ne vem.

Torej poskusila sem že skoraj vse možno. Če ostanem pri tem "ko se bo sam odločil", me bo pobralo od skrbi in strahu, da zboli, ker bombardira svoje telo, kar se vidi na obrazu.

Samo v vednost: je v zelo težki situaciji, ki jo razumejo samo tisti, ki so bili v tej situaciji in nihče drug. Kar se mu dogaja, je značilno za vse odvisnike. Potrebuje pa čim prejšnjo pomoč, preden zboli.

 

Hvala tistim, ki ste to prebrali in res bom hvaležna, če mi boste pomagali mogoče na kak drug način, ki ga morda ne poznam, mimo splošne
medicine, psihologije ipd. Iščem morda kakšne duhovne in druge pristope, ker mi on največ pomeni, sama pa več ne znam.

[janko]

 

 

čaw.

bom pustil mal dlake še tuki...

droga ni nikoli vzrok, ampak vedno posledica... in kolikor je odvisnikov, toliko je razlogov zanje.

ampak o tem itaq veš veliko.

tuki smo enkrat na veliko govorili o postavitvah družine... mogoče mal preberi.

 

http://www.lunin.net/forum/index.php/topic/15940-postavitev-druzine/?do=findComment&comment=1055681022

[Silvija]

Oj. Zelo huda situacija, večkrat sem razmišljala, kaj bi naredila, če bi bil moj otrok odvisen. Zgodilo se je tudi moji prijateljici. Poanta je: nihče, ampak res nihče, ne more ničesar storiti namesto drugega. Po moje težko, da bo našel energijo za spremembo, dokler bo pod vplivom metadona, zabubljen v stanovanje in spanje cele dneve. Prvo se je treba tolk pognat v gibanje, da sploh lahko začneš razmišljat.

Si že prebrala knjigo Zlatka Blažiča, Zgodovina moje heroinske odvisnosti? Priporočam.

Po moje je iskanje vzrokov naslednje, ko prideš do tega, da se sploh odločiš za zdravljenje. Z več metodami. Ko stopiš na pot, šele vidiš, koliko različnih smeri je pred tabo. Želim ti vse dobro.

[Brezo]

- moja psihiatrinja pravi: ker mu dajemo denar, plačujemo toplo stanovanje, ne bo nikoli nič naredil zase..češ, saj mu ni potrebno, zakaj bi?

- njegov psihiater: če želiš umreti, izvoli, kupi si vrv ali pa naredi nekaj zase.

 

V zadnjem času se zavedam dvojega:

- dokler se sam ne bo odločil, mu nihče ne bo pomagal,

- šele, ko bo padel na dno, se bo pobral (to je praksa vseh komun).

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

Z džankiji se ne dela v rokavičkah, ne glede na materinski čut, ampak se jih postavi pred dejstvo ali se hočeš ubiti al pa naredi nekaj za sebe...so še vmesne različice in psihološki trikovi, ampak pustmo detajle na miru...In ja, droge so samo posledica, ponavadi so v ozadju travne, nesposobnost soočanja s problemi, beg pred stvarmi, ipd...in taki ljudje so tudi bolj podležni raznim zunanjim vplivom in čudnim astralnim bitjecem, ki so ponavadni prisotni pri depresiji, shizofreniji, samomorilnim mislih, alkoholizmu, itd. (energijski parazitki na auri)...ampak pustmo sci-fi bajke na miru...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

V komuni ima vsak novinec ponavadi enega kao angela varuha (naprednega člana, ki je že nekaj časa tam), da skrbi za njega, ga podpira, je nekako odgovoren za njega, ipd...se pa seveda novi član mora držati določenih pravil, drugače ga lahko kaj hitro skenslajo iz programa. Džankijev, ki čakajo na prosto mesto v komuni je namreč več od njihovih zmožnosti....

 

Duhovni pristopi so samo nadgradnja medicine in psihologije...in kar je najbolj pomembno pri takih pristopih, človek mora sam kaj naresti, ne more drug namesto njega, razen če noče kaj pobrati in skasirati namesto njega...kar pomeni, da prenese (prevzame) na sebe tudi njegove bolezni in simptome...Tudi to se da, ampak tega ne priporočam. Človek se mora naučiti določene lekcije in ozavestiti vzroke, vse ostalo so samo blažilni obkladki...metaforično rečeno...

 

Za začetek mora človek sam pokazat voljo in pripravljenost, drugi mu lahko samo stoji ob strani podobno kot "angel varuh" v komuni...Obstaja kar nekaj stvari kjer se takoj vidi koliko je človek pripravljen narediti za sebe

-proces prisotnosti

-meditacije

-jogijske vaje, vaje za sproščanje, tehnike dihanja

 

To je šele začetek, tudi pri psiho terapijah se uporabljajo določeni trikovi iz tega...to so stvari za hitrejšo detoksikacijo telesa...potem pa počasi sledi še nadgradnja v obliki psihoterapije, postavitev družine, pogovorov, itd...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Iknee]

BInchy, nekaj pomembnih stvari, s katerimi mu boš najbolj pomagala, čeprav se, paradoksno, najbrž sliši, kot da mu tako pomoč odteguješ:

 

1. Loči svoje bitje od njegovega. Nista eno. On NI podaljšek tvojega življenja, tvojih čustev. To pomeni delat na sebi, najti svoje bistvo in svoj smisel življenja, ne glede na brata. NUJNO! Dokler sta tako prepletena, ne bo imel moči, da bi karkoli naredil!

2. Odpovej se vlogi reševalke! To je družinska dinamika, ki vzdržuje njegovo vlogo džankija. Dokler ga rešuješ, ne bo imel niti motivacije niti moči, da se reši sam. Reši se pa lahko edino sam. (močno priporočam knjigo Milivojevića "Igre, ki jih igrajo narkomani" - naslov je po spominu, mogoče je tudi malo drugače)

3. Kako se počutiš ob tem, da ga prepustiš samemu sebi in njegovi usodi? Se počutiš kot slab človek? Sebična? Krivda? Strah? Panika? Tesnoba? Ja, BInchy, TO so tvoji problemi, zaradi katerih si se tako zapletla v bratovo zasvojenost in jo v bistvu pomagaš vzdrževati. Te občutke predelaj skupaj s svojo psihoterapevtko.

4. Čeprav se sliši paradoksalno, mu boš šele takrat lahko pomagala, ko ga boš videla ločeno od sebe in se ne boš več čutila odgovorna zanj. Spoštovanje njegove življenjske poti, kakršnakoli že je, in zaupanje v njegovo lastno moč ozdravitve, je resnično dejanje ljubezni.

5. Deluj iz ljubezni in miru, ne iz strahu in zaskrbljenosti. Kadar se zalotiš, da deluješ iz strahu in zaskrbljenosti zanj, se ustavi in se posveti sebi.

[domoljubka]

BInchy;

Glede na to, da sta z bratom povezana kot praviš ..sem prepričana, da še želiš poiskusiti kar se še da..

 

...Meni pa je zdaj na misel prišel včerajšnji stavek Pedra Opeke...ki je povedal kako rešujejo pri njih na Madagaskarju zasvojenost od mamil....

Zelo je povdaril...da ko slišijo, da je nekdo na drogi...se cela vas napoti k njemu in mu stoji ob strani ...in mu pomagajo v vsem do ozdravitve....in da nikogar ne pustijo samega ob tem ...

 

In zdaj... če pogledam , kaj vse je lahko vzrok za jemanje mamil...bi rekla , da je eden od glavnejših vzrokov v sedanji moderni družbi...distanca in odtujenost....

Sem v soseki, kjer že v bloku srečujem mlade odvisnike....včasih se ustavim pri njih na stopnicah in se z njimi pogovarjam...jim potalam kakšen prigrizek....

To so sosedovi otroci, otroci znancev....in lahko rečem, da je vsem skupno to...da imajo razhajkano familijo...v smislu, da je manjkalo znotraj nje povezanosti, pristne komunikacije...skrbi za počutje...Verjetno, da je vzrok lahko še kakšne druge vrste...ampak v povprečju pa je razlog, ko pogledaš na zadeve takšen.

Pa so to otroci tako iz socialno šibkejših družin...kot otroci iz družin, kjer se starši in člani ukvarjajo s politiko, celodnevnimi biznisi ipd...skratka jim je vseeno kaj tile njihovi otroci sami počnejo skozi ves ljubi dan...

Ko izvedo, da ima njihova mladina problem...so redki tisti, ki zares stopijo skupaj ...in pomagajo...

Največji uspeh je v bistvu ravno tam...kjer to naredijo...in pristopijo v program zdravljenja vsi člani ožje skupnosti...

 

Če človeka, ki je depresiven, odvisen in bolan pustiš samega v tem...se bo težko pobral do tolikšne mere, da si bo pomagal z začetnimi prijemi...in zlezel ven...

Praviš , da je nehal hoditi na terapijo takrat, ko je mama odšla v Ameriko z možem, ti pa si v bistvu oddaljena 2h ...in tudi on je od bolnice in programov za zdravljenje oddaljen 2h...

To po mojem predstavlja njegov problem v tem stanju in oteženost za premik in delovanje...

Mogoče pa ne more premagati občutek praznosti in samote..

V takšnem primeru bi bilo mogoče narediti potezo pomoči bližine ...ne pa distance....

 

Seveda s tem ne mislim, da samo živite skupaj... in ne vem, če imaš še koga v družini, ki bi lahko pomagal ali si čisto sama...in kašen urnik življenja imaš...

K dobremu terapevtu ...bi ga bilo potrebno spraviti nujno...katera taktika bi ga pa pripravila k temu..pa težko rečemo...

Pomislila sem res na pogovor ...v katerem bi mu pojasnila, da bi mu stala ob strani ...ne vem... se morda preselila skupaj....ampak samo v primeru, če se takoj vključi v terapijo...in kasneje v komuno...

 

Kot razumem sedaj ne jemlje heroina...ampak metadon...in uspavalne tablete... (da prespi samoto in probleme ).

Je pa problem, če v kraju ni celovitega pristopa k zdravljenju...in to se po naši ljubi Sloveniji dogaja v vseh manjših mestih...

Zato je uspeh tako klaveren...ker človek, ki je odvisen.... rabi celotni pristop ...stalni poriv....

Odvisnost od metadona...ni niti približno nek celovit pristop...

 

Zato se boš tudi ti morala zelo vsesti in premisliti kakšen je širši načrt.

Preklicati centre, pregledati možnosti terapije in oblike zdravljenja, se predhodno pogovoriti s strokovnjaki, razmisliti o organizaciji....

Poteze si morajo smiselno slediti...ker če zmanjka en sam člen zdravljenja ...nazaduje, tako kot v bistvu sedaj...

 

Se strinjam , da bo ogromno moral storiti sam...ampak pomebni so pravilni začetki pomoči in zdravljenja... potrebno je stalno vzpodbujanje ...in ideja okrog organizacije programa...

Pri tem pa se naj zaveda...da je to tvoj zadnji poiskus, če zamoči.... je pa nadalje res prepuščen samemu sebi....(Ta ultimat pa mu le lahko napoveš )...

 

Ob tem pa je dobro, če tudi sama razmisliš, kako si okrepit pravilen odnos do sebe in do pomoči bližnjega v takšnih situacijah ...tako kot ti je svetovala Iknee...

Ponavadi imajo pri zdravljenju odvisnikov tudi ostali člani možnost terapije...saj v večjih mestih je tako...

 

Tudi katoliška cerkev ...ima svoje centre za pomoč odvisnikom...zdaj ne vem , če imata sama kaj stika s tem...

 

Sicer pa glede zrdavljenja nasplošno, ti podajam nekaj informacij, kjer imaš naslove in telefonske številke za vprašanja in nasvete;

http://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/center-za-zdravljenje-odvisnosti-od-prepovedanih-drog/bolnisnicno-zdravljenje/

http://www.psih-klinika.si/hitre-povezave/telefonske-stevilke/

http://www.pb-vojnik.si/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=84

 

Nevladne organizacije za področje odvisnosti

http://www.e-tom.si/kam-po-pomoc/nevladne-organizacije-za-podrocje-odvistnosti

 

...odvisniki se lahko obrnejo na visokopražne programe zdravljenja odvisnosti, ki trajajo od enega do treh let in so tudi primerno temu kvalitetnejši. Navajam tri najprepoznavnejše, kamor svetovalci usmerjajo;

- Skupnost Srečanje (vstop ureja Zavod Pelikan Karitas)

- Projekt Človek (vstop ureja Društvo Projekt Človek)
- Skupnost Dianova (vstop ureja Društvo UP)

 

Društvo "Projekt Človek

Program za samopomoč, terapijo in socialno rehabilitiranje oseb z različnimi oblikami zasvojenosti

Tel. sprejemni center: 01/540 31 74

 

Od sosedove punce, ki je uspešno premagala postopke zdravljenja odvisnosti zaradi heroina, metadona in se je sedaj celo že zaposlila, sem izvedela za telefonsko številko terapevta, ki ji je zelo pomagal...tako, da ga lahko pokličeš in prosiš za nasvet, obisk...

Toni Kočevar

...V namen boljšega občutka, me lahko pokličete na tel št. 051/ 367- 497, tudi, če niste iz teh krajev, se lahko po telefonu pogovorimo o tem, katere možnosti so realne in učinkovite, da ne boste, s sicer dobrimi nameni, prevečkrat brcnili v temo.

Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti Novo mesto
Seidlova 1, 8000 Novo mesto

tel.: +386 (7) 39 39 252
gsm: +386 (0) 51 367 497 (Toni Kočevar)
email: las@novomesto.si

 

http://las.novomesto.si/si/posvetovalnica/vprasanja/odgovori/?id=79 (tu je naveden podoben primer tvojemu)

http://las.novomesto.si/si/posvetovalnica/vprasanja/

 

Pa še en naslov komune, ki deluje pri nas na slovenskem; Skupnost Cenacolo;

http://www.stjost.si/~medzugorje/cenacolo/0.htm

http://radio.ognjisce.si/sl/120/utrip/4836/ (Znotraj tega linka klikni na video posnetek te skupnosti...23 minut )

 

 

Sedaj nimam ravno dovolj časa...ampak, če se bom še kaj spomnila...ti bom dodala v temo ali pa na ZS....

Veliko uspeha pri premagovanju ovir vama želim....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

[Iknee]

Ja, se strinjam z marsičem, kar je napisala Domoljubka. Vendar je pomebno nekaj: ostani v toplih čleških stikih z njim, to potrebuje, a ne igraj reševalke, temveč bodi nič več in nič manj kot to, kar si - njegova sestra, brez poskusov reševanja ali obsojanja ali kombinacije obojega. Preprosto sprejmi ga takšnega, kakršen je. Postavi mejo tam, kjer bi jo postavila tudi sicer komurkoli, naj se ti ne smili - obravnavaj ga kot normalnega, kompetentnega človeka, če naj bi vzbudila v njem moč in motivacijo, da to tudi zares postane. Pa zaščiti se in se umakni, če ti postane prehudo in prenaporno, in mu to tudi odkrito povej, nikar ne bodi žrtev, to samo škodi obema.

[Silvija]

Ja, ta naša Domy, prava duša in srce http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Pač res, da so včasih v skupnostih, sploh plemenskih, vzgajali mladino skupaj, vsi so bili soodgovorni. Pa še skušnjav moderne družbe ni bilo. Sestri bi bilo lažje, če bi živela v širši skupnosti sorodnikov in prijateljev. V prvi vrsti pa res, nasvet Iknee, vzpostavit odgovornost zase in se ravno prav odlepit, da bo brat vedel, da če sam ne bo, tudi ona ne bo... Ker če se bo edina razdajala zanj, lahko izgori.

[aboyanasanna]

Omenjala si tudi depresijo, pomirjevala niso v redu, sploh je to droga. Če ti po pravici povem ti ne znam ne vem kaj pomagati. Tvoj brat potrebuje neko

voljo do življenja, neko moč. Meni se pa ne zdi prav, da se umakneš stran od njega. Mogoče te res potrebuje. Jaz mislim, da mora najti stvari, ki ga veselijo.

Ki mu bodo tudi prinesle nov zagon.

 

Od mene boš dobila nasvet, da naj napiše na list papirja njegove želje, cilje. Če jih ne bo našel naj se spolni kaj ga je gnalo naprej. Kje je črpal moč, ko se še

ni drogiral. Rabi upanje, zagon, moč, da pride iz tega ven. Jaz ti predlagam, da ga ne zapustiš. Ne verjamem, da bo naredil kaj sam.

 

Iknee je napisala, da se umakni, jaz se seveda ponovno ne strinjam z njo. Tudi sama sem bila v depresiji in umik od ljudi ,ki jih imaš rad je edino še huje.

Včasih ne moreš vse sam in rabiš pomoč. Jaz ti odsvetujem, da se umakneš. Jaz ti predlagam, da najdeta stvari, ki so ga veselile pred jemanjem droge.

Stvari iz katerih bo črpal moč, Ko bo dobil voljo, dovolj moči, upanja. Bo lahko naredil korak naprej. Iščita pozitivne stvari. Naj se giba med ljudmi v

dobri družbi. Družba, ki mu bo dajala upanje, ga spodbujala. Jaz ne poznam tvojega brata, zame naprimer, ne bi bil nikoli dober umik. Ne bi hotela, da bi

se moja sestra umaknila od mene, k jo bi najbolj rabila. Drugi ti lahko svetujejo ampak samo ti poznaš brata. Kaj on potrebuje.

 

Od pomirjeval si lahko odvisen in je enako kot droga, naj se znebi pomirjeval. Kajti če ne bo, bo moral spet na odvajanje.

Pomirjevala so čisto enako kot droga, ni zdravilo. Nekateri so jemali pomirjevala predolgo..

 

http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/zloraba-nekaterih-pomirjeval-povzroca-v-mozganih-vec-skode-kot-heroin/315186

[aboyanasanna]

Jaz sem pa imela hudo depresijo pa mi je edino pomagalo iz tega bližnji pa podpora, tako, da sem črpala moč iz tam. Sem pa dobila

tudi pomirjevala. Vendar sem videla nekoga, k je jemal zelo dolgo se je mogel odvaditi od pomirjeval. Pomirjevala so še hujša kot pa droga

zato sem jemala pomirjevala samo na začetku, samo takrat , ko sem res potrebovala, ko je bilo bolje sem nehala in jemala samo antidepresive.

Zdaj še vedno jem antidepresive. Skoraj nič več in sem pri koncu z zdravili. Tako, da bom drugi teden že brez njih. Tvoj brat pa je pomirjevala

zamenjal za drogo. Naj najde stvari k mu bodo dali moč pa voljo. Ko najde te stvari naj jih dela vsak dan, tako bo pridobil voljo za naprej.

 

Naj pa poišče v sebi kaj ga dela slabotnega, brezvoljnega, sigurno mu nekaj v življenju manjka in to zamenja za drogo in pomirjevala.

Naj poišče kaj mu manjka, naj dela na tem, da bo to našel, da ga bo izpopolnilo. Da ga bo oživelo, ker zdaj je mrtev.

 

Mora oživeti:) Upam, da si razumela kaj mislim povedati:)

 

L.p

[Iknee]

Omenjala si tudi depresijo, pomirjevala niso v redu, sploh je to droga. Če ti po pravici povem ti ne znam ne vem kaj pomagati. Tvoj brat potrebuje neko

voljo do življenja, neko moč. Meni se pa ne zdi prav, da se umakneš stran od njega. Mogoče te res potrebuje. Jaz mislim, da mora najti stvari, ki ga veselijo.

Ki mu bodo tudi prinesle nov zagon.

 

Od mene boš dobila nasvet, da naj napiše na list papirja njegove želje, cilje. Če jih ne bo našel naj se spolni kaj ga je gnalo naprej. Kje je črpal moč, ko se še

ni drogiral. Rabi upanje, zagon, moč, da pride iz tega ven. Jaz ti predlagam, da ga ne zapustiš. Ne verjamem, da bo naredil kaj sam.

 

Iknee je napisala, da se umakni, jaz se seveda ponovno ne strinjam z njo. Tudi sama sem bila v depresiji in umik od ljudi ,ki jih imaš rad je edino še huje.

Včasih ne moreš vse sam in rabiš pomoč. Jaz ti odsvetujem, da se umakneš. Jaz ti predlagam, da najdeta stvari, ki so ga veselile pred jemanjem droge.

Stvari iz katerih bo črpal moč, Ko bo dobil voljo, dovolj moči, upanja. Bo lahko naredil korak naprej. Iščita pozitivne stvari. Naj se giba med ljudmi v

dobri družbi. Družba, ki mu bo dajala upanje, ga spodbujala. Jaz ne poznam tvojega brata, zame naprimer, ne bi bil nikoli dober umik. Ne bi hotela, da bi

se moja sestra umaknila od mene, k jo bi najbolj rabila. Drugi ti lahko svetujejo ampak samo ti poznaš brata. Kaj on potrebuje.

 

Od pomirjeval si lahko odvisen in je enako kot droga, naj se znebi pomirjeval. Kajti če ne bo, bo moral spet na odvajanje.

Pomirjevala so čisto enako kot droga, ni zdravilo. Nekateri so jemali pomirjevala predolgo..

 

http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/zloraba-nekaterih-pomirjeval-povzroca-v-mozganih-vec-skode-kot-heroin/315186

 

1. Zasvojenost ni isto kot depresija in zahteva drugačen pristop. Tu govorimo o težavah zasvojenega brata, ne o depresiji. Depresija je sicer lahko povezana z zasvojenostjo, ampak dokler je človek na drogah, se ne da zdravit ničesar, najprej mora vzdržat abstinenco. Saj ravno zato imajo ljudje take težave rešit se iz drog.

 

2. Aboyanasanna, ne citiraj me, če se ti ne ljubi prebrati niti celega stavka, kaj šele posta. Kdor hoče, bo že prebral moj post v celoti in videl, kakšno je moje mnenje v resnici. Sploh pa tisti, ki je kdaj imel opravka z zasvojenim partnerjem, prijateljem ali sorodnikom že ve, kaj to pomeni in da je izredno pomembno, da znaš poskrbeti zase in postaviti mejo, ker je to edini način, da ohraniš svoje življenje in s tem tudi moč in sposobnost za pomoč. Veliko primerov totalnega razdajanja zasvojenemu poznam, ko je drogiranje nekoga za sabo potegnilo tudi propad bližnjega človeka, tistemu na drogah pa to ni niti malo pomagalo, kvečjemu obratno. Treba je vedet, da je zasvojenost kot črna luknja, ki vleče vase vse, kar ni dovolj trdno in nima močnega svojega življenja, pa še izjemno naporno je biti bližnji. Nujno se je občasno odmakniti in poskrbeti zase. Pa to ni samo moje mnenje, to je prva stvar, ki jo povedo svojcem tisti, ki imajo z zdravljenjem narkomanov dolgoletne izkušnje in stvari res dobro poznajo.

 

3 .Se strinjam, metadon in pomirjevala so hude droge. Dokler je metadonu in uspavalih ali celo pomirjevalih (ki so prav tako droge in so zelo zasvojljivi) bo težko našel motivacijo za resnično zdravljenje.

 

4. Verjetno je v tej situaciji komuna edino, kar ga dejansko lahko reši. Pri zasvojenih ujčkanje in tolažba preprosto ne deluje, deluje pa iskrenost in odločnost - mirna in ljubeča odločnost in neomajnost: Nobene pomoči, nobenega denarja, pošteno in iskreno naravnost : "Ko boš v komuni, ti bomo vsi stali ob strani in ti pomagali po prihodu, v tej situaciji pa ti nihče ne more zares pomagat, samo podaljšujemo tvojo agonijo!" Pozanimaj se in naredi natančen in zelo konkreten plan korakov, da ga boš lahko v pravem trenutku, ko bo pokazal motivacijo za spremembo, spodbudila in ga čisto konkretno vodila od koraka do koraka v komuno. Komuna pomeni točno to, kar je napisala že Domoljubka in potem Aboyanasanna: skupnost in družba ljudi, ki res razumejo in delujejo spodbudno in hkrati dovolj odločno, da človek težje zdrsne nazaj v stare poti, hkrati pa je komuna dovolj izolirana od okolice, da ni skušnjav, pa še življenje je strukturirano in urejeno, česar narkomani v začetku sami niso sposobni vzpostaviti in se zato vrtijo v začaranem krogu. Če ima bivši narkoman po prihodu domov ljudi, ki ga sprejemajo in ga imajo radi, pa ima že dobre šanse, da si uredi lepo življenje.

 

5. Bolezen v tej situaciji, ko si človek že s substancami povzroča ogromno škodo, ni nujno slaba novica. Bolezen je naraven odziv organizma na vse to in lahko vpliva tudi na psiho tako, da človek naenkrat najde motivacijo za zdravljenje zasvojenosti. Veliko je primerov (morda so celo v večini), ko je šok resne bolezni in soočenja s smrtjo sprožil zelo močno in trdno odločitev za zdravljenje. Meni se v tej situaciji zdi celo precej verjetno, da ga bo bolezen prej rešila kot pogubila.

[Silvija]

Točno to, Iknee, se totalno strinjam. Eno je človeku stati ob strani, na način, kot si ga opisala, drugo pa se je žrtvovati zanj, se sekirati zanj, spraševati na vse strani, kaj in kako, prositi druge, da mu pomagajo, vse...un sam pa ne mrdne. Mogoče se znam zelo vživet v to vlogo zaradi svoje družine, kjer je, alkoholik, tabletoman in "jzsemnajboljubogibolanvsiskrbitezame" bilo, če ga ne pomilujemo, mu nosimo tablete in alkohola in ne poslušamo ter pritrjujemo, kot da ga ne maramo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wacko.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/angry2.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon15.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sorry.gif

[angelit]

Nekaj kar lahko človeka res dvigne iz vsega in ne bo prizadet... je vseeno vera v nekaj večjega od nas... in to popolnega dobrega...

 

Pa komuna, presek, ne zmoreš sam. To je tudi bolezen že, da je tako globoko v tem.

[DON KARLOS]

Pozdravljeni

 

Odločila sem se, da se po pomoč obrnem na forum, kjer ljudje vedo veliko več o življenju in zdravljenju http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Podobne teme nisem našla, zato bom skušala na čim krajši način opisati problem.

 

Imam 25-letnega brata, ki ima precej težav. Še prej bi rada poudarla, da sva skupaj odraščala v slabem otroštvu, kot najboljša prijatelja in mi pomeni največ. Žal pa ne najdem več rešitve kako mu pomagati.

 

Pred leti se je pričel drogirati s heroinom, sčasoma mu je končno uspelo priti v varen metadonski program. Pred 2 letoma in pol, se je mama, s katero je sam živel, z možem odselila v Ameriko. Do tedaj je še nekako imel voljo redno hoditi k terapevtki, kar je pogoj za sprejem na detoksikacijsko zdravljenje. Takrat ga še niso sprejeli, ker je imel teste na opioide pozitivne (naj bi bila 2 možna razloga: tablete ali težave z jetri). Za tem, ko je mama odšla, ni več hodil. Mimogrede: ta bolnica se nahaja 2 uri stran.

Občasno je depresiven, včasih ima samomorilne misli vendar mu pomaga, da mu stojim ob strani. Živi od sladkarij in je zelo suh. Ne hodi nikamor, razen zjutraj po metadon. Dvakrat na dan spi z uspavali, s tem beži pred življenjem. V teh 2 letih in pol sva je dvakrat šel k terapevtki. Pogosto menjava razpoloženje. Ko ga prime želja po ozdravitvi, bi šel čez vse ovire. Vseeno se ni držal terapevtkinega dogovora: pisati dnevnik jemanje zdravil, prihajati redno, neg.testi. Zapostavil je os.higieno, ne da se mu nič. Živi sam v majhnem stanovanju, ki ga plačuje mama ter ga finančno podpira. Tablete si kupuje, ker pravi, da ne dobi več recepta. Takojšnje prenehanje je lahko nevarno. Ima tudi težave z jetri. Sumijo hepatitis C, vendar ga dajejo na čakanje, sam pa tudi odlaša s pregledi. Vsakič, ko ga pokličem, sprašuje za denar ali pa govori o tem, kako bi rad bil kot vsi ostali. Zaradi nezdravega načina življenje, je lani dobill tudi astmo.

Kot vsi ostali odvisniki, ima standardne težave: nima apetita, želja po sladkem, precenjuje svoje sposobnosti, življenje jemlje zlahka, je vzkipljiv, pogosto utrujen in brez volje.

 

Dosedanje oblike pomoči:

- jaz: najprej sem začela z nadgradami, potem kaznimi, vendar hitro podležem "jokanju". Začela sem se tudi ukvarjati z reiki-jem, in mu včasih pomagam s tem. Kupujem mu drage prehranske dodatke. Živim pa 2 uri stran, zato mu ne morem veliko pomagat.

- moja psihiatrinja pravi: ker mu dajemo denar, plačujemo toplo stanovanje, ne bo nikoli nič naredil zase..češ, saj mu ni potrebno, zakaj bi?

- njegov psihiater: če želiš umreti, izvoli, kupi si vrv ali pa naredi nekaj zase.

- mama: materinski čut ji ne dopusti, da bi upoštevala ta psihološki nasvet: šele ko pade na dno, bo dobil voljo, da nekaj naredi zase. Knjige o zasvojencih so jo naučile, da je z njimi treba zlepa, ker je to bolezen.

 

V zadnjem času se zavedam dvojega:

- dokler se sam ne bo odločil, mu nihče ne bo pomagal,

- šele, ko bo padel na dno, se bo pobral (to je praksa vseh komun).

 

Problem pa je ta, da nima volje. Si želi, joče, ima ogromno sanj, močno željo po ozdravitvi in ni srečen ampak ga ovira res močna brezvoljnost in odlašanje, česar ne zmore premagat. Če so to stranski učinki substanc, ne vem.

 

Torej poskusila sem že skoraj vse možno. Če ostanem pri tem "ko se bo sam odločil", me bo pobralo od skrbi in strahu, da zboli, ker bombardira svoje telo, kar se vidi na obrazu.

 

Samo v vednost: je v zelo težki situaciji, ki jo razumejo samo tisti, ki so bili v tej situaciji in nihče drug. Kar se mu dogaja, je značilno za vse odvisnike. Potrebuje pa čim prejšnjo pomoč, preden zboli.

 

Hvala tistim, ki ste to prebrali in res bom hvaležna, če mi boste pomagali mogoče na kak drug način, ki ga morda ne poznam, mimo splošne

medicine, psihologije ipd. Iščem morda kakšne duhovne in druge pristope, ker mi on največ pomeni, sama pa več ne znam.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

 

Ukini lenuhu vsako podporo v denarju. Naj malo začne delat.

[DON KARLOS]

Dosedanje oblike pomoči:

- jaz: najprej sem začela z nadgradami, potem kaznimi, vendar hitro podležem "jokanju". Začela sem se tudi ukvarjati z reiki-jem, in mu včasih pomagam s tem. Kupujem mu drage prehranske dodatke. Živim pa 2 uri stran, zato mu ne morem veliko pomagat.

- moja psihiatrinja pravi: ker mu dajemo denar, plačujemo toplo stanovanje, ne bo nikoli nič naredil zase..češ, saj mu ni potrebno, zakaj bi?

- njegov psihiater: če želiš umreti, izvoli, kupi si vrv ali pa naredi nekaj zase.

- mama: materinski čut ji ne dopusti, da bi upoštevala ta psihološki nasvet: šele ko pade na dno, bo dobil voljo, da nekaj naredi zase. Knjige o zasvojencih so jo naučile, da je z njimi treba zlepa, ker je to bolezen.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

 

Poslušaj strokovnjake. Pošlji mulca delat. Če bo delal, bo manj mislil na droge.

 

Kupujem mu drage prehranske dodatke

 

Smem vprašati zakaj? A mu ni krompir in zelje dovolj? Zakaj zapravljaš denar za neumnosti? Kupi mu vrečo jabolk in vrečo krompirja. To mu je dovolj. Če pa hoče več, naj gre delat.

[DON KARLOS]

To se zgodi, če poslušaš neumne hipuzle, da kako trava ne zasvaja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif Mogoče ne samo postaneš spužva brez volje. Mater ste pametni. Ni bolj neumnih ljudi od hipuzlov. Samo koliko ljudi je uničila in ubila hipuzelska vera. Samo hipuzli so vztrajni. Kako ne verjet nekomu, ki je za leto 2012 napovedal vodnarjevo dobo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[aboyanasanna]

1. Zasvojenost ni isto kot depresija in zahteva drugačen pristop. Tu govorimo o težavah zasvojenega brata, ne o depresiji. Depresija je sicer lahko povezana z zasvojenostjo, ampak dokler je človek na drogah, se ne da zdravit ničesar, najprej mora vzdržat abstinenco. Saj ravno zato imajo ljudje take težave rešit se iz drog.

 

2. Aboyanasanna, ne citiraj me, če se ti ne ljubi prebrati niti celega stavka, kaj šele posta. Kdor hoče, bo že prebral moj post v celoti in videl, kakšno je moje mnenje v resnici. Sploh pa tisti, ki je kdaj imel opravka z zasvojenim partnerjem, prijateljem ali sorodnikom že ve, kaj to pomeni in da je izredno pomembno, da znaš poskrbeti zase in postaviti mejo, ker je to edini način, da ohraniš svoje življenje in s tem tudi moč in sposobnost za pomoč. Veliko primerov totalnega razdajanja zasvojenemu poznam, ko je drogiranje nekoga za sabo potegnilo tudi propad bližnjega človeka, tistemu na drogah pa to ni niti malo pomagalo, kvečjemu obratno. Treba je vedet, da je zasvojenost kot črna luknja, ki vleče vase vse, kar ni dovolj trdno in nima močnega svojega življenja, pa še izjemno naporno je biti bližnji. Nujno se je občasno odmakniti in poskrbeti zase. Pa to ni samo moje mnenje, to je prva stvar, ki jo povedo svojcem tisti, ki imajo z zdravljenjem narkomanov dolgoletne izkušnje in stvari res dobro poznajo.

 

3 .Se strinjam, metadon in pomirjevala so hude droge. Dokler je metadonu in uspavalih ali celo pomirjevalih (ki so prav tako droge in so zelo zasvojljivi) bo težko našel motivacijo za resnično zdravljenje.

 

4. Verjetno je v tej situaciji komuna edino, kar ga dejansko lahko reši. Pri zasvojenih ujčkanje in tolažba preprosto ne deluje, deluje pa iskrenost in odločnost - mirna in ljubeča odločnost in neomajnost: Nobene pomoči, nobenega denarja, pošteno in iskreno naravnost : "Ko boš v komuni, ti bomo vsi stali ob strani in ti pomagali po prihodu, v tej situaciji pa ti nihče ne more zares pomagat, samo podaljšujemo tvojo agonijo!" Pozanimaj se in naredi natančen in zelo konkreten plan korakov, da ga boš lahko v pravem trenutku, ko bo pokazal motivacijo za spremembo, spodbudila in ga čisto konkretno vodila od koraka do koraka v komuno. Komuna pomeni točno to, kar je napisala že Domoljubka in potem Aboyanasanna: skupnost in družba ljudi, ki res razumejo in delujejo spodbudno in hkrati dovolj odločno, da človek težje zdrsne nazaj v stare poti, hkrati pa je komuna dovolj izolirana od okolice, da ni skušnjav, pa še življenje je strukturirano in urejeno, česar narkomani v začetku sami niso sposobni vzpostaviti in se zato vrtijo v začaranem krogu. Če ima bivši narkoman po prihodu domov ljudi, ki ga sprejemajo in ga imajo radi, pa ima že dobre šanse, da si uredi lepo življenje.

 

5. Bolezen v tej situaciji, ko si človek že s substancami povzroča ogromno škodo, ni nujno slaba novica. Bolezen je naraven odziv organizma na vse to in lahko vpliva tudi na psiho tako, da človek naenkrat najde motivacijo za zdravljenje zasvojenosti. Veliko je primerov (morda so celo v večini), ko je šok resne bolezni in soočenja s smrtjo sprožil zelo močno in trdno odločitev za zdravljenje. Meni se v tej situaciji zdi celo precej verjetno, da ga bo bolezen prej rešila kot pogubila.

 

 

Nisem nič citirala, sploh pa bom prebrala toliko kot bom želela. Ker naprej se mi ni dalo brati. Vsak potrebuje nekaj drugega. Vsak človek je drugačen

in pri vsakemu ne veljajo enaka tvoja pravila Iknee... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif

 

Kot praviš si ti tukaj profesoricahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png to kar si napisala , da bi veljalo, ne za vse draga naša. Veliko ljudi ne ve kaj človek sploh potrebuje, kaj mu manjka , ker se niti

ne sprašuje. Toplina in ljubezen. Začne se vse tam.

 

Se pa sprašuješ zakaj nekdo pade v drogo, problemi doma, ljubezenski problemi... .......Kje se pa droga začne pri problemih. Pri osamljenosti

itd.

[aboyanasanna]

Poznam enega, ko kadi travo pa mu paše, ko ima polno problemov, da se sprosti ves čas pa jamra kaj mu manjka v lajfu, kaj bi vse rad imel pa nima.

Lajf je sranje od tam tudi droga. Če nekaj potrebuje bo tudi padel v drogo in z drogo zapolnil to praznino k mu manjka.

[aboyanasanna]

Ko berem tole razpravo, mi tole na pamet hodi: topline in ljubezni nikoli od sebe ne da tisti, ki ve samo, kaj mu pripada, kaj mu drugi odtegujejo, kaj so dolžni drugi, kaj so krivi drugi..... ki živi v stalni identiteti žrtve, v bistvu je pa pijavka energije. In seveda: ko imaš opravka s človekom na substancah, ali katerimkoli človekom, ki je sposoben samo piti energijo (tu sta si depresija in odvisnost podobni, bi rekla, čeprav nimam neposredne izkušnje ne z eno, ne z drugo), se je nujno potrebno zaščititi, postaviti mejo, potem pa mogoče lahko pomagaš. Drugemu pa itak nikoli ne pomagaš s tem, da mu predstavljaš energetsko malico, ampak da ga naučiš - če že znaš - kako se pride do energije brez da jo stalno jemljemo en drugemu.

 

Ne vem kako ti razmišljaš, jaz in moje mnenje -nihče ne jemlje energijo nobenemu. Jaz bi človeku pomagala. Naprimer njegova sestra naredi določne stvari zanj k ne bi smela.

Prinaša mu stvari, ki mu ne bi smela. Jaz to ne bi, bi postavila mejo. Najprej bi sama sebe vprašala kje je vzrok, da je prišlo do droge. Kako je ta človek padel v drogo. Ponavadi

vzamejo drogo takrat, ko se slabo počutijo, ko imajo probleme . Tisti čas, ko se slabo počuti vzame drogo, da ga sprosti. Jaz bi poskusila namesto droge zamenjati z nečem

kar mu manjka. Takrat, ko je slabo bi to počutje spremenila v dobro, tako, da bi se človek zamotil z nečem kar rad dela. K zelo uživa v tem.

 

Ko človek najde stvari v katerih uživa in kjer se počuti dobro začne razmišljati, da mogoče pa bi se potrudil, da opusti drogo. Zato potrebuje ljubezen in veliko podpore tisti čas ampak ne govorim o taki podpori, da mu vse pustiš. Govorim o drugačni podpori. Sestra, ki vse naredi namesto njega, to dela le slabo za njega. To ni nobena podpora. Podpora je to, da mu stojiš ob strani in delaš samo za njega dobro. Najprej bi morala najti skupaj, kaj ga je pripeljalo v drogo. Kaj mu manjka v življenju in kakšne so njegove želje in stvari v katerih zelo uživa. Najti ljudi, k ga bodo spodbujali ne kritizirali.

 

Meni se ne zdi, da porabiš energijo, da nekomu pomagaš, ko boš sam potreboval pomoč , ti bo mogoče nekdo drugi pomagal. Nihče noče pomagati nobenemu, kot, da pomoči

nihče ne potrebuje. Če bi ga pustil samega kot pravi Iknee se bi pogrezal samo v brezno, z njenim mnenjem se sploh ne strinjam, ker če ima ta brat samo sestro pa , da izgubi še sestro. Je pa res , da ljudje ne znajo , ne vedo kako se lotiti in potem bi ga kar prepustili samega. Podpora je najpomembnejša v teh trenutkih in če še tega ni. Čista osnova

 

ZA VSE LJUDI NA SVETU, VSI RABIMO DRUŽBO IN LJUBEZEN, najbolj pa rabimo, ko smo na dnu. Meni se pa ne zdi nobena izguba časa če mu pomagaš

Čeprav je tko, meni res ni problem pomagati, nekaterimi se to zdi zelo naporno, ker jaz naredim to z veseljem nekaterim je težko, ne znajo se lotiti problema.

Ne znajo analizirati. Ponavadi se lotijo na napačnih koncih. Ne na osnovi. Začneš na čisti osnovi kaj vsak človek rabi je ( pozitivne) podpora, ljubezen, delo

v kateri uživaš, dobra družba, hobiji....

 

Zdaj bom užgala malo drugo temo z marsikaterimi stvarmi se ne strinjam z Iknee sploh zato ne, ker se nikoli mogoče ne zna postaviti v to vlogo. Kritizirala je tudi vzreditelje.

ki vzrejajo pasemske pse. Poznam dosti vzrediteljic v Sloveniji k vzrejajo bolj za denar kot za vse drugo. Vsak lastnik in vzreditelj je drugi človek in vsak dela čisto po svojem.

Nekateri se res trudijo v to smer , vsak je drugačen, najprej je potrebno nekoga spoznati, imaš svoje mnenje o tem OK , samo poglej še z druge strani. Se mi zdi, da v vsakem primeru gledaš preveč ozko. Tako tudi o človeku k se drogira. Potrebno se je postaviti v to kožo.

 

Ni vse droga, da je človek odvisen, kako je prišel do nje? To se nihče ne sprašuje. Najprej se je potrebno postaviti v tako kožo in gledati malo dlje. V tega človeka

Prebrskati je potrebno zakaj se je začel drogirati, kako se odziva, kako se počuti, spremljati in opazovati odzive. Nato jih vse spremeniti v dobre. Samo to mu bo najbolje svetovala kakšna dobra psihologinja kako se lotiti.

 

Ko nenehno delaš same dobre stvari v katerih uživaš delaš to še naprej pozabiš na vse drugo. Zapolniš um, zavest in kmalu pozabiš na vse.

Tudi na osamljenost in vse slabo, tudi na drogo, pomirjevala. Na hitro sem napisala, ko se mi ni dalo

 

ne vem kaj ne znam razlagati, se mi ne da.................... papa

[aboyanasanna]

http://www.youtube.com/watch?v=QJO3ROT-A4E

 

Danes mi gre ta skoz po glavi , se je nekako zasidrala danes na moji pametni buči http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayan]

Mama pa kar lepo v Ameriko...Seveda, da si prevzela se njen del odgovornosti in bremena nase, Binchy. Morala bos pogledati vase, najti socutje DO SEBE. Bolelo bo, tako kot bo bolelo njega, da bo prisel iz cone udobja. Oba v proces zdravljenja. Ni dvoma, da ga imas res rada, to se morda ne no videlo ampak se ve. Namesto: Jaz pomagam tebi, ti meni, jaz delam to zate, ti zame, naj bo: Jaz bom pomagal sebi, le s tem tudi tebi. In ti sebi. To bo, ko bos imela tudi sama dovolj.. Drugega ne vem kaj bi rekla, le da je grozno imeti rad odvisnika, ves verjames ali ne ~ vsi smo vsaj nekje z enako mero, le da se ne zavedamo se.

[Pico Della Mirandola]

Zakaj zapade človek v drogo?

Poznam jih ful, prihajam iz kraja, kjer jih je statistično bilo dolga leta največ in kjer je dostop do drog bil najlažji.

Poznam otroke zdravnikov, sodnikov, policistov, ki so ji podlegli, velik je takih iz socialnega dna...

ni moč predvidet, kdo bo postal profesor na Harvardu in kdo džanki.

 

je pa vsem skupna ena lastnost, ki ste jo že lepo opisal, vsi tile so bili egocentrični slabiči, ki so si pot narkomanije izbrali predvsem zato, da bi vzbudili pozornost, klic po pozornosti, po ukvarjanju..

Ko si na drogi se s teboj ukvarjajo policija, socialno delo nevladne institucije, ovi in oni programi, društva, stiki, zdravniki, družina se vključi v pomoč..

 

Problem pa nastane, ker ima potem tak človek, kar naenkrat preveč vse pozornosti in iz nič preie na preveč, vmesnih faz ni in za ljudi z šibkim značajem je to pogubno.

 

Drgač pa je 90% narkomanov v bistvu izredno subtilnih in dobrih dušic, so neka vrsta kolateralnih žrtev družbenih sistemov v katerih ni prostora zanje za njihove želje, sanje in potrebe.

[mako106]

vsak si v življenje izbere izkušnjo....ki ga osvobaja...sam mi nimamo rispekta do te izbire svobode...pol pa gušimo folk....s temi svojimi prav in narobe....v osebni svobodi vsak ravna po svoji najgloblji pritegnitvi izkušnje ki jo na nek način rabi za lastno osvoboditevhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em45.gif

[mako106]

jaa ... vsak ima svojo svobodno voljo in se odloča ... če se sploh kaj odloči ... mogoče le sledi drugim bedakom ...

in v bistvu bi ga bilo treba pustit pri miru ... in če bo crkno pač bo ... saj je njegova odločitev ...

in ko se bo (če sploh) odločil drugače , se bo spremenil ... če bo še imel možnost ...

 

vse lepo in prav ...

 

ko pa dogaja komu iz družine, pa postane vse drugače ...

sory...no...da te bom malo determiniral....sam na globalnem nivoju....ti pa res ego hudo seka....pa brez zamerehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[Iknee]

Ko nenehno delaš same dobre stvari v katerih uživaš delaš to še naprej pozabiš na vse drugo. Zapolniš um, zavest in kmalu pozabiš na vse.

Tudi na osamljenost in vse slabo, tudi na drogo, pomirjevala. Na hitro sem napisala, ko se mi ni dalo

 

ne vem kaj ne znam razlagati, se mi ne da.................... papa

 

 

 

Kar si zdajle opisala, je drogiranje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Nenehna uživancija in pozaba na vse neprijetne plati življenja ... Ideja, da v življenju lahko nenehno delaš samo tiste stvari, v katerih uživaš in lahko kar pozabiš na vse drugo, če pa to ni možno, so pa seveda drugi krivi ... in hajdi v depro in droge! Če že iščeš vzroke za droge in depresijo - v veliko primerih (ne pa vseh!) je lahko to čist navadna banalna razvajenost in pomanjkanje vzgoje za življenje, ki nikoli ni in ne more biti samo to, kar opisuje Aboyanasanna v zgornjem postu. Rešitev iz drog vključuje sposobnost živeti življenje tako kot prihaja -s tistimi lepimi in dobrimi in tudi neprijetnimi in težkimi, ne pa pozaba vsega neprijetnega z nenehnim ukvarjanjem z nečim, kar ti daje le užitek (in to je lahko droga, delo, seks, odnosi, celo psi ...)