Odvisnost od substanc in nemoč

[Brezo]

Jaz poznam stare obrede in ne nekih novodobnih magičnih šamanskih,tko da oprosti,ker sem vprašala....

 

A ni že čas, da presežeš določeno omejeno miselnost "šamansko", new agersko, magično...to je samo terminologija iz različnih kultur, časovnih obdobij, ki govorijo o istih stvareh...Šamanizem ni del kulture v Evropi...Če pa ti misliš da so obredi, petje in ceremonije glavna poanta pravih šamanov potem si pa malo zgrešila bistvo...Malo jih povprašaj kaj po njihovo pomeni iskanje izgubljenih (ujetih) delčkov duše, njihovo sestavljanje in kako se to dela...Zelo pomemben dejavnik tudi pri "džankijih"...

 

Majhen namig...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Obstajajo štiri (med številnimi drugimi) imena za različne vrste Ezoteričnega Znanja ali Znanosti, ki so podana celo v ezoteričnih Puranah. Ta so (1) Yajna-Vidya, znanje o okultnih močeh, prebujenih v Naravi z izvajanjem določenih religioznih ceremonij in obredov. (2) Maha-Vidya, “veliko znanje”, magija Kabalistov in čaščenje Tantrikov, pogosto Čarovništvo najslabše vrste. (3)Guhya-Vidya, znanje o mističnih močeh, ki počivajo v Zvoku (Ethru), in zato v Mantrah (petih molitvah ali zaklinjanjih) ter odvisnih od uporabljenega ritma in melodije; z drugimi besedami, izvajanje magije, ki temelji na Poznavanju Sil Narave in njihovih medsebojnih odnosov. In (4) ATMA-VIDYA, izraz, ki se prevaja preprosto “znanje o Duši”, resnična Modrost po orientalistih, ki pa dejansko pomeni veliko več.

[Iknee]

Nimam več lajkov, ampak mi je je všeč od Brezota namig. Pa ne morem si kaj, da ne bi še nekaj napisala (upam, da ne bomo zarad tega zavil iz teme). Obred je živ ali ga pa ni. Obred je vse skupaj - dejavnost sama, ljudje in vsa druga bitja, ki so vključena, od kamnov do vetra in zvezd v enotnem polju, kjer se zgodi povezanost in uravnoteženje - zdravljenje. Enkraten in neponovljiv dogodek vsakič, ko se zgodi. V takem obredu je vključeno vse, kar je Brezo namignil. Ja, to so pradavne modrosti in tukaj ne moremo naumit nič kaj novega. Tako da so vsi resnični obredi v bistvu stari in novodobni hkrati - ker so pač živi in se dogajajo tukaj in zdaj, z današnjimi ljudmi.

[butl]

jp. se strinjam, če si mislu nekako tkole:

kdor otroke zavija v vato ...u resnici otrok ne zavija v vato... ampak samo šminka in skriva svoje nesposobnosti, k bi jih mogu s svojim uzgledom privzgojit otroku...

 

Pravzaprav sem mislu, da dela namest otroka tist, kar bi otrok moral. Otroku krade. Krade mu priložnosti, da bi otrok doživu izkušnje, spoznanja...prijetna in neprijetna. Potrditev, veselje, radost, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej rata. Potrditev, razočaranje, bolečino, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej ne rata. Da majo dejanja posledice.

 

Pa tko.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[Iknee]

Pravzaprav sem mislu, da dela namest otroka tist, kar bi otrok moral. Otroku krade. Krade mu priložnosti, da bi otrok doživu izkušnje, spoznanja...prijetna in neprijetna. Potrditev, veselje, radost, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej rata. Potrditev, razočaranje, bolečino, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej ne rata. Da majo dejanja posledice.

 

Pa tko.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

 

Ja, in tak pravzaprav obubožan otrok potem zelo hitro zaide v droge, ker se ustraši življenja, je negotov, ne prenese bolečine in poraza, ker se tega ni naučil v otroštvu, hkrati pa je navajen na takojšnjo zadovoljitev in ugodje - in kaj je bolj primernega v takem stanju kot droga. Ozdravitev od drogiranja vključuje, da izkusi in se nauči vse to, česar se ni mogel v otroštvu. Zato je to proces, zato traja leta, in zato ni prava pomoč nadaljevanje ujčkanja in ščitenja pred težavami in bolečino.

[butl]

Jaz bi tu dodala, da ne glede kako pogosto se to dogaja, vsak otrok enkrat odrste in kot odrasla oseba bi se naj soočil s tem, predelal, se naučil kar rabi in predvsem se potrudi, da ne ponavlja vzorca... če je to res tako hudo, potem ni treba tega dajat naprej. Konec koncev je lahko tako ravnanje (vzgoja) tudi način učenja. Učenja kako naj se ne bi počelo.

 

Ne vem, če sem te čist zastopu. A si hotla pokazat na tist dobr v takem načinu vzgoje. To bi znal bit res, ampak, če bi otroka vzgajal že od začetka za samostojno, odgovorno osebo, bi se mu prihranil ful trpljenja in cajta, da bi kt odrasel spremenu vzorce... če jih sploh bi

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[janko]

jp. se strinjam, če si mislu nekako tkole:

kdor otroke zavija v vato ...u resnici otrok ne zavija v vato... ampak samo šminka in skriva svoje nesposobnosti, k bi jih mogu s svojim uzgledom privzgojit otroku...

 

 

Pravzaprav sem mislu, da dela namest otroka tist, kar bi otrok moral. Otroku krade. Krade mu priložnosti, da bi otrok doživu izkušnje, spoznanja...prijetna in neprijetna. Potrditev, veselje, radost, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej rata. Potrditev, razočaranje, bolečino, trud, švic, trmo, vztrajnost, zaupanje...k mu nekej ne rata. Da majo dejanja posledice.

 

Pa tko.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

ja. čist strinjam.

če je bil moj post možni vzrok, zakaj se jih zavija v vato, je tole tvoje pol posledica in se mi čist poklapa.

 

 

in zdej sem kr zbrisal... pa sem mel kr neki napisan, ampak bi tema spet samo skrenila... na vzgojo... čeprou... se mogoče tam začne tut narkomanija.

[butl]

Ja, in tak pravzaprav obubožan otrok potem zelo hitro zaide v droge, ker se ustraši življenja, je negotov, ne prenese bolečine in poraza, ker se tega ni naučil v otroštvu, hkrati pa je navajen na takojšnjo zadovoljitev in ugodje - in kaj je bolj primernega v takem stanju kot droga. Ozdravitev od drogiranja vključuje, da izkusi in se nauči vse to, česar se ni mogel v otroštvu. Zato je to proces, zato traja leta, in zato ni prava pomoč nadaljevanje ujčkanja in ščitenja pred težavami in bolečino.

 

To je tko...in ni tko.

 

K se en drogira, se z vzroki nima smisla ukvarjat ne tko, ne drgač.

Najprej je treba nehat. In to je korak, za kterga se mora odločit odvisnik sam.

Šele pol enkrat pridejo na vrsto ostali procesi /spreminjanje življenskega sloga, prepričanj, samopodobe...ukvarjanja z vzroki/.

Je pa seveda res, da so ti procesi še kako pomembni, a bo odvisnik ostal abstinent, a se bo vrnu na staro življenje.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[mgd]

Pozdravljeni

 

Odločila sem se, da se po pomoč obrnem na forum, kjer ljudje vedo veliko več o življenju in zdravljenju http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Podobne teme nisem našla, zato bom skušala na čim krajši način opisati problem.

 

Imam 25-letnega brata, ki ima precej težav. Še prej bi rada poudarla, da sva skupaj odraščala v slabem otroštvu, kot najboljša prijatelja in mi pomeni največ. Žal pa ne najdem več rešitve kako mu pomagati.

 

Pred leti se je pričel drogirati s heroinom, sčasoma mu je končno uspelo priti v varen metadonski program. Pred 2 letoma in pol, se je mama, s katero je sam živel, z možem odselila v Ameriko. Do tedaj je še nekako imel voljo redno hoditi k terapevtki, kar je pogoj za sprejem na detoksikacijsko zdravljenje. Takrat ga še niso sprejeli, ker je imel teste na opioide pozitivne (naj bi bila 2 možna razloga: tablete ali težave z jetri). Za tem, ko je mama odšla, ni več hodil. Mimogrede: ta bolnica se nahaja 2 uri stran.

Občasno je depresiven, včasih ima samomorilne misli vendar mu pomaga, da mu stojim ob strani. Živi od sladkarij in je zelo suh. Ne hodi nikamor, razen zjutraj po metadon. Dvakrat na dan spi z uspavali, s tem beži pred življenjem. V teh 2 letih in pol sva je dvakrat šel k terapevtki. Pogosto menjava razpoloženje. Ko ga prime želja po ozdravitvi, bi šel čez vse ovire. Vseeno se ni držal terapevtkinega dogovora: pisati dnevnik jemanje zdravil, prihajati redno, neg.testi. Zapostavil je os.higieno, ne da se mu nič. Živi sam v majhnem stanovanju, ki ga plačuje mama ter ga finančno podpira. Tablete si kupuje, ker pravi, da ne dobi več recepta. Takojšnje prenehanje je lahko nevarno. Ima tudi težave z jetri. Sumijo hepatitis C, vendar ga dajejo na čakanje, sam pa tudi odlaša s pregledi. Vsakič, ko ga pokličem, sprašuje za denar ali pa govori o tem, kako bi rad bil kot vsi ostali. Zaradi nezdravega načina življenje, je lani dobill tudi astmo.

Kot vsi ostali odvisniki, ima standardne težave: nima apetita, želja po sladkem, precenjuje svoje sposobnosti, življenje jemlje zlahka, je vzkipljiv, pogosto utrujen in brez volje.

 

Dosedanje oblike pomoči:

- jaz: najprej sem začela z nadgradami, potem kaznimi, vendar hitro podležem "jokanju". Začela sem se tudi ukvarjati z reiki-jem, in mu včasih pomagam s tem. Kupujem mu drage prehranske dodatke. Živim pa 2 uri stran, zato mu ne morem veliko pomagat.

- moja psihiatrinja pravi: ker mu dajemo denar, plačujemo toplo stanovanje, ne bo nikoli nič naredil zase..češ, saj mu ni potrebno, zakaj bi?

- njegov psihiater: če želiš umreti, izvoli, kupi si vrv ali pa naredi nekaj zase.

- mama: materinski čut ji ne dopusti, da bi upoštevala ta psihološki nasvet: šele ko pade na dno, bo dobil voljo, da nekaj naredi zase. Knjige o zasvojencih so jo naučile, da je z njimi treba zlepa, ker je to bolezen.

 

V zadnjem času se zavedam dvojega:

- dokler se sam ne bo odločil, mu nihče ne bo pomagal,

- šele, ko bo padel na dno, se bo pobral (to je praksa vseh komun).

 

Problem pa je ta, da nima volje. Si želi, joče, ima ogromno sanj, močno željo po ozdravitvi in ni srečen ampak ga ovira res močna brezvoljnost in odlašanje, česar ne zmore premagat. Če so to stranski učinki substanc, ne vem.

 

Torej poskusila sem že skoraj vse možno. Če ostanem pri tem "ko se bo sam odločil", me bo pobralo od skrbi in strahu, da zboli, ker bombardira svoje telo, kar se vidi na obrazu.

 

Samo v vednost: je v zelo težki situaciji, ki jo razumejo samo tisti, ki so bili v tej situaciji in nihče drug. Kar se mu dogaja, je značilno za vse odvisnike. Potrebuje pa čim prejšnjo pomoč, preden zboli.

 

Hvala tistim, ki ste to prebrali in res bom hvaležna, če mi boste pomagali mogoče na kak drug način, ki ga morda ne poznam, mimo splošne

medicine, psihologije ipd. Iščem morda kakšne duhovne in druge pristope, ker mi on največ pomeni, sama pa več ne znam.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png

 

Pozdravljena Binchy. Sem prebral. Glede na to da si napisala, da iščeš morda kakšne duhovne in druge pristope sem se odločil, da ti pišem.

 

Jaz v življenju nisem vzel niti ene droge, ker sem se po milosti Boga v mojem srcu že od rojstva zavedal slabih posledic takega početja. Sem pa spoznal nekaj ljudi, ki so jemali trde droge in imeli samomorilna nagnjenja, a jih tudi opustili, ko so po milosti Boga dobili višji okus in jim droge niso bile več potrebne. Če želiš lahko poskusiš tudi s to metodo. Bog je v tem svetu razodel veliko svojih svetih imen, a med njimi sta Nitai Gouranga najbolj milostni. S prošnjo za pomoč tvojemu bratu, na glas ali v sebi ponavljaj ti imeni (Nitai Gouranga Nitai Gouranga Nitai Gouranga...) in opazuj rezultate. Vso srečo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[janko]

To je tko...in ni tko.

 

K se en drogira, se z vzroki nima smisla ukvarjat ne tko, ne drgač.

Najprej je treba nehat. In to je korak, za kterga se mora odločit odvisnik sam.

Šele pol enkrat pridejo na vrsto ostali procesi /spreminjanje življenskega sloga, prepričanj, samopodobe...ukvarjanja z vzroki/.

Je pa seveda res, da so ti procesi še kako pomembni, a bo odvisnik ostal abstinent, a se bo vrnu na staro življenje.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

no ja...

to je zdej mal provokativno lahko slišat tut tkole...

zakaj pa si šou dones u službo, če imaš krompirja u keudru še za celo zimo? to se sliši provokativno lahko za marsikoga, za odvisnika je pa to logičen način razmišljanja. ko ima u žepu eno dozo rezerve ne razmišlja, kje in kdaj bo dobil naslednjo, ampak najprej pokuri to, kar ima. in šele potem, ko v žepu nima nič, razmišlja, kako do naslednje ene doze, ko se zgodba ponovi, če malo posplošim.

in že samo za prvi korak, kot praviš, da je treba nehat... je treba imet motivacijo... in zdej... od kje motivacijo?

to je bistveni problem, kolkor jes štekam use skupi.

in ja... ko motivacija je, pol pa ja... prvi korak je abstinenca...

ampak tut motivacijo je lažje dobit, če poznaš tudi rezultate, če poznaš pot in tut orodja in pasti na poti.

[Iknee]

 

To je tko...in ni tko.

 

K se en drogira, se z vzroki nima smisla ukvarjat ne tko, ne drgač.

Najprej je treba nehat. In to je korak, za kterga se mora odločit odvisnik sam.

Šele pol enkrat pridejo na vrsto ostali procesi /spreminjanje življenskega sloga, prepričanj, samopodobe...ukvarjanja z vzroki/.

Je pa seveda res, da so ti procesi še kako pomembni, a bo odvisnik ostal abstinent, a se bo vrnu na staro življenje.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

 

Nehat, ja. Treznost je nujni pogoj za vse ostalo. Ampak če temu ne sledijo ostali procesi, ima ta treznost zelo kratek rok trajanja.Težava odvisnikov je glih v tem: ko pride kriza, mora priti tudi olajšanje - v obliki droge. Zakaj bi sploh opustil drogo, če pa prinese dobro počutje in kao reši problem? Kriza je namreč tako huda, da vsi ostali problemi zbledijo v primerjavi z njo. Zato je največkrat tako, da mora biti vse ostalo že tako hudo, da je odvisnik pripravljen prenesti tudi krizo, samo da bi se rešil.Do te točke res nima smisla razglabljat o vzrokih. No, potem se pa začne delo na vzrokih in nadoknadenju zamujenega in zavoženega. Ker če tega ni, bo slej ko prej spet pristal na drogah.

[butl]

no ja...

to je zdej mal provokativno lahko slišat tut tkole...

zakaj pa si šou dones u službo, če imaš krompirja u keudru še za celo zimo? to se sliši provokativno lahko za marsikoga, za odvisnika je pa to logičen način razmišljanja. ko ima u žepu eno dozo rezerve ne razmišlja, kje in kdaj bo dobil naslednjo, ampak najprej pokuri to, kar ima. in šele potem, ko v žepu nima nič, razmišlja, kako do naslednje ene doze, ko se zgodba ponovi, če malo posplošim.

in že samo za prvi korak, kot praviš, da je treba nehat... je treba imet motivacijo... in zdej... od kje motivacijo?

to je bistveni problem, kolkor jes štekam use skupi.

in ja... ko motivacija je, pol pa ja... prvi korak je abstinenca...

ampak tut motivacijo je lažje dobit, če poznaš tudi rezultate, če poznaš pot in tut orodja in pasti na poti.

 

Motivacija, da se odloč da neha, je oseben poden. In ta je od zavedanja da starši misljo resno /najblažje/ do zavedanja, da je smrt izbrala zdej njega kt naslednjega /najtežje/. Da bi prepoznavanje rezultatov, poti, orodij, pasti bil motiv za nehanje, jst ne verjamem. Mrbit pr kakem, ki občasno poha. Pr tistih, ki majo 25 ur na dan v glavi sam naslednjo dozo, pa ne. Pr njih je motiv lahko samo nekej zlo drastičnega, nepričakovanega.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

[janko]

Motivacija, da se odloč da neha, je oseben poden.

 

ja.

In ta je od zavedanja da starši misljo resno /najblažje/

 

ja. če je pred tem že po možnosti prodal tudi stanovanje, v katerem živijo.

do zavedanja, da je smrt izbrala zdej njega kt naslednjega /najtežje/.

 

no ja... ne poznam sicer cifr in statistik, ampak če bi primerjal, koliko se jih gre zdravit in koliko jih uzame zlati šus, tudi ta argument ni glih prepričljiv verjetno, ampak ajde... mogoče odločilen za tiste, ki so se odločili it zdravit.

Da bi prepoznavanje rezultatov, poti, orodij, pasti bil motiv za nehanje, jst ne verjamem.

 

jes tut ne in tega niti nisem reku. reku sem tole:

 

ampak tut motivacijo je lažje dobit, če poznaš tudi rezultate, če poznaš pot in tut orodja in pasti na poti.

 

in se strinjam še zmeri. torej... ko si razdedinjen ali vse prodal, zapufan usepovsod, ko se te izogibajo vsi, ko te lovi samo še policija in predvsem dilerji, katerim si dolžan in niso znani po nežnosti in toleranci... ko si na meji ali zlati šus ali zdravljenje... ja, takrat se zelo strinjam s sabo, da je lahko poznavanje orodij, poti, pasti... mogoče pomembna stvar pri odločivi med zdravljenjem in zlatim šusom in na to sem opozoril že tudi prej, da odrezat pomoč odvisniku, ki še ni globoko v pufih in kriminalu, posledično verjetno pomeni, da se bo v tej situaciji zelo hitro znašel.

 

Mrbit pr kakem, ki občasno poha.

 

kdor občasno poha, lahko poha cel lajf in ne bo za to vedu niti sosed, niti kdo drug, če mu sam ne bo povedu in tut nobenih vidnih destruktivnih posledic nima niti na sebi, niti okolici in niti ne verjamem, da razmišlja o prenehanju. če pa že, pa ni treba, da pade na poden, ker od pohanja na poden ne bo niti padel. pomoje seweda.

 

Pr njih je motiv lahko samo nekej zlo drastičnega, nepričakovanega.

 

ja.

in to je, ko se ozave, da ne bo nikjer več na noben način dobil nič in da nima več časa!!! časa predvsem pred dilerji in ne pred svojim zdravjem.

ne sestra, ne polcija... ampak kruto spoznanje, da nikjer ne more dobiti več na noben način nič!!! in da je zapufan, pa ne pri banki. ewo... samo to je lahko trigger, da sploh začne resno razmišljat. vse ostalo so bolj kot ne izjeme.

da je vse možne prijeme že izkoristil in ko zagotovo ve, da ima samo še eno dozo in nima niti časa, niti volje niti zdravja, je pa na meji, ko se odloča, ali zdravit, ali zlati šus. in to je zanj izbira med dvema zajebanima možnostima in ja, pri tej odločitvi za življenje mu pomoje lahko pomaga, če vsaj približno mogoče lahko ve, kaj je bil možni razlog za začetek kariere, če ve, kam se lahko obrne po pomoč in da mu bo tam res brez obsojanja in pametovanja pomoč nudena točno taka, kot jo u resnici rabi in če ve, da je mnogim že uspelo... torej... če pozna rezultate, orodja, pot in pasti.

seweda pa... je to moje mnenje in komot se tut motim.

[mayita]

http://www.youtube.com/watch?v=t9pU9FPz-dk

[mayita]

A ni že čas, da presežeš določeno omejeno miselnost "šamansko", new agersko, magično...to je samo terminologija iz različnih kultur, časovnih obdobij, ki govorijo o istih stvareh...Šamanizem ni del kulture v Evropi...Če pa ti misliš da so obredi, petje in ceremonije glavna poanta pravih šamanov potem si pa malo zgrešila bistvo...Malo jih povprašaj kaj po njihovo pomeni iskanje izgubljenih (ujetih) delčkov duše, njihovo sestavljanje in kako se to dela...Zelo pomemben dejavnik tudi pri "džankijih"...

 

Majhen namig...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Obstajajo štiri (med številnimi drugimi) imena za različne vrste Ezoteričnega Znanja ali Znanosti, ki so podana celo v ezoteričnih Puranah. Ta so (1) Yajna-Vidya, znanje o okultnih močeh, prebujenih v Naravi z izvajanjem določenih religioznih ceremonij in obredov. (2) Maha-Vidya, “veliko znanje”, magija Kabalistov in čaščenje Tantrikov, pogosto Čarovništvo najslabše vrste. (3)Guhya-Vidya, znanje o mističnih močeh, ki počivajo v Zvoku (Ethru), in zato v Mantrah (petih molitvah ali zaklinjanjih) ter odvisnih od uporabljenega ritma in melodije; z drugimi besedami, izvajanje magije, ki temelji na Poznavanju Sil Narave in njihovih medsebojnih odnosov. In (4) ATMA-VIDYA, izraz, ki se prevaja preprosto “znanje o Duši”, resnična Modrost po orientalistih, ki pa dejansko pomeni veliko več.

brezo nisem mislila tako kot si ti intrepertiral,samo rekla sem da ne poznam vseh novih stvari.....sam to je za drugo temo.....

drugače pa ne rabim spraševati nikogar,mene je zanimalo kaj si ti izvedel in kako,ker je bilo meni novo....

[Brezo]

brezo nisem mislila tako kot si ti intrepertiral,samo rekla sem da ne poznam vseh novih stvari.....sam to je za drugo temo.....

drugače pa ne rabim spraševati nikogar,mene je zanimalo kaj si ti izvedel in kako,ker je bilo meni novo....

 

V bistvu ne obstaja nobenih novih stvari...vse je bilo znano tudi že v preteklosti...danes se uporablja samo malo drugačna terminologija in malo "preoblečene" metode oz. pristopi...Nekaterim takim stvarem se danes pravi angelski reading, intuitivni vpogled, kanaliziranje in ne vem kako še vse...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayita]

ok brezo, ja se strinjam,čeprav nekatere stvari so pa sama izmišljotina, to je druga tema, pustimo raje prosto pot stari poti

[aboyanasanna]

no ja...

to je zdej mal provokativno lahko slišat tut tkole...

zakaj pa si šou dones u službo, če imaš krompirja u keudru še za celo zimo? to se sliši provokativno lahko za marsikoga, za odvisnika je pa to logičen način razmišljanja. ko ima u žepu eno dozo rezerve ne razmišlja, kje in kdaj bo dobil naslednjo, ampak najprej pokuri to, kar ima. in šele potem, ko v žepu nima nič, razmišlja, kako do naslednje ene doze, ko se zgodba ponovi, če malo posplošim.

in že samo za prvi korak, kot praviš, da je treba nehat... je treba imet motivacijo... in zdej... od kje motivacijo?

to je bistveni problem, kolkor jes štekam use skupi.

in ja... ko motivacija je, pol pa ja... prvi korak je abstinenca...

ampak tut motivacijo je lažje dobit, če poznaš tudi rezultate, če poznaš pot in tut orodja in pasti na poti.

 

no ja...

to je zdej mal provokativno lahko slišat tut tkole...

zakaj pa si šou dones u službo, če imaš krompirja u keudru še za celo zimo? to se sliši provokativno lahko za marsikoga, za odvisnika je pa to logičen način razmišljanja. ko ima u žepu eno dozo rezerve ne razmišlja, kje in kdaj bo dobil naslednjo, ampak najprej pokuri to, kar ima. in šele potem, ko v žepu nima nič, razmišlja, kako do naslednje ene doze, ko se zgodba ponovi, če malo posplošim.

in že samo za prvi korak, kot praviš, da je treba nehat... je treba imet motivacijo... in zdej... od kje motivacijo?

to je bistveni problem, kolkor jes štekam use skupi.

in ja... ko motivacija je, pol pa ja... prvi korak je abstinenca...

ampak tut motivacijo je lažje dobit, če poznaš tudi rezultate, če poznaš pot in tut orodja in pasti na poti.

 

 

Ja tudi sama sem o tem pisala. Motivacijo najdeš tudi v podpori bližnjih in tudi v stvareh, ki jih počneš vsak dan. Dobrih, pozitivnih. Ko dobiš motivacijo si pripravljen

tudi kaj razmisliti. Da bi kaj naredil iz sebe, da bi se trudil nehat. Zato je pomembno, da imaš nekoga, k te podpira.

 

L.p

[aboyanasanna]

Motivacijo pa ne najdeš samo v hobijih, dobri družbi, delu ampak tudi, ko rešiš tisti vzrok. Ker če te nekaj teži ves čas

niti ne moreš najti motivacije. Zato je potrebno začeti tam.

 

Pri problemu, ki je nastal in, ko ga rešiš si odrešen, začneš delati lahko več na sebi. Se posvetiš delu, ki te veseli, ljudem, ki

te podpirajo. hobiju, kakšni dobri knjigi če te veseli branje, glasbi karkoli kar te dela veselje. Ko to delaš vsak dan, ne, da bi

se zavedal je človek veliko bolj pozitiven in takrat se je pripravljen tudi potruditi.

 

Tako, da podpora bližnjega je za posameznika lahko zelo pomembna, saj mu daje moč, motivacijo. To je tista

osnova za katero se lahko tudi potrudi. Sploh pa če ima nekega človeka poleg, ki je pozitiven in ga ves čas

spodbuja in ne kritizira. Mu lahko kar veliko pomaga. Slabo pa je za človeka, ki jemlje drogo, ko ima poleg sebe

človeka za podporo, ki ni ve več kaj narediti, s tem mu daje samo vedeti negotovost. Nekdo, ki je na drogi

potrebuje močnega človeka poleg, ki ga bo edino le spodbujal in mu vlival nove možnosti za naprej.

 

Potrebuje strpnega človeka, ki ga ne bo kritiziral če bo kaj narobe naredil ampak delal samo na tem, da se te

napake, če lahko rečemo temu napake samo popravijo na boljše. Človeka, ki bosta delala na problemih

in postopoma reševala en korak za drugim.

 

Človek, ki ne ve kaj narediti v tej situaciji, ni dober vpliv na človeka, ki se drogira. To pa je le moje mnenje

kaj bi jaz naredila v tem primeru.

 

Kako bi jaz pomagala? ) Ste izvedeli iz tega kar sem napisala, sploh pa , ko bi bilo potrebno tudi reči NE, bi tudi rekla

NE, ker bi bilo edino to dobro zanj.

[janko]

Ja tudi sama sem o tem pisala. Motivacijo najdeš tudi v podpori bližnjih in tudi v stvareh, ki jih počneš vsak dan. Dobrih, pozitivnih. Ko dobiš motivacijo si pripravljen

tudi kaj razmisliti. Da bi kaj naredil iz sebe, da bi se trudil nehat. Zato je pomembno, da imaš nekoga, k te podpira.

 

L.p

 

lej... nisem prepričan, da ti res veš, kaj pomeni bit odvisnik od droge... (čeprou... tut vse droge niso glih iste in z istimi lastnostmi in posledicami, pa useeno)

ker... odvisnik počne samo to in nič drugega, kot razmišlja, kako bo prišel do droge.

vsak dan... ves dan... dan za dnem...

in zdej... droga ni zastonj...

in ker odvisnik ne počne nič drugega, kot razmišlja kako do droge, mu zmanjka časa in energije in volje (če sem zelo zelo nežen pri izražanju) početi karkoli, da bi denar za drogo tudi zaslužil... kar pomeni... da... ko mu zmanjka zaloge denarja, ko proda vse, kar ima, ko si ne more nikjer več sposoditi, ko... ko...

no... mal sama pomisli...

sploh pa ste zelo hvalil tisti film o zoo otrocih... in tam... niti slučajno ni povedano vse, česar so odvisniki sposobni oz. bolje rečeno prisiljeni početi, ker njim... se gre za življenje.

in ko iščejo poti do drog... imajo domišljijo, imajo pogum... nimajo vesti, nimajo moralnih vrednot, nimajo dostojanstva, nimajo predsodkov...in nimajo želje po knjigi in nimajo želje po družbi...

ker imajo... samo eno ljubezen, strast in potrebo... in... zvestobo do roba (laško pivo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png )

[aboyanasanna]

lej... nisem prepričan, da ti res veš, kaj pomeni bit odvisnik od droge... (čeprou... tut vse droge niso glih iste in z istimi lastnostmi in posledicami, pa useeno)

ker... odvisnik počne samo to in nič drugega, kot razmišlja, kako bo prišel do droge.

vsak dan... ves dan... dan za dnem...

in zdej... droga ni zastonj...

in ker odvisnik ne počne nič drugega, kot razmišlja kako do droge, mu zmanjka časa in energije in volje (če sem zelo zelo nežen pri izražanju) početi karkoli, da bi denar za drogo tudi zaslužil... kar pomeni... da... ko mu zmanjka zaloge denarja, ko proda vse, kar ima, ko si ne more nikjer več sposoditi, ko... ko...

no... mal sama pomisli...

sploh pa ste zelo hvalil tisti film o zoo otrocih... in tam... niti slučajno ni povedano vse, česar so odvisniki sposobni oz. bolje rečeno prisiljeni početi, ker njim... se gre za življenje.

in ko iščejo poti do drog... imajo domišljijo, imajo pogum... nimajo vesti, nimajo moralnih vrednot, nimajo dostojanstva, nimajo predsodkov...in nimajo želje po knjigi in nimajo želje po družbi...

ker imajo... samo eno ljubezen, strast in potrebo... in... zvestobo do roba (laško pivo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png )

Od primera do primera odvisno. SEVEDA JAZ NE VEM VSEGA

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

lepo se mej.

[aboyanasanna]

Vse drugo bi reševali psihologi, strokovnjaki, kar je pa v moji moči pa lahko naredim. Sploh pa

jaz nimam otrok in tudi zdaj nisem v taki situaciji, da se kdo poleg mene drogira.

 

Jaz imam le depresijo in z njo se ukvarjam, zame je pomembno to , da rešim.

 

Se mi zdi, da je že to moj največji problem, tko, da dokler imam sama take probleme, ne morem drugim ne vem kaj pomagati.

Nisem pri taki moči, da sem lahko sposobna še drugim pomagati, ker imam sama s seboj preveč delahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png. Tko, da

od mene edino lahko izveste kaj bi jaz naredila.

 

To je pa to za danes

[janko]

lepo se mej.

 

hvala.

ti tud http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

pa velik uspeha z depresijo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[domoljubka]

V tej temi se niti za trenutek nisem nameravala prepirat niti z Aboyanasanno, niti z Mayito. Pisala sem Binchy in ne njima. Onidve ne razumeta mojih postov, pravzaprav imam glede na njune odzive občutek, da prebereta samo tisto, proti čemur se lahko zaženeta in očitata pomanjkanje sočutja. Binchy, ki zares doživlja dramo s svojcem na drogah, pa točno ve, o čem pišem. In to je meni edino, kar šteje tukaj. Če bi bil tukaj kak bivši džanki ali kdo od bližnjih svojcev kakega džankija, sem prepričana, da bi tudi razumel. Ker je včasih neskončno težje pomagati tako, da obmiruješ in se umakneš, kot vztrajati v podpiranju. Ker je iti preko sebe v resnici dejanje prave nesebičnosti in ne obratno, kot očitata M. in A. Zato bom tukaj prilepila del izpovedi matere džankija (ki se je ozdravil in je materi neizmerno hvaležen za ta korak):

 

... Ko sem zadnjič šla od vas, ko smo se pogovarjali o tem, da ga bom pustila samega in ga nehala podpirati, sem imela občutek, da sem v tunelu in na koncu ni bilo videti nobene luči. Po glavi se mi je podila zmešnjava misli, na trenutke se mi zdelo, da se mi bo zmešalo. Del mene je kričal, moj otrok, moj otrok, če mu to naredim bo umrl, kaj, če si bo kaj naredil, ja, gotovo si bo kaj naredil, ali pa se zadolžil pri dilerju in ga bo on fental ... in sem ga videla ležati tam, mrtvega ... moj otrok!!! Požirala sem solze, ko sem trpala obleke v potovalko, brez reda, sploh ne vem, kaj sem metala not. Tresla sem se in slabo mi je bilo, imela sem občutek, da delam v popolnem nasprotju z vsemi svojimi prepričanju in občutki. In potem - NE, ne morem, moj otrok, ubogi moj otrok stati mu moram ob strani ne glede na vse... To so bili najhujši trenutki v mojem življenju. Potem se mi je pojavil glas, ne vem od kod, kot da ni bil moj, a zelo jasen glas: "Saj sploh ne pomagaš njemu, pomagaš njegovemu drogiranju! Del njegove drogeraške igre si! Izstopi in mu daj priložnost, da dobi direktno pomoč, ne stoj več na poti njegovi duši!" Potem sem začutila samo globok mir, neko drugačno sočutje in ljubezen. V tistem trenutku sem vedela: ja, to je pravi korak. Čutila sem, da sem šla preko sebe, kot da bi stopila v nek drug svet, neko drugo zavest, dobila sem neko nenavadno moč, ki je prej nisem poznala. Kot bi se vse ure na skupini za svojce, ko nisem čisto verjela, kaj mi skušajo dopovedat in moje molitve v nočeh, ko nisem mogla spati od skrbi nekako poklopile. Spokala sem mu potovalko, jo postavila v predsobo in čakala, da se odpravi iz svoje sobe ven. Ko je bil na vratih, sem mu potisnila potovalko v roke, čisto mirno, in mu rekla: " Domov ne moreš več. Ali pristaneš na detoksikacijo in potem v komuno, ali pa pojdi po svoji poti, skrbi sam zase in se ne vračaj več." Pogledal me je, popolnoma presenečen, ko da me prvič vidi. začuda sploh ni komentiral. samo vzel je potovalko in odšel. Jaz sem ostala v popolni praznini. Ure dolgo sem samo sedela na stolu v kuhinji in bolščala v prazno. Ni se vrnil. Niti zvečer, niti zjutraj. Četrti dan mi je napisal SMS: Pripravljen sem. Grem v komuno. Kar dolgo sem strmela v tista dva stavka, potem pa so se mi ulile solze olajšanja

 

Precej se v tej debati povdarja to samostojno odločitev ...

Še preden pa začnemo s tem sekundarnim delom ... moramo v sebi zelo razdelati to, o čemur je v zadnjih postih govoril tudi Janko...

V tem primeru pri Binchy, smo šele na začetku pomoči ... in ob tem je treba jasno govoriti in razmejiti, kje se ta pomoč sploh začne ...

Šele nato, če se trud ne bi obrestoval, če ne bi nič od začrtanega potegnilo ... bi lahko govorili o tem, kar sedaj postavljamo na prvo mesto ... pa je v bistvu to drugotnega ali pa vzporednega pomena ...

Kot razumem Binchy je začela pri reikiju, pa pri knjigah ... eni tukaj pa razlagamo, da je za to stanje, v katerem se sedaj nahaja njen brat, potrebno delovati najprej v drugo smer pomoči ...

In to je vse, v čemur se zdaj mi tukaj razhajamo ... vse ostalo od nasvetov pa lahko združimo ...

Pred tem je potrebno razumeti, da je v prvi fazi za uspešen celovit izid pomembno razumeti njegovo psihofizično stanje ...

Odvisen človek, bog ne daj še tak, ki je zapovrh zapadel še v dodatne faze raznih bolezni ni zmožen razsodnega razmišljanja, moči in energije za odločit se kako naj njegovo zdravljenje poteka ...

Zelo redki še ujamejo fazo, ko to še uspejo storiti, zato je težko takšne primere izpostavljati za edino pravilne.

Mayita in Aboyanasanna govorita o tem, da sestra z branjem knjig in reikijem zamuja prepotrebni čas, sedaj, ko se mora hitro sestaviti načrt in se pozanimati kako poteka celovit proces zdravljenja it v akcijo in ukrepati, ker smrt trka na vrata .(Zdaj razmišljamo, kako rešit in pomagat bratu in s tem tudi Binchy)

 

Ja, vsi bi radi verjeli, da se iz vsake situacije lahko izvlečemo čisto sami ...

Vsi se bojimo nemoči in trenutka, ko bomo odvisni od nekoga ...

Ampak to ni razlog, da se 100% ne angažiramo ... vsaj ne bi smel biti ...

Lahko pa, če nekdo tega ni zmožen ima pravico se odmakniti od situacije. Vsak ne zmore pomagati drugim ...

Nekateri morajo še veliko delati na tem, da postanejo manj sebični, bolj solidarni, razumevajoči, pripravljeni ...

Pa ne gre za obkrivljanje ... to je dejstvo.

Sam potem naj takšen, ki ne zna in ne zmore in noče, to tudi pošteno prizna pa ga ne bo nihče krivil.

Naj poišče drugo strokovno pomoč ...

Teoritiziranje je tukaj samo pesek v oči, izgovor, da stagniramo ...

Ali pomagaš ali ne. Tako jaz to vidim pri vsaki zadevi.

To se je potrebno jasno vprašati in odločno izreči.

 

... Lahko zdaj pridam še zgodbe iz našega naselja, zelo resnične ... z meni poznanimi imeni.

 

Mati treh sinov je začela obupavati, ko je srednji sin začel uživati heroin ...

Doma je to do konca sprlo celo družino ... saj ga je ničkolikokrat dobila zadetega v kotu kopalnice ...

Tudi sam je želel prenehati pa je bilo vse skupaj premočno zanj, saj mu je zavojček z drogo, že nekdo mimogrede ponudil v roko, bodisi na stopnicah, bodisi skozi okno na vrvici iz zgornjega nadstropja ...

Potem seveda, ko se je doma dogajalo še marsikaj neprijetnega, kar lahko poteka ob tem, se je mati po predlogu neke terapevtke odločila, da mu spakira njegove zadeve, ga postavila pred dejstvo in ga odpravila v širni svet.

Fante se je sredi zime po zgoraj opisanem scenariju znašel na cesti, brez denarja, brez stanovanja in brez pravih prijateljev ...

Sedaj bi nekdo tukaj lahko rekel; "Aha pa ga mamo. Zdaj se bo moral odločiti za zdravljenje, komuno, ker drugače ne gre " ...

Pa ni tako preprosto ...

Krog dilerjev odzunaj, zavoha situacijo in ga nagovori na razna druga dejanja medsebojnega sodelovanja kot je to v navadi.

Pritepel se je v naš blok.

Tudi sam je dilal naprej, da je lahko preživel in spal na našem mrzlem podstrešju celo mesec tudi, ko je bilo odzunaj -15 stopinj ...

Včasih sem ga srečala, ko je v kotu bloka čakal na temo našega naselja.

Še danes ga vidim pred seboj s tistim svojim, milo modrim pogledom, vsega preplašenega.

Iz tedna v teden je hiral pred našimi očmi.Sicer ni nikomur nič žalega naredil. Bil je ves izgubljen, bolan od mraza in prestrašen ...

Še preden se je mogoče dobro zavedal, kaj je zanj v tej situaciji najboljše, so ga v tem istem mesecu nekega večera, tako brez kakršnekoli zaščite in zavetja pretepli neznaci.

Našli so ga nekje v soseski ... prepozno.

 

Druga zgodba;

Punca stara 18 let iz našega bloka, prepuščena cele dneve sama sebi, ker mati samohranilnika, ki je živela še z eno mlajšo hčero je morala za preživetje opravljati dve službi ...

Ko je izvedela, da se hči drogira je v preostanku časa poskušala s hčerko ta problem reševati na vse možne načine, ki so ji svetovali ...

Mati se je odločila preseliti se iz tega naselja, ki je polno skušnjav in prilik na podeželje ...

Hčer je postavila pred dejstvo, da gre lahko z njo ali pa ostane.

Ker je bila punca preveč hitro postavljena pred odločitev, je seveda ostala blizu izvora svojih peklenskih navad ...

Dogajalo se ji je marsikaj ...

Mati je odšla.

Punca se je po tem še do konca izgubila in še preden so ji lahko priskočili na pomoč je naredila samoumor.

 

Tretja zgodba;

Mladenič živel pri stari mami, ker je mati umrla, oče ni bil nikoli prisoten v njegovem lajfu ...

Izgubljenega in neizkušenega je zavedel nek pedofilski prebrisanec in ga ob zlorabljanju navadil še na heroin ...

Pri 20 letih, se je že prvikrat vrnil iz zdravljenja ...

Velikokrat sem se pogovarjala z njim saj je bil izredno komunikativen, iskren in pripravljen razlagati svojo izkušnjo.

Dobro mu je šlo...

Nadaljnih šest let ni poiskusil ničesar škodljivega kljub soseki, v kateri se vsem nam pred nosom odvija tale kaos ...

Nato mu je stara mati umrla.

Od nekod so pridrveli neki drugi sorodniki in ga izgnali iz stanovanja, ki so ga kakšno leto kasneje tudi prodali ...

Mladenič se je najprej potikal v bližini, spal po kleteh, ni imel kam ...

Počutil se je odrinjenega na rob družbe, saj se ni imel niti kje naspati, umiti itd ... in kmalu je zopet zašel v začaran krog mamil ...

Srečala sem ga nato čez dve leti v našem bloku na žalost, že globoko v tem ...

Povedal mi je, da sicer putuje po večjih mestih in da se je slučajno spet za nekaj dni zatekel v domač kraj ...

Od takrat ga nisem več videla, nekateri govorijo, da ni več med živimi a, ker ni imel nikogar od bližnjih je težko reči, kaj je res ...

 

Lahko nadaljujem s smrtnimi zgodbami v primerih, ko je odvisnik ostal zaradi okoliščin v svojem problemu sam a naj bo za to, kar želim povedati zadosti.

Nadaljni primeri, kjer so odvisniki imeli do ozdravitve podporo, vzpodbudo in organizirano pomoč predvsem domačih takoj na začetku so se boljše iztekli.

Za punco, ki je sedaj po petih letih že zaposlena in je ostala celo doma, ko je bilo najhuje in je mama vztrajala pri pogovorih, negi in organizaciji, se je zanjo in za fanta, ki je bil tudi odvisnik zaenkrat uspešno iztekla ...

Mati in brat ter oba odvisnika živijo skupaj,v trisobnem stanovanju na istem naslovu in si vsakodnevno pomagajo ...

Hodijo na strokovno terapijo, delavnice ...

Situacija jih je zelo povezala in napredujejo v vseh pogledih ...

Velikokrat delijo izkušnje z ostalimi ....

 

Tudi sina nekega direktorja in sedaj politika je podobna ...

Starše je zanimal samo zunanji blišč uglednih nazivov in izobrazbe, sin pa v tem dogajanju osamljen in izgubljen.

Oče je v svoji ambiciozni karieri napetost sproščal z ljubicami, mati pa nervozno odganjala svoja otroka ven na cesto ...

Eden od njiju je našel družbo v drogi ...

Začel s travo, končal s heroinom.

Očetu je bilo nadvse pomebno samo puščanje lepega vtisa v medijih, le takrat tik pred volitvami, skratka maškerada za zunanji svet.

Meni je bilo ob tem, ko sem brala kakšen njegov intervju kar slabo od vsega pocukranega in lažnjivega .

v bistvu si ni nihče od bližnjih vzel niti dneva časa za zdravljenje sina ...

Še, ko so se odselili v hišo je ta vrli politik zjutraj, mirno preden je odšel v službo, pripeljal sina v naš blok na kraj samega zločina in ga tu pustil.

Šele, ko so začele padati maske in so se v dogajanje vtaknili tudi drugi, se je vsa zadeva premaknila v dobro tega fanteta ...

Pa čeprav morda le zaradi pritiska javnosti in politike je družinsko sodelovanje in pomoč vendarle obrodilo sadove ...

Fant je še danes v komuni ...

 

Zato vem koliko je pomembna in zaželjena zdrava bližina in prava, odločna ter pravočasna pomoč.

Saj poiskusimo lahko, kaj več pa itak res ne moremo ...

V tem jaz vidim subtil. Razumeti razne situacije...

Ne gre za obkrivljanje in nabijanje krivde.

Potrebno je celovito pristopiti.

Resnica govori sama zase.

 

Po vsem kar sem videla in že slišala, bi jaz sama pri sebi spregala takole ;

1.Razumem situacijo bolezni in želim pomagati

2. Z njo se celovito seznanim

3.Pojasnim odvisniku in dam na razpolago sodelovanje ... (ko je načrt že pripravljen)

4. ukrepam, poiščem vse potrebne oblike pomoči ali opustim

5. Šele nato lahko rečem, da se karkoli ne da in da je odvisnik zdaj pa res prepuščen svoji odločitvi

6. amen

[aboyanasanna]

Precej se v tej debati povdarja to samostojno odločitev...

Še preden pa začnemo s tem sekundarnim delom ...moramo v sebi zelo razdelati to, o čemur je v zadnjih postih govoril tudi Janko...

V tem primeru pri Binchy, smo šele na začetku pomoči....in ob tem je treba jasno govoriti in razmejiti, kje se ta pomoč sploh začne...

Šele nato, če se trud ne bi obrestoval, če ne bi nič od začrtanega potegnilo...bi lahko govorili o tem, kar sedaj postavljamo na prvo mesto...pa je v bistvu to drugotnega ali pa vzporednega pomena...

Kot razumem...Binchy je začela pri reikiju, pa pri knjigah....eni tukaj pa razlagamo, da je za to stanje, v katerem se sedaj nahaja njen brat, potrebno delovati najprej v drugo smer pomoči...

In to je vse, v čemur se zdaj mi tukaj razhajamo...vse ostalo od nasvetov pa lahko združimo...

Pred tem je potrebno razumeti, da je v prvi fazi za uspešen celovit izid... pomembno razumeti njegovo psihofizično stanje...

Odvisen človek, bog ne daj še tak, ki je zapovrh zapadel še v dodatne faze raznih bolezni ...ni zmožen razsodnega razmišljanja, moči in energije...za odločit se kako naj njegovo zdravljenje poteka...

Zelo redki še ujamejo fazo, ko to še uspejo storiti...zato je težko takšne primere izpostavljati za edino pravilne.

Mayita in Aboyanasanna govorita o tem , da sestra z branjem knjig in reikijem zamuja prepotrebni čas, sedaj, ko se mora hitro sestaviti načrt in se pozanimati kako poteka celovit proces zdravljenja....it v akcijo in ukrepati....ker smrt trka na vrata...(Zdaj razmišljamo, kako rešit in pomagat bratu...in s tem tudi Binchy)

 

Ja, vsi bi radi verjeli, da se iz vsake situacije lahko izvlečemo čisto sami...

Vsi se bojimo nemoči in trenutka, ko bomo odvisni od nekoga ...

Ampak to ni razlog, da se 100% ne angažiramo...vsaj ne bi smel biti...

Lahko pa...če nekdo tega ni zmožen...ima pravico se odmakniti od situacije...vsak ne zmore pomagati drugim...

Nekateri morajo še veliko delati na tem, da postanejo manj sebični, bolj solidarni, razumevajoči, pripravljeni...

Pa ne gre za obkrivljanje...to je dejstvo.

Sam potem naj takšen, ki ne zna in ne zmore in noče, to tudi pošteno prizna....pa ga ne bo nihče krivil..

Naj poišče drugo strokovno pomoč...

Teoritiziranje je tukaj samo pesek v oči....izgovor, da stagniramo..

Ali pomagaš ali ne....tako jaz to vidim pri vsaki zadevi.

To se je potrebno jasno vprašati in odločno izreči.

 

..Lahko zdaj pridam še zgodbe iz našega naselja...zelo resnične ...z meni poznanimi imeni...

 

Mati treh sinov je začela obupavati, ko je srednji sin začel uživati heroin...

Doma je to do konca sprlo celo družino...saj ga je ničkolikokrat dobila zadetega v kotu kopalnice....

Tudi sam je želel prenehati...pa je bilo vse skupaj premočno zanj...saj mu je zavojček z drogo, že nekdo mimogrede ponudil v roko, bodisi na stopnicah...bodisi skozi okno na vrvici iz zgornjega nadstropja...

Potem seveda, ko se je doma dogajalo še marsikaj neprijetnega, kar lahko poteka ob tem, se je mati po predlogu neke terapevtke odločila, da mu spakira njegove zadeve, ga postavila pred dejstvo...in ga odpravila v širni svet...

Fante se je sredi zime po zgoraj opisanem scenariju znašel na cesti...brez denarja, brez stanovanja in brez pravih prijateljev...

Sedaj bi nekdo tukaj lahko rekel; "Aha pa ga mamo...zdaj se bo moral odločiti za zdravljenje, komuno, ker drugače ne gre "....

Pa ni tako preprosto...

Krog dilerjev odzunaj, zavoha situacijo in ga nagovori na razna druga dejanja medsebojnega sodelovanja....kot je to v navadi...

Pritepel se je v naš blok.....

Tudi sam je dilal naprej, da je lahko preživel...in spal na našem mrzlem podstrešju celo mesec...tudi, ko je bilo odzunaj -15 stopinj...

Včasih sem ga srečala, ko je v kotu bloka čakal na temo našega naselja...Še danes ga vidim pred seboj...s tistim svojim, milo modrim pogledom ...vsega preplašenega.

Iz tedna v teden je hiral pred našimi očmi....Sicer ni nikomur nič žalega naredil...bil je ves izgubljen, bolan od mraza in prestrašen...

Še preden se je mogoče dobro zavedal, kaj je zanj v tej situaciji najboljše...so ga v tem istem mesecu...nekega večera ...tako brez kakršnekoli zaščite in zavetja pretepli neznaci...

Našli so ga nekje v soseski...prepozno.

 

Druga zgodba;

Punca stara 18 let ...iz našega bloka...prepuščena cele dneve sama sebi...ker mati samohranilnika, ki je živela še z eno mlajšo hčero...je morala za preživetje opravljati dve službi...

Ko je izvedela, da se hči drogira je v preostanku časa poskušala s hčerko ta problem reševati na vse možne načine, ki so ji svetovali...

Mati se je odločila preseliti se iz tega naselja, ki je polno skušnjav in prilik...na podeželje...

Hčer je postavila pred dejstvo, da gre lahko z njo..ali pa ostane...

Ker je bila punca preveč hitro postavljena pred odločitev...je seveda ostala blizu izvora svojih peklenskih navad....

Dogajalo se ji je marsikaj ...

Mati je odšla.

Punca se je po tem.. še do konca izgubila...in še preden so ji lahko priskočili na pomoč...je naredila samoumor.

 

Tretja zgodba;

Mladenič živel pri stari mami, ker je mati umrla..oče ni bil nikoli prisoten v njegovem lajfu...

Izgubljenega in neizkušenega je zavedel nek pedofilski prebrisanec ...in ga ob zlorabljanju navadil še na heroin...

Pri 20 letih, se je že prvikrat vrnil iz zdravljenja...

Velikokrat sem se pogovarjala z njim...saj je bil izredno komunikativen, iskren in pripravljen razlagati svojo izkušnjo.

Dobro mu je šlo...

Nadaljnih šest let ni poiskusil ničesar škodljivega... kljub soseki, v kateri se vsem nam pred nosom odvija tale kaos...

Nato mu je stara mati umrla.

Od nekod so pridrveli neki drugi sorodniki in ga izgnali iz stanovanja, ki so ga kakšno leto kasneje tudi prodali....

Mladenič se je najprej potikal v bližini, spal po kleteh...ni imel kam...

Počutil se je odrinjenega na rob družbe, saj se ni imel niti kje naspati, umiti itd... in kmalu je zopet zašel v začaran krog mamil...

Srečala sem ga nato ...čez dve leti v našem bloku...na žalost, že globoko v tem...

Povedal mi je, da sicer putuje po večjih mestih....in da se je slučajno spet za nekaj dni zatekel v domač kraj...

Od takrat ga nisem več videla...nekateri govorijo, da ni več med živimi..a, ker ni imel nikogar od bližnjih ...je težko reči, kaj je res...

 

Lahko nadaljujem s smrtnimi zgodbami v primerih, ko je odvisnik ostal zaradi okoliščin v svojem problemu sam...a naj bo za to, kar želim povedati zadosti..

Nadaljni primeri, kjer so odvisniki imeli do ozdravitve podporo, vzpodbudo in organizirano pomoč predvsem domačih takoj na začetku ...so se boljše iztekli...

Za punco, ki je sedaj po petih letih že zaposlena in je ostala celo doma, ko je bilo najhuje...in je mama vztrajala pri pogovorih, negi in organizaciji, se je zanjo in za fanta, ki je bil tudi odvisnik...zaenkrat uspešno iztekla...

Mati in brat ...ter oba odvisnika živijo skupaj ...v trisobnem stanovanju...na istem naslovu...in si vsakodnevno pomagajo...

Hodijo na strokovno terapijo...delavnice...

Situacija jih je zelo povezala in napredujejo v vseh pogledih...

Velikokrat delijo izkušnje z ostalimi....

 

Tudi sina nekega direktorja in sedaj politika ...je podobna...

Starše je zanimal samo zunanji blišč uglednih nazivov in izobrazbe...sin pa v tem dogajanju osamljen in izgubljen,,,

Oče je v svoji ambiciozni karieri napetost sproščal z ljubicami, mati pa nervozno odganjala svoja otroka ven na cesto....

Eden od njiju je našel družbo v drogi....

Začel s travo...končal s heroinom...

Očetu je bilo nadvse pomebno samo puščanje lepega vtisa v medijih...le takrat tik pred volitvami...skratka maškerada za zunanji svet.

Meni je bilo ob tem, ko sem brala kakšen njegov intervju... kar slabo od vsega pocukranega in lažnjivega .

v bistvu si ni nihče od bližnjih vzel niti dneva časa...za zdravljenje sina...

Še, ko so se odselili v hišo...je ta vrli politik zjutraj.... mirno.... preden je odšel v službo, pripeljal sina v naš blok...na kraj samega zločina...in ga tu pustil.

Šele, ko so začele padati maske...in so se v dogajanje vtaknili tudi drugi...se je vsa zadeva premaknila v dobro tega fanteta...

Pa čeprav morda le zaradi pritiska javnosti in politike...je družinsko sodelovanje in pomoč...vendarle obrodilo sadove...

Fant je še danes v komuni...

 

Zato vem koliko je pomembna in zaželjena zdrava bližina in prava, odločna ter pravočasna pomoč.

Saj poiskusimo lahko...kaj več pa itak res ne moremo...

V tem jaz vidim subtil...Razumeti razne situacije...Ne gre za obkrivljanje in nabijanje krivde...Potrebno je celovito pristopiti.

Resnica govori sama zase.

 

Po vsem kar sem videla in že slišala...bi jaz sama pri sebi spregala takole ;

1.Razumem situacijo bolezni in želim pomagati

2. Z njo se celovito seznanim

3.Pojasnim odvisniku in dam na razpolago sodelovanje ...(ko je načrt že pripravljen)

4. ukrepam, poiščem vse potrebne oblike pomoči ali opustim

5. Šele nato lahko rečem, da se karkoli ne da in da je odvisnik zdaj pa res prepuščen svoji odločitvi

6. amen

 

Zdaj bom pa še jaz nekaj napisala, ne morem, da ne bi. Se mi zdi zelo pomembno. Ko družina doživi tak šok nekateri ne znajo pomagati

in vidijo vedno tak način, da bi ga postavili pred odločitvijo in ga pustili samega. Ravno v takih situacijah je najbolje držati skupaj.

Čeprav se zdaj pogovarjamo o drogah, ni to samo pri drogah in pri vseh situacijah.

 

Tudi mene so pustili samo, tako , da svoji družini nisem prav nič dolžna. Namesto, da bi držali z mano so me zavrgli kot kup smeti.

Sem pa našla čisto popolnega tujca, k je bil z mano ne glede na vse in drživa skupaj. Ne glede kakšne probleme imam jaz in kakšne ima

on. Tako, da tudi sama zelo cenim take ljudi, ki držijo skupaj. Šele v takih situacijah vidiš kdo je tvoj resničen prijatelj, tvoj človek

in kdo pač ni. Ker ponavadi vsi ostali odidejo.

 

Tako, da šele v problemih vidiš kakšen je kdo. Nekateri se jih ustrašijo pa odskočijo stran. Nekateri so pa s tabo do konca.

 

aleluja.

 

 

Vse pa vodi v ljubezen. To, da pomagaš nekomu pa , da stojiš mu ob strani, ni težko.

 

Je pa na žalost zelo malo takih ljudi.

 

 

 

Po takih stvareh šele vidiš koliko te ljudje sploh imajo radi, koliko te nimajo.

[aboyanasanna]

]http://www4.slikomat.com/13/0103/uba-Love-w.jpg

WHAT WE LOVE WILL SAVE US-

 

If light can't save us how i know darkness will?

love will tear us apart.