Skoči na vsebino

Samospoznanje


mgd

Recommended Posts

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/goodwitch.gifA hudobni Gargamel smo pa mi ljudje al kaj.....

 

Tolk pa še nisem razsvetljen, da bi vedel...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png...mogoče nas bo pa mgd malo razsvetlil...

 

Evo "klasičen" primer samospoznavanja oz. ozaveščanja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

http://aura.ba/article.php?article_id=833#.Uuf2gx1Pj7k.facebook

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ΔΔΔ~~~~~~~~~~~~~~~|×|~~~~~~~~~~~~~~~~ΔΔΔ...kak sem butast v lastnem samospoznanju...hehe...sam hvala bogu...da se tud iz te perspektive sam s sabo soočam...in spoznavam...in hvala vsem butcem...preko katerih sem spoznal tud to lepoto spoznanja samega sebe...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

  • 2 weeks later...
  • 2 months later...

Boljši izraz je spoznanje sebe. Jaz sem opazovalec. Tisti, ki lahko opazi svoj um, svoje telo. Tisti, ki je zavesten. Tisti, ki se lahko odloča.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljeni,

 

 

 

Intuicija temelji njeno delovanje na naslednjih šestih primarnih temeljnih orodjih:

  • zaznavno-intuitivni občutek,
  • slutnja,
  • intuitivno vedenje,
  • uvid,
  • spoznanje,
  • razsvetljenje.

 

"Zaznavno-intuitivni občutki sodijo med najpogostejšo in prvo obliko videnj, s katerimi se človek srečuje tekom svojega življenja. Njihov osnovni namen je bodisi izpostaviti posameznikovemu zavednemu delu jaza - egu določena neravnovesja med posameznikovim jazom in zaznavo bodisi omogočiti njegovemu zavednemu delu jaza - egu, da preseže določena obstoječa neravnovesja med jazom in zaznavo. Zaznavno-intuitivne občutke posameznik doživlja izključno v času budnosti, kadar je njegov jaz pod močnim vplivom zaznave; torej kadar je soočen z ekstremnimi okoliščinami, ki ga prisilijo, da se osredotoči izključno na lastne občutke in občutenja. Zaznavno-intuitivni občutki vodijo bodisi v nadaljnje zaznavno-intuitivne občutke bodisi naprej v porajanje slutenj.

Slutnje sodijo med naslednjo najpogostejšo in drugo obliko videnj, s katerimi se človek srečuje tekom svojega življenja. Njihov osnovni namen je bodisi posredno preko anime ali animusa izpostaviti posameznikovemu zavednemu delu jaza - egu določena neravnovesja med jazom in podzavestjo bodisi preko anime ali animusa omogočiti njegovemu zavednemu delu jaza - egu, da preseže omenjena neravnovesja med jazom in podzavestjo. Slutnje človek najpogosteje doživlja bodisi s pomočjo sanj, v času budnosti, kadar je pod vplivom različnih arhetipskih oblik vedenja (osebni obredi, religijski obredi, masovni dogodki in prireditve z močnim čustvenim nabojem...), bodisi kadar je pod vplivom psihotropnih snovi. Slutnje vodijo bodisi v nadaljnje oblike slutenj, nazaj v zaznavno-intuitivne občutke bodisi naprej v porajanje intuitivnih vedenj.

Intuitivna vedenja sodijo med najredkejšo in tretjo obliko videnj, s katerimi se človek srečuje tekom svojega življenja. Za razliko od predhodnih dveh oblik videnj ima tovrstna oblika videnja tri različne osnovne namene. Njen prvi osnovni namen je bodisi izpostaviti posameznikovemu zavednemu delu jaza - egu določena neravnovesja med jazom in preostalimi temeljnimi sestavnimi deli psihe (sebstvo, podzavest, zaznava, zavest in intuicija) bodisi omogočiti njegovemu zavednemu delu jaza - egu, da preseže določena obstoječa neravnovesja med jazom in preostalimi temeljnimi sestavnimi deli psihe. Njen drugi osnovni namen je bodisi izpostaviti posameznikovemu zavednemu delu jaza - egu določena notranja neravnovesja posameznih temeljnih sestavnih delov psihe samih bodisi omogočiti njegovemu zavednemu delu jaza - egu, da aktivno sodeluje s preostalimi temeljnimi sestavnimi deli psihe pri preseganju določenih njihovih notranjih neravnovesij. Njen tretji osnovni namen pa je omogočiti rojstvo uvida, ki posamezniku omogoči globlji vpogled v nekaj ali nek določen proces bodisi v njem samem bodisi izven njega. Intuitivna vedenja človek doživlja izključno v času budnosti, kadar prakticira takšno ali drugačno obliko meditacije; oziroma kadar navidezno neurejeno sledi njegovim mislim, občutkom, občutenjem, čustvom ali asociacijam. Intuitivna vedenja vodijo bodisi v nadaljnje oblike intuitivnih vedenj, nazaj v slutnje bodisi naprej v porajanje uvidov.

Uvid/Kensho je moč najlažje definirati kot sleherno vsebino, ki izvira iz nas samih in nam omogoča globlji vpogled v nekaj ali v nek določen proces.

Spoznanje/Kensho je moč najlažje definirati kot proces, s pomočjo katerega očistimo določeno vsebino, ki smo jo prejeli s pomočjo uvida vsega, kar se je v nas vezalo nanjo. Kajti v trenutku, ko izkusimo uvid nanj nemudoma vežemo bodisi eno ali več naših misli, hotenj, hrepenenj, pojmov, idej, konceptov, arhetipov, instinktov, občutkov, občutenj, čustev, čustvovanj ali kombinacije posameznih izmed njih. V kolikor je uvid sam po sebi trenutne narave, saj se v celoti odvije tukaj in zdaj, to vsekakor ne velja za spoznanje. Določeno naše spoznanje se sicer lahko odvije v zelo kratkem času. Skoraj trenutno, zaradi česar imamo pri tovrstnih spoznanjih občutek, kakor da so se pojavila sama od sebe ter da pred njimi nismo doživeli kakršnega koli uvida. A ne glede na to kako hitro se odvije določeno naše spoznanje, še vedno poteka nek določen čas, četudi zelo kratek. Večina naših spoznanj pa načeloma zahteva kar precejšen čas, da se odvijejo. Zaradi česar je tudi sleherno naše spoznanje proces in ne trenutno izkustvo za razliko od naših uvidov. Spoznanje bi lahko tudi definirali kot proces, s pomočjo katerega dejansko ponotranjimo in ozavestimo določen naš uvid.

Razsvetljenje/Satori je moč najlažje definirati kot ponotranjeno celostno spoznanje o nečem ali o določenem procesu. Kar z drugimi besedami pomeni, da smo uspeli ponotranjiti oziroma v celoti uskladiti določeno naše spoznanje z vsemi temeljnimi sestavnimi deli naše psihe. Razsvetljenje je istočasno tako proces kot tudi trenutno izkustvo. Kajti vse dokler ne uskladimo določenega našega spoznanja z vsemi temeljnimi sestavnimi deli našega sebstva ne moremo govoriti o razsvetljenju, saj slednje še vedno ni nastopilo. A v trenutku, ko določeno spoznanje uskladimo z vsemi temeljnimi sestavnimi deli naše psihe razsvetljenje nemudoma nastopi. Zaradi česar lahko trdimo, da je razsvetljenje tako proces kot tudi trenutno izkustvo."

 

Grega Vodopivc, Um Buda

Kot je razvidno iz zgornjega citata, iz mojega strokovnega dela: Um Buda, je tako nesmiselno kot tudi zavajajoče govoriti in razpravljati o samospoznanju. Kajti sleherna oblika spoznanja izvira iz posameznika samega ter je tako zgolj njemu lastna kot tudi prilagojena na specifične notranje in zunanje okoliščine, s katerimi se sooča določeni posameznik. Pri čemer se posledično poraja vprašanje kaj naj bi bilo tako imenovano: samospoznanje, o katerem teče beseda v trenutni temi.

 

V kolikor bi naredili hiter zaključek na osnovi mgd-jevih tem bi lahko dejali, da se bodisi ne zaveda nesmiselnosti njegovega koncepta: samospoznanja bodisi da ni dovolj podrobno seznanjen s konceptom: spoznanja. Pri čemer sem osebno naklonjen zadnjemu zaključku, saj je iz njegovih objav več kot le razvidno, da je v njegov koncept: samospoznanja vključil naslednje koncepte:

  • sebstvo,
  • arhetip numine,
  • nezavedni del jaza - senco,
  • arhetip anime,
  • arhetip animusa,
  • arhetip: Anima Mundi,
  • arhetip: Mercurius Philosophorum,
  • uvid,
  • spoznanje,
  • razsvetljenje.

 

Kateri več kot le jasno nakazujejo na njegovo laično razumevanje in razlaganje določenih nadvse pomembnih psiholoških in psihičnih pojavov in procesov.

 

Sebstvo predstavlja istočasno tako celotno človekovo psiho kot tudi njen prvi temeljni sestavni del, iz katere se razvijejo vsi preostali temeljni sestavni deli njegove psihe: podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz.

 

Arhetip numine predstavlja primarno temeljno orodje sebstva, kot prvega sestavnega dela psihe. Arhetip numine v osnovi določa človekovo numino - sposobnost prepoznavanja svetega v vsem, kar ga obkroža tako odznotraj kot tudi navzven.

 

Nezavedni del jaza - senca predstavlja prvi del posameznikovega jaza in je v približno 90% sestavljen iz anime pri moških oziroma animusa pri ženskah in 10% iz osebno nezavednega.

 

Arhetip anime sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe, ki pri moških predstavlja ženske elemente psihe in opravlja funkcijo mediatorke med moškim zavednim delom jaza - egom in preostalimi sestavnimi temeljnimi deli njegove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava in intuicija).

 

Arhetip animusa sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe, ki pri ženskah predstavlja moške elemente psihe in opravlja funkcijo mediatorja med ženskim zavednim delom jaza - egom in preostalimi sestavnimi temeljnimi deli njene psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava in intuicija).

 

Arhetip Anima Mundi sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe, ki pri človeku opravlja funkcijo mediatorke med njegovim zavednim delom jaza - egom in kolektivno nezavednim njegove podzavesti.

 

Arhetip Mercurius Philosophorum sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe, ki pri človeku opravlja funkcijo mediatorja med njegovim zavednim delom jaza - egom in kolektivno nezavednim njegove zavesti.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Koryubudo, zato pa sem napisal da je spoznanje sebe boljši izraz http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Jaz sem tisti, ki se zaveda, za razliko od tistega česar se zaveda. Jaz nisem svoje telo, jaz nisem svoja psiha z vsemi deli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sem večno (nikol ni blo časa ko ne bi obstajal), zavestno (s svobodo izbire), blaženo (po naravi. in za svoj obstoj nisem odvisen od hrane...) bitje, onkraj materialne energije časa in prostora. Za začetek http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

pa mi pol to razložite, danes dobila eno razlago,kot že neštetokrat. ženska šla na gledanje njenih prejšnih življenj in evo spet dobi odgovor da sta bila v prejšnem življenju s sedanjim možem brat in sestra, druga pa da sta s sedanjim partnerjem bila v prejšnem življenju nekaj življenj oba indijjanca in da sta se zdaj spet našla. pa mi tukaj rozložite kako je to mogoče......ker meni se to zdi nemogoče po moji logiki to sploh ni možno.razen če se recimo vesolčki ne igrajo z nami kakšne namizne igre in si sproti izmišlujejo naloge za nas....

 

 

Pozdravljeni,

 

 

 

Naslednjo nadvse zanimivo temo je v trenutni temi, v zgoraj citirani objavi, odprla mayita, in sicer vprašanje o tako imenovanih: preteklih življenjih. V zahodnih družbah smo že približno 150 let priča eksponentni rasti najrazličnejših oblik prepričanj in verovanj o obstoju posameznikovih preteklih življenj. Pri čemer je potrebno omeniti, da se je v zahodnih družbah omenjena ideja prvič resneje pojavila v drugi polovici 19. stoletja, z vzponom zahodnega kvaziduhovnega gibanja: spiritualizem. Kateri se je na začetku 19. stoletja postopoma izoblikoval iz ostankov: naravne filozofije, sveta fizike in teozofije na eni strani ter na drugi strani iz najrazličnejših zahodnih okultnih in magičnih sistemov, ki so svoj vrhunec dosegle tekom 18. stoletja, najrazličnejših vzhodnih tradicionalnih ved in religijsko-filozofskih sistemov, antičnih ezoterično-hermetičnih tradicij ter katoliške in pravoslavne mistike. Na drugi strani pa so se naravna filozofija, sveta fizika in teozofija razvile tekom 17. stoletja iz ostankov zahodne alkimije in ezoterično-hermetičnih tradicij, iz katerih je prav tako izviralo tudi gibanje: razsvetljenstvo. O čemer sem podrobneje spregovoril v svojem strokovnem delu: Um Buda.

 

Ideja o obstoju posameznikovih preteklih življenj je dosegla svoj največji vrhunec prav tekom preteklega stoletja, v okviru zahodnega kvaziduhovnega gibanja: New Age. Kateri se je v prvi polovici 20. stoletja razvil iz njegovega predhodnika - spiritualizma; o čemer sem prav tako podrobneje spregovoril v svojem delu: Um Buda. V kolikor upoštevamo eksponentni dvig zanimanja za omenjeno idejo med predstavniki zahodnih družb, kateremu smo dandanes priča, smo lahko nad tem dejstvom povsem opravičeno zaskrbljeni. Saj tovrstne ideje zgolj nakazujejo na določene problematike, s katerimi se soočajo vse sodobne zahodne družbe. Pri čemer sodi takšna ali drugačna pridobitna korist določenih posameznikov, ki zaračunavajo opravljanje storitev, kot je to na primer: določanje posameznikovih preteklih življenj, med najmanj pereče problematike iz tega naslova. Veliko resnejšo problematiko predstavlja eksponentni dvig zanimanja za tovrstne zgrešene in zmotne ideje med vse večjim številom pripadnikov zahodnih družb. Kar nakazuje na dejansko problematiko, ki se skriva v ozadju eksponentnega porasta zanimanja za tovrstne ideje, in sicer na vse večji porast primarnih negativnih občutkov: odmaknjenosti, odtujenosti, ločenosti, zavrnitve, nezadovoljstva, zmedenosti, omejenosti in potrtosti na masovni skali med predstavniki zahodnih družb. Kateri nadaljnje vodijo v porast primarnih negativnih občutenj: ujetosti, ne sprejemanja, nenaklonjenosti, zadrege, zavajanja, manipulacije, napetosti in neugodja. Kateri nadaljnje vodijo v porast primarnih negativnih čustev: strahu, brezvoljnosti, razočaranja, žalosti, jeze, obupa, nemira in sovraštva. Katera nadaljnje vodijo v porast primarnih negativnih vrlin: neiskrenosti, neodkritosti, nepoštenosti, nezvestobe, nespoštovanja, sle, pohlepa in zavisti. Katera nadaljnje vodijo v porast primarnih negativnih čustvovanj: ne-vere, ne-ljubezni, ne-vere vase, ne-samouresničitve in ne-samo-izkustva. Kar se na koncu zaključi s posameznikovo ujetostjo v psihološkem patološkem pojavu: negativne samopodobe. Pri čemer gre na tem mestu omeniti, da je negativna samopodoba mišljena kot negativna oziroma patološka oblika samopodobe, kot četrte in zadnje funkcije posameznikovega zavednega dela jaza - ega. Posameznikov zavedni del jaza - ego je sestavljen iz naslednjih štirih temeljnih sestavnih delov: samozavedanje, kognitivni procesi, razumski procesi in samopodoba. Prav tako gre tudi omeniti, da posameznikova samopodoba določa njegovo subjektivno realnost. Vsi ljudje brez izjem nenehno prebivamo, delujemo in preučujemo vse, s čimer se ukvarjamo ali srečujemo tako znotraj kot izven nas, v okviru naših subjektivnih realnosti, katere določajo naše samopodobe. Naše samopodobe in subjektivne realnosti določajo tako naš način razmišljanja kot tudi delovanja v vseh aspektih naših življenj, zaradi česar je eksponentni porast pojava: negativne samopodobe na masovni skali, v okviru sodobnih zahodnih družb, nadvse resen problem; o čemer sem podrobneje spregovoril v svojih delih: Um Buda in Temeljni principi Buda.

 

Vsi, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s preučevanjem ideje o posameznikovih preteklih življenjih ne vede preučujejo najrazličnejše nezavedne forme, procese in pojave njihove psihe, katerih ne gre jemati z lahka ali jih laično razlagati v podobi bodisi posameznikovih preteklih življenj bodisi kot posameznikovo zmožnost prihajanja v stik z njegovimi preminulimi predniki ali s preminulimi predniki nekoga drugega. Vsekakor se strinjam, da je človekovo raziskovanje in spoznavanje nezavednih form, procesov in pojavov njegove psihe tako nujno potrebno kot tudi nadvse privlačno, saj je o tovrstnih zadevah v zahodnih družbah še vedno zelo malo znanega. Prav tako pa je v zahodnih družbah še vedno zelo malo znanega o vplivih in posledicah posameznikovega laičnega preučevanja nezavednih form, procesov in pojavov njegove psihe, a prav iz tega naslova na posameznika tudi prežijo največje nevarnosti pri tovrstnem njegovem početju. Kajti večina sodobnih ljudi, zaradi njihovega nepoznavanja tovrstnih nezavednih vsebin njihove psihe, še vedno ni pripravljena, da bi slednje uspešno ozavestila. V kolikor posameznik ni sposoben uspešno ozavestiti in uskladiti posameznih nezavednih vsebin z zavednimi vsebinami njegove psihe, nanj pri tovrstnem procesu preži ogromno število zelo resnih nevarnosti. Zaradi česar se tovrstnemu posamezniku tudi odsvetuje kakršno koli ozaveščanje nezavednih vsebin njegove psihe, saj obstaja prevelika nevarnost, da bodo slednje nadvladale njegov zavedni del jaza - ego ter v njem sprožile najrazličnejše patološke psihološke pojave.

 

Posameznik, ki se odloči preučevati morebitni obstoj njegovih preteklih življenj dejansko preučuje naslednje najrazličnejše nezavedne vsebine njegove psihe: arhetipe, aspekte posameznih arhetipov in arhetipske oblike vedenja njegove podzavesti in zavesti. Katere si na osnovi njegovega nezadostnega poznavanja njihovih stvarnih narav razlaga kot njegova pretekla življenja. V kolikor nadaljuje s tovrstnim početjem zelo pogostokrat razvije prepričanje, da lahko stopi v stik z njegovimi preminulimi predniki ter kasneje, da lahko stopi tudi v stik s preminulimi predniki drugih oseb. V sklopu gibanja New Age se tovrstne osebe označuje s terminom: medij, medtem ko omenjeni pojav analitična psihologija opredeljuje kot: somnambulizem, ki sodi med najhujše osnovne patološke psihološke pojave; katerega sem, v svojih delih: Um Buda in Temeljni principi Buda, uvrstil med personalne oblike razkroja posameznikovega jaza. V preteklosti pa so tovrstno obliko patološkega psihološkega pojava opredeljevali kot obsedenost.

 

Pri somnambulizmu se posameznik sooča z nezmožnostjo njegovega nezavednega dela jaza - sence in zavednega dela jaza - ega obvarovanja njegovega celotnega jaza pred nenadzorovanim vdorom zgoraj omenjenih nezavednih vsebin njegove podzavesti in zavesti v njegov jaz. Katere začnejo postopoma obvladovati njegovo samopodobo in posledično tudi njegovo subjektivno realnost. Ker pa med tovrstnimi nezavednimi vsebinami prvotno vedno prednjačita bodisi arhetip Anima Mundi bodisi arhetip Mercurius Philosophorum, je moč razložiti zakaj se na začetku omenjenega patološkega psihološkega procesa, po nekaj začetnih slabo izoblikovanih osebnosti, prva dokončno izoblikuje osebnost, ki je veliko bolje izoblikovana kot pa je to posameznikov trenutno izoblikovani zavedni del jaza - ego oziroma točneje njegova samopodoba. Omenjena osebnost sodi med tako imenovane: arhetipske oblike osebnosti in temelji na enem izmed omenjenih dveh arhetipov ter na posameznikovem nezavednemu delu jaza - senci. Zaradi česar je tudi veliko bolje in trdneje izoblikovana, kot je to trenutni posameznikov zavedni del jaza - ego in posledično v sorazmerno kratkem času začne nadvladovati posameznikov zavedni del jaza - ego. Kar se najpogosteje manifestira v obliki bipolarne osebnostne motnje, katera prav tako sodi med personalne oblike razkroja jaza. Pri tovrstni obliki bipolarne osebnostne motnje je posameznik prepričan, da je v stiku bodisi z eno izmed njegovih preteklih duš, preminulim prednikom, neko določeno preminulo ali mitološko osebnostjo, katero na nezavedno-zavedno ravni iluzorno poveličuje... bodisi da je v stiku z neko višjo obliko inteligence ali Bogom, s katero lahko stopi v stik v takšni ali drugačni obliki samohipnoze ali samo-induciranega transa. Nadaljnji razvoj omenjenega patološkega psihološkega procesa se pri posamezniku manifestira s postopnim razkrojem predhodno omenjene patološke arhetipske oblike osebnosti na vse večje število najrazličnejših arhetipskih oblik osebnosti, ki so vse slabše izoblikovane. Kar posameznik doživlja kot njegovo zmožnost stopanja v stik z različnimi njegovimi preteklimi dušami, preminulimi predniki, večjim številom preminulih ali mitoloških osebnosti, katere na nezavedno-zavedni ravni iluzorno poveličuje... bodisi z večjim številom različnih višjih duhovnih entitet. Iz česar sledi, da se posameznikova bipolarna osebnostna motnja postopoma preoblikuje v eno izmed različnih oblik shizofrenije. Katera nadaljnje vodi v izoblikovanje patološkega pojava, ki ga imenujemo: somnambulizem, ki se lahko v najslabših primerih zaključi z najhujšo obliko personalne oblike razkroja jaza - katatoničnim šokom.

 

Predstavniki gibanja New Age najpogosteje argumentirajo legitimnost njihovega prepričanja o obstoju posameznikovih preteklih življenj na osnovi ideje o reinkarnaciji, zaradi česar bi se v zaključku želel še na kratko dotakniti omenjene ideje. Pri ideji o reinkarnaciji je potrebno prvo izpostaviti, da sodi med tako imenovane mitološke ideje oziroma točneje med mitologeme (mitološke arhetipe), katere je potrebno zelo preudarno razlagati. Glede na to, da predstavniki omenjenega gibanja nadvse radi razlagajo idejo o reinkarnaciji iz stališča vzhodnih tradicionalnih ved oziroma religijsko-filozofskih sistemov, in ker sem od svojega zgodnjega otroštva dalje praktikant rinzai zena ter sem v sklopu svojega izobraževanja Koryu Buda tudi uspešno opravil izpit za poučevanje zena v sklopu Koryu Buda, bi želel na kratko spregovoriti kako zen razlaga idejo o reinkarnaciji.

 

V sklopu zena se ideja o reinkarnaciji uporablja izključno kot simbolna prispodoba za posameznikov ujetost znotraj budističnih konceptov: Dharme, Karme in Samsare. Dharma v osnovi predstavlja naravno postavo, katero bi lahko v zahodne jezike prevedli kot: naravne zakone in principe. Karma v osnovi predstavlja naravni zakon kavzalnosti, ki je zgolj posledica posameznikovega dualistično-deterministično-absolutistično-analitičnega načina razmišljanja; oziroma drugače povedano posameznikove ujetosti v njegovi subjektivni realnosti, katero nevede zamenjuje za objektivno realnost. Samsara pa v osnovi predstavlja posameznikovo ujetost v ciklični način razmišljanja in delovanja, ki temelji na osnovi njegove ujetosti znotraj zakona kavzalnosti.

 

V kolikor zgornji odstavek 'prevedem' v sodobni zahodni jezik ideja o reinkarnaciji tako predstavlja posameznikovo ujetost znotraj psihološkega procesa: inflacije jaza, oziroma odtujitve njegovega jaza od sebstva in preostalih temeljnih sestavnih delov njegove psihe. Medtem ko na drugi strani koncept: samozadostnosti, v sklopu Koryu Buda, ožjem kontekstu ustreza psihološkemu procesu: deflacije jaza, oziroma posameznikovemu zavestnemu vzpostavljanju osi: jaz-sebstvo, ter v širšem kontekstu psihološkemu procesu: individualizacije, oziroma posameznikovi zavestni harmonizaciji vseh šestih temeljnih sestavnih delov njegove psihe (sebstvo, podzavest, zavest, zaznava, intuicija in jaz). V nobenem primeru pa zen ne razlaga ideje o reinkarnaciji na način, kot ga to predstavniki gibanja New Age; oziroma kot idejo o obstoju posameznikovih preteklih življenj. Idejo o reinkarnaciji povsem enako kot zen razlagajo tudi preostale vzhodne tradicionalne vede; kot so to: hinduizem, budizem, filozofija ravnovesij, taoizem, konfucijaizem in šintoizem.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

mal bom off topic.

se pardoniram u naprej...

 

@ MGD

pred par dnevi sem izvedel, da je v decembru umrl moj občasni žurerski prijatelj iz zgodnje moje mladosti. umrl naj bi v lj. v krišninem templju. ziher veš, o kom govorim.

 

jes... sem se na svoj način že poslovil od njega, ampak če imate pa vi tut kak svoj ritual na to temo, pa ga pozdravi še od mene. hvala

sploh nimam besed... miiiissslllmmmmmm....
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Koryubudo, zato pa sem napisal da je spoznanje sebe boljši izraz http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Jaz sem tisti, ki se zaveda, za razliko od tistega česar se zaveda. Jaz nisem svoje telo, jaz nisem svoja psiha z vsemi deli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sem večno (nikol ni blo časa ko ne bi obstajal), zavestno (s svobodo izbire), blaženo (po naravi. in za svoj obstoj nisem odvisen od hrane...) bitje, onkraj materialne energije časa in prostora. Za začetek http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

Spoštovani mgd,

 

 

Vaš izraz: spoznanje sebe je zgolj sopomenka vašega izraza: samospoznanje. Vaša izjava: "Jaz sem tisti, ki se zaveda, za razliko od tistega česar se zaveda," se nanaša na samozavedanje, kot primarno funkcijo posameznikovega zavednega dela jaza - ega. Medtem ko se nadaljevanje vaše zgoraj citirane objave nanaša na sebstvo ter na vašo morebitno negacijo tako vašega zavednega dela jaza - ega kot tudi celotnega vašega jaza, v kolikor ne boste bolje opredelili kaj ste imeli v mislih.

 

Na tem mestu bi vam želel dobronamerno svetovati, da malo bolj preudarno razmislite o smiselnosti vašega morebitnega prepričanja, da vaš zavedni del jaza - ego in jaz ne obstajata, saj tovrstna prepričanja sodijo v družino potencialno patoloških psiholoških procesov, s katerimi se srečujemo vsi ljudje tekom naših življenj. S terminom: potencialno patološki psihološki procesi opredeljujem vse oblike psiholoških procesov, ki temeljijo na nezavednih psiholoških in psihičnih vsebinah, ki lahko usmerijo posameznika na pot razvoja dejanskih patoloških psiholoških procesov. Zaradi česar moramo biti pri soočenju s tovrstnimi procesi nadvse previdni preden jih izoblikujemo v naša osebna prepričanja ali verovanja. Namreč dokler so tovrstni procesi še vedno na ravni potencialno patoloških idej, miselnih tokov, miselnih vzorcev, hotenj, hrepenenj... jih je moč brez večjih težav preoblikovati v progresivne psihološke procese, s katerimi dopolnimo in nadgradimo naše trenutne kognitivne in razumske procese ter našo samopodobo. V kolikor pa jih izoblikujemo v naša osebna prepričanja ali verovanja to pomeni, da se že soočamo z določenim patološkim psihološkim procesom v okviru našega zavednega dela jaza - ega oziroma jaza.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

mal bom off topic.

se pardoniram u naprej...

 

@ MGD

pred par dnevi sem izvedel, da je v decembru umrl moj občasni žurerski prijatelj iz zgodnje moje mladosti. umrl naj bi v lj. v krišninem templju. ziher veš, o kom govorim.

 

jes... sem se na svoj način že poslovil od njega, ampak če imate pa vi tut kak svoj ritual na to temo, pa ga pozdravi še od mene. hvala

 

Ne, ne vem o kom govoriš, nimam tolk stika z ISKCON Krišnovim templjem v Lj. Ritual obstaja ja. On še vedno obstaja sam drugam je šel. Vsi smo vedno povezani.

 

Spoštovani mgd,

 

 

Vaš izraz: spoznanje sebe je zgolj sopomenka vašega izraza: samospoznanje. Vaša izjava: "Jaz sem tisti, ki se zaveda, za razliko od tistega česar se zaveda," se nanaša na samozavedanje, kot primarno funkcijo posameznikovega zavednega dela jaza - ega. Medtem ko se nadaljevanje vaše zgoraj citirane objave nanaša na sebstvo ter na vašo morebitno negacijo tako vašega zavednega dela jaza - ega kot tudi celotnega vašega jaza, v kolikor ne boste bolje opredelili kaj ste imeli v mislih.

 

Na tem mestu bi vam želel dobronamerno svetovati, da malo bolj preudarno razmislite o smiselnosti vašega morebitnega prepričanja, da vaš zavedni del jaza - ego in jaz ne obstajata, saj tovrstna prepričanja sodijo v družino potencialno patoloških psiholoških procesov, s katerimi se srečujemo vsi ljudje tekom naših življenj. S terminom: potencialno patološki psihološki procesi opredeljujem vse oblike psiholoških procesov, ki temeljijo na nezavednih psiholoških in psihičnih vsebinah, ki lahko usmerijo posameznika na pot razvoja dejanskih patoloških psiholoških procesov. Zaradi česar moramo biti pri soočenju s tovrstnimi procesi nadvse previdni preden jih izoblikujemo v naša osebna prepričanja ali verovanja. Namreč dokler so tovrstni procesi še vedno na ravni potencialno patoloških idej, miselnih tokov, miselnih vzorcev, hotenj, hrepenenj... jih je moč brez večjih težav preoblikovati v progresivne psihološke procese, s katerimi dopolnimo in nadgradimo naše trenutne kognitivne in razumske procese ter našo samopodobo. V kolikor pa jih izoblikujemo v naša osebna prepričanja ali verovanja to pomeni, da se že soočamo z določenim patološkim psihološkim procesom v okviru našega zavednega dela jaza - ega oziroma jaza.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

 

Ne negacijo, ampak samo opažanje razlike. Tako kot npr. med voznikom in avtomobilom.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Ne, skupinske duše ni. Vsaka v sebi čuti svoje. Da se vse duše isto zavedajo je blo mišljen, da se vse zavedajo po istem principu, kjerkoli že so, glede na njihove aktivnosti in posledice.

 

 

Duša v človeku naredi robota in ga premika. Posredni vpliv je. Ne, roboti nimajo čaker. Razen če gledaš, da za vsako grobo materijo stoji tudi subtilna materija in za njo živo bitje, bodisi individualna duša (jivatma) plus Nadduša (Paramatma, Bog) ali pa samo Nadduša. Tako je v vsakem atomu prisoten Bog in če on premika grobo materijo jo preko subtilne, katere del so čakre. V tem smislu bi lahko reku, da so v robotu tudi čakre.

 

 

Kot sem reku, duša je tista, ki se odloča, za razliko od materije. Za vsem stoji živo bitje, vsaj Bog (Paramatma), če ne tudi navadna duša (jivatma).

 

 

Spoštovani mgd,

 

 

V zgoraj citirani vaši objavi ponovno poizkušate maksimalno poenostavljati in dokaj laično razlagati določene nadvse zahtevne psihološke teme. Kot prvo bi vam želel sporočiti, da bi bilo nadvse zaželeno, v kolikor bi malo bolj transparentno opredelili vaše razumevanje pojma: duše. Namreč iz vsebine vaših predhodnih objav, ki ste jih objavili pred zgoraj citirano vašo objavo, je moč razbrati, da v vašem razumevanju pojma duše združuje naslednje pojme:

  • Osebnost - persona,
  • Arhetip: Anima,
  • Arhetip: Animus,
  • Nezavedni del jaza - senca,
  • Zavedni del jaza - ego,
  • Jaz,
  • Sebstvo,
  • Arhetip: numina,
  • Arhetip: Anima Mundi,
  • Arhetip: Mercurius Philosophorum.

 

V kolikor opredeljujemo pojem duše na tako ne transparenten način, se je skoraj nemogoče kakor koli resneje pogovarjati o njem, saj je lahko po tovrstni 'definiciji' duša vse in nič.

 

Analitična psihologija, kot predstavnica zahodne znanstvene vede, opredeljuje pojem zavedne duše kot zavedni del jaza - ego, medtem ko opredeljuje pojem nezavedne duše kot nezavedni del jaza - senco, s pojmom celostna duša pa opredeljuje jaz. S tovrstnimi opredelitvami treh osnovnih tipov posameznikove duše se na drugi strani strinjajo tudi tako vse obstoječe svetovne religije kot večina zahodnih in vzhodnih ezoterično-hermetičnih tradicij. Pri čemer bi se na tem mestu želel na kratko dotakniti zgradbe posameznikove psihe in jaza.

 

Zgradba posameznikove psihe:

  1. Sebstvo,
  2. Podzavest,
  3. Zavest,
  4. Zaznava,
  5. Intuicija,
  6. Jaz.

 

1. Sebstvo:

  • Ne vsebuje nadaljnjih razdelitev oziroma podsistemov.

 

2. Podzavest:

  1. Univerzalno nezavedno,
  2. Kolektivno nezavedno,
  3. Podzavest,
  4. Semipodzavest.

 

3. Zavest:

  1. Univerzalno nezavedno,
  2. Kolektivno nezavedno,
  3. Nadzavest,
  4. Zavest.

 

4. Zaznava:

  1. Univerzalno nezavedno,
  2. Kolektivno nezavedno,
  3. Somatska inteligenca,
  4. Zaznava.

 

5. Intuicija:

  1. Univerzalno nezavedno,
  2. Kolektivno nezavedno,
  3. Intuitivna inteligenca,
  4. Intuicija.

 

6. Jaz:

  1. Nezavedni del jaza - Senca​,
  2. Zavedni del jaza - Ego,
  3. Osebnosti - Persone.

 

1. Nezavedni del jaza - Senca:

  • Arhetipski vedenjski vzorci,
  • Anima ali Animus,
  • Osebno nezavedno.

 

2. Zavedni del jaza - Ego:

  • Samozavedanje,
  • Kognitivni procesi,
  • Razumski procesi,
  • Samopodoba.

 

3. Osebnosti - Persone:

  • Arhetipske oblike osebnosti - persone,
  • Nezavedne oblike osebnosti - persone,
  • Zavedne oblike osebnosti - persone.

 

 

"Arhetipske oblike osebnosti - persone so prve oblike osebnosti - persone, ki se izoblikujejo neposredno iz posameznih arhetipskih oblik vedenja ter predstavljajo osnovo, iz katere se kasneje izoblikuje anima pri moških oziroma animus pri ženskah. Kot smo se že predhodno seznanili so arhetipske oblike vedenja sleherne oblike vedenja, katere določajo posamezni aspekti ali simboli arhetipov. V predhodnem poglavju smo se pri naši obravnavi razvoja primarnega nezavednega dela jaza seznanili, da arhetipske oblike vedenja določajo aspekti arhetipov: numine, matere, očeta, otroka, preobrazbe in na koncu heroja. Iz česar sledi, da primarni nezavedni del jaza najmočneje določajo aspekti arhetipov: otroka, preobrazbe in heroja, medtem ko aspekti arhetipov: numine, matere in očeta opravljajo zgolj komplementarno vlogo v začetni fazi postopnega razvoja primarnega nezavednega dela jaza. Primarni nezavedni del jaza, ki se izoblikuje nekje do konca 1. oziroma začetka 2. leta starosti, razpade nazaj na arhetipske oblike osebnosti - persone in izoblikovani nezavedni del jaza - senco do 4. leta starosti. Od 4. do 8. leta starosti prevladujejo arhetipske oblike osebnosti - persone, postopno porajajoči se nezavedni del jaza - senca in zavedni del jaza - ego ter njihove medsebojne interakcije in nasprotja. Primarni nosilec nezavednega dela jaza - sence je vse do 8. leta starosti v celoti anima pri moških oziroma animus pri ženskah, medtem ko so primarni nosilci jaza v tem obdobju v večini prav posamezne oblike arhetipskih osebnosti - person, katere primarno izvirajo iz posameznih aspektov arhetipa otroka ter deloma tudi iz posameznih aspektov arhetipa heroja. Aspekti arhetipa preobrazbe pa pogojujejo in določajo postopni prehod arhetipskih oblik osebnosti - person iz domene arhetipa otroka v domeno arhetipa heroja. Primarni namen arhetipskih oblik osebnosti - person, ki izvirajo iz arhetipa otroka je porajanje in nadaljnji razvoj posameznikove zaznave ter vzpostavljanje povezav med slednjo in porajajočim se jazom; s pomočjo vzpostavljanja najrazličnejših interakcij, razmerij, ravnovesij ter sistemov nasprotij med:

  • zaznavo in jazom;
  • zaznavo in podzavestjo;
  • zaznavo in zavestjo;
  • zaznavo, podzavestjo in jazom;
  • zaznavo, zavestjo in jazom;
  • zaznavo, podzavestjo, zavestjo in jazom.

V kolikor upoštevamo, da je primarni namen osebnosti - persone, da opravlja vlogo mediatorke med jazom in ostalimi primarnimi temeljnimi sestavnimi deli psihe na eni strani ter na drugi strani med jazom in zunanjim svetom, lahko sedaj veliko bolje razumemo zakaj je preučevanje človekove zaznave tako ključnega pomena. Namreč kot smo lahko videli človek začne prav s pomočjo njegove zaznave ter njenega primarnega temeljnega orodja - občutka spoznavati tako njegov notranji (psihični) kot tudi zunanji (fizični) svet. In prve oblike osebnosti - person so prav tako imenovane: arhetipske oblike osebnosti - person, katere primarno pogojuje in določa arhetip otroka.

Nezavedni del jaza - senca je približno v 90% sestavljen iz anime in v 10% iz semipodzavesti ter osebno nezavednega pri moških; oziroma v 90% iz animusa in v 10% iz semipodzavesti ter osebno nezavednega pri ženskah. Glede na to, da sem o semipodzavesti in osebno nezavednem že podrobneje spregovoril v predhodnih poglavjih, se bom na tem mestu dotaknil zgolj osnovne obravnave anime in animusa.

Anima sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe in pri moškem predstavlja ženske elemente psihe ter tvori večino njegovega nezavednega dela jaza - sence. Njena primarna naloga je opravljanje funkcije mediatorke med univerzalno in kolektivno nezavednim ter jazom. Podobno kot osebnost - persona opravlja funkcijo mediatorke med jazom in okoljem. Njen koncept je skoraj identičen konceptu yin. Oba koncepta predstavljata ženske principe, ki v veliki meri določajo moško psiho in njeno delovanje. Najpomembnejši atributi anime so: transcendentalno razmišljanje, ekstrapolacija, razmišljanje na osnovi simbolov, prokreativni procesi, zaznava, združevanje navidezno nezdružljivega, navezanost na tostranstvo in teženje k onostranstvu. Nadvse pomembno vlogo pa opravlja pri uporabi objektivnega in subjektivnega dvoma pri moških, o kateri sem podrobneje spregovoril v svojem delu: Temeljni principi Buda, na straneh: 148 - 151.

Animus prav tako sodi med najpomembnejše antropomorfne arhetipe in pri ženski predstavlja moške elemente psihe ter tvori večino njenega nezavednega dela jaza - sence. Njegova primarna naloga je opravljanje funkcije mediatorja med univerzalno in kolektivno nezavednim in jazom. Njegov koncept je skoraj identičen konceptu yang. Oba koncepta predstavljata moške principe, ki v veliki meri določajo žensko psiho in njeno delovanje. Najpomembnejši atributi animusa so: racionalno in analitično razmišljanje, introspekcija, kreativni procesi, zavest, definiranje, ločevanje in ponovno združevanje, vrednotenje, primerjanje, omejevanje, navezanost na onostranstvo ter teženje h tostranstvu. Prav tako kot anima tudi on opravlja nadvse pomembno vlogo pri uporabi objektivnega in subjektivnega dvoma pri ženskah, o kateri sem podrobneje spregovoril v svojem delu: Temeljni principi Buda, na straneh: 153 - 156.

Nezavedne oblike osebnosti - persone so druge oblike osebnosti - persone, katere se začnejo vidneje pojavljati od 6. leta starosti dalje ter postopoma do 12. leta starosti v celoti potisnejo arhetipske oblike osebnosti - persone v ozadje in tako začnejo prevladovati v okviru tretjega temeljnega sestavnega dela jaza: osebnosti - persone. Nezavedne oblike osebnosti - persone primarno izvirajo iz posameznih aspektov antropomorfnega arhetipa anime pri moških oziroma animusa pri ženskah ter v manjši meri iz semipodzavesti in osebno nezavednega. In v kolikor se podrobneje ustavimo pri samem procesu izpodrivanja arhetipskih oblik osebnosti - persone iz strani nezavednih oblik osebnosti - persone, lahko vidimo, da gre pri njem dejansko za proces transmutacije prvih v druge. Kateri nas opozarja na pomemben vpliv tako izvorne ženske sile oziroma njenega nosilca: arhetipa matere, ki predstavlja temelje človekove podzavesti, kot tudi na pomemben vpliv izvorne kozmične sile oziroma njenega primarnega nosilca: arhetipa preobrazbe, ki predstavlja temelje človekove intuicije. Iz česar sledi, da se primarni namen osebnosti - persone v tem obdobju radikalno spremeni, saj nezavedne oblike osebnosti - persone od predhodnih arhetipskih oblik osebnosti - persone obdržijo zgolj funkcijo mediatorke med posameznikovim jazom in zunanjim okoljem, katero tudi nadaljnje razvijeo in nadgradijo, medtem ko mediatorsko funkcijo med posameznikovim jazom in notranjim okoljem (primarni temeljni sestavni deli človekove psihe - sebstvo, podzavest, zavest, zaznava in intuicija) v tem obdobju v celoti prevzameta anima pri moških in animus pri ženskah. Katera tekom njunega nadaljnjega razvoja ustvarjata vedno nove bolje dodelane in nadgrajene nezavedne oblike osebnosti - persone, ki so usklajene s spremenjenimi notranjimi (psihičnimi) procesi, katere sprožijo najrazličnejše spremenjene okoliščine v zunanjem (fizičnem) svetu. Opisani proces jasno nakazuje na postopno diferenciacijo posameznih psihičnih funkcij, pojavov in procesov, ki se odvijajo v psihi posameznika tekom celotnega njegovega življenja.

Zavedni del jaza - ego je sestavljen iz samozavedanja, kognitivnih procesov, razuma in trenutno obstoječe samopodobe ter predstavlja najvišjo temeljno funkcijo jaza, katere primarni namen je, da v sodelovanju s sebstvom tvori stvarna razmerja, ravnovesja in sisteme nasprotij med posameznimi sestavnimi temeljnimi deli psihe: podzavest, zavest, zaznava in intuicija; oziroma pravilneje med podzavestjo in zavestjo, saj zaznava in intuicija primarno opravljata funkciji mediatork med:

  • podzavestjo in jazom;
  • zavestjo in jazom;
  • arhetipskimi oblikami osebnosti - persone in jazom;
  • nezavednimi oblikami osebnosti - persone in jazom;
  • podzavestjo, jazom in zunanjim okoljem;
  • zavestjo, jazom in zunanjim okoljem;
  • arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, jazom in zunanjim okoljem;
  • nezavednimi oblikami osebnosti - persone, jazom in zunanjim okoljem;
  • podzavestjo, zavestjo, jazom in zunanjim okoljem;
  • podzavestjo, zavestjo, arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, jazom in zunanjim okoljem;
  • sebstvom, nezavednim in zavednim delom jaza;
  • sebstvom, podzavestjo, zavestjo, arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, nezavednim delom jaza, zavednim delom jaza in zunanjim okoljem;
  • sebstvom podzavestjo, zavestjo arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, animo/animusom, samozavedanjem in zunanjim okoljem;
  • sebstvom, podzavestjo, zavestjo, arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, animo/animusom, kognitivnimi procesi in zunanjim okoljem;
  • sebstvom, podzavestjo, zavestjo, arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, animo/animusom, razumom in zunanjim okoljem;
  • sebstvom, podzavestjo, zavestjo, arhetipskimi oblikami osebnosti - persone, nezavednimi oblikami osebnosti - persone, animo/animusom, trenutno obstoječo samopodobo in zunanjim okoljem.

Kot lahko vidimo slonijo najpomembnejše in najzahtevnejše psihične funkcije prav na zavednemu delu jaza - egu, zaradi česar je ključnega pomena, da karseda dobro poznamo in razumemo njegovo delovanje; kakor tudi delovanje naše zaznave in intuicije, kateri v tolikšni meri pogojujeta in določata normalno in uspešno delovanje našega zavednega dela jaza - ega.

Zavedne oblike osebnosti - persone so tretje in hkrati tudi zadnje oblike osebnosti - persone, katere primarno pogojuje in določa četrta in najvišja funkcija zavednega dela jaza - ega: trenutno obstoječa samopodoba ter katere skupaj s slednjo pogojujejo in določajo posameznikovo subjektivno realnost, s pomočjo katere preučuje tako njegov notranji (psihični) kto tudi zunanji (fizični) svet. Zavedne oblike osebnosti - persone hkrati tudi predstavljajo protiutež nezavednim oblikam osebnosti - persone. V kolikor lahko za nezavedne oblike osebnosti - persone trdimo, da so projekcije anime/animusa, ki izvirajo iz najrazličnejših interakcij med animo/animusom in zunanjim okoljem, lahko za zavedne oblike osebnosti - persone trdimo, da so projekcije trenutne obstoječe samopodobe, ki izvirajo iz najrazličnejših interakcij med samopodobo in zunanjim okoljem. Omenjene interakcije med trenutno obstoječo samopodobo in zunanjim okoljem, pa predstavljajo temelje posameznikove subjektivne realnosti, katera je nadaljnje pogojena in določena iz strani:

  • ostalih treh funkcij zavednega dela jaza - ega (razum, kognitivni procesi in samozavedanje);
  • nezavednim delom jaza - senco;
  • nezavednimi oblikami osebnosti - persone;
  • arhetipskimi oblikami osebnosti - persone."

Grega Vodopivc, Um Buda

Iz zgornjega citata mojega strokovnega dela: Um Buda, so razvidne moje strokovne definicije določenih novih pojmov, ki sem jih omenil v trenutni svoji objavi. Na osnovi katerih je moč bolje razumeti pojme: zavedne, nezavedne in celostne duše.

 

 

Mgd, v kolikor že razpravljajte o pojmu duše bi vas vljudno naprošal, da se tako opredelite o kakšnem tipu duše dejansko razpravljate kot tudi da ne poizkušate v vašo definicijo duše vključiti naslednjih pojmov: sebstvo, arhetip numine, arhetip Anime Mundi in arhetipa Mercuriusa Philosophoruma, saj imajo slednji zelo malo skupnega s pojmom duše. V kolikor razpravljate o sebstvu in arhetipu numine slednjih ne povezujte z dušo kakor koli drugače, kot zgolj v odnosu med jazom in sebstvom; oziroma v odnosu med dušo in Bogom ali jazom in sebstvom. V kolikor razpravljajte o arhetipu Anime Mundi, pa jasno opredelite na kakšen način razumete pojem svetovne duše. Anima Mundi v prevodu pomeni: svetovna duša in kot sem že omenil v svoji predhodni objavi opravlja funkcijo mediatorke med posameznikovim jazom in kolektivno nezavednim podzavesti. V kolikor razpravljate o arhetipu Mercuriusa Philosophoruma, pa jasno opredelite na kakšen način razumete pojem svetega duha. Namreč Mercurius Philosophorum ustreza krščanskemu konceptu: Svetega duha in kot sem že omenil v svoji predhodni objavi opravlja funkcijo mediatorja med posameznikovim jazom in kolektivno nezavednim zavesti.

 

Prav tako bi vam želel sporočiti, da kolektivna duša obstaja in jo v osnovi predstavlja Anima Mundi in njeni posamezni aspekti. Zaradi česar tudi lahko govorimo tako o kolektivni duši celotnega človeštva (kolektivno nezavedno podzavesti celotnega človeštva) kot tudi o kolektivni duši posamezne civilizacije (kolektivno nezavedno podzavesti posamezne civilizacije) in o kolektivni duši posameznega naroda (kolektivno nezavedno podzavesti posameznega naroda).

 

V nadaljevanju vaše zgoraj citirane objave ste bodisi nevede bodisi namerno izenačili pojem duše s pojmom sebstva, pri čemer gre v obeh primerih za zavajanje oziroma zelo napačno razlaganje obeh pojmov. Osebno se zaenkrat nagibam k zaključku, da si le napačno razlagate oba omenjena pojma, kar do določene mere tudi potrjuje vaše precej laično razumevanja odnosa med posameznikovim sebstvom in jazom. Vsekakor se strinjam z vami, da je sebstvo moč izenačiti z Bogom, vendar pa navkljub temu, da jaz izvira iz sebstva, slednje ne določa jaza v tolikšni meri kot to vi razlagate. Pri čemer vsekakor tudi ne gre zanemariti dejstva, da je jaz osnovan po podobi sebstva, saj iz njega tudi izvira, kakor tudi da sebstvo nima sposobnosti samozavedanja. Iz česar sledi, da se sebstvo lahko zaveda svojega obstoja izključno na osnovi njegove interakcije z jazom. Na osnovi česar lahko zaključimo, da je posameznikov jaz tako v podrejenem odnosu do njegovega sebstva, kot mu je tudi istočasno enakovreden. Na kar opozarjajo tako vsi svetovni religijski teksti kot tudi spoznanja in učenja analitične in globinske psihologije. Ali kot je zapisal neznan sufijski avtor: "Bog spi v kamnu, diha v rastlini, sanja v živali in se prebuja v človeku."

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

cenjeni Koryubudo

 

sam opazka, ker na vsebino nimam pripomb

 

malokdo vas bo tukaj v takem kosu pisanja prebral, ler se bodo zapičili v prvi stavek, ki ga bodo, potencialno mislili, da razumejo in z njim manevrirali do bridkrega psevdointelektualnega konca..

Bolje bi bilo, da jim tole secirate na več delov..

http://shrani.si/f/34/xI/2cHXjcPT/prenos.jpg

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Fizična spolna privlačnost ni stvar duše. Človek, ki svoje spolnosti nima pod kontrolo, lahko na tem nivoju spleta zelo zapletene vezi, ki z nivoja duše morda niti niso smiselne. Odnos med dvema dušama je vedno nekaj, kar morda še najbližje opisuje izraz pristno ljubeče prijateljstvo. Tukaj moraš znati ločevati med višjo in nižjo ljubeznijo. Vsa romantika in spolni privlak se dogaja na nižjih plasteh. Če sta bila torej dva v prejšnjih življenjih strastna ljubimca, ju to ne ovira, da nista morda sedaj kot brat in sestra resnično predana prijatelja. Zgornja komponenta ljubezni ostaja enaka, spodnja pa se je zamenjala. Zato pa pravimo, da je resnična edino duhovna ljubezen. Tudi v partnerskem odnosu, ko se spolni naboj izrabi in romantika raziluzori, na stara leta ostane v najboljšem primeru prijateljstvo. Ni pa nujno, da se dve duši srečata v vsakem življenju. Navsezadnje smo v skupinah. Glede žab in kamel naj te pa ne skrbi preveč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Sicer pa zanimiva tema. Še posebno tisto, kar se prebere med vrsticami http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

 

Osebno se ne morem v celoti strinjati z zgoraj citirano objavo MedvedkaPi, saj je fizična spolna privlačnost v domeni drugega in četrtega osnovnega nagona: nagona po prehranjevanju (kateri usmerja posameznika bodisi v osebno razvijanje bodisi v slo ali pohlep) in spolnega nagona (kateri usmerja posameznika bodisi v ustvarjanje družine in družbe bodisi v uničenje družine in družbe). Vsi štirje osnovni nagoni (nagon po mirovanju, ne delovanju - nagon psihične inercije, nagon po prehranjevanju, nagon po samoohranitvi in spolni nagon) sodijo med primarna temeljna orodja posameznikove podzavesti, katera preko slednjih in ostalih njenih primarnih temeljnih orodij (arhetip, aspekt posameznega arhetipa, arhetipski simbol, arhetipska oblika vedenja, nagon in pogojni refleks) pogojuje in določa tako razvoj posameznikovega nezavednega dela jaza - sence, zavednega dela jaza - ega, osebnosti - person kot tudi celotnega jaza. Iz česar posledično sledi, da fizična spolna privlačnost med drugim tudi sodi v domeno posameznikove celostne duše oziroma jaza, četudi je primarno v domeni posameznikove podzavesti.

 

Kot drugo bi želel izpostaviti, da moramo biti pri našem razlaganju pojma: duhovna ljubezen nadvse previdni, saj je v njem moč skoraj vedno prepoznati precejšnje število zelo različnih pojmov, oziroma v kolikor omenim zgolj nekaj najpomembnejših:

 

  • Ljubezen;
  • Budistični koncept: sočutja;
  • Starogrški koncept: sočutja;
  • Krščanski koncept: Božje milosti;
  • Starogrški koncept: Logosa, katerega lahko enačimo s krščanskim konceptom: Boga;
  • Starogrški koncept: Pneume, katerega lahko enačimo s krščanskim konceptom: duha;
  • Starogrški koncept: Nousa, katerega lahko enačimo s sodobnim konceptom: intuicije.

 

 

Osebno sem v svojem strokovnem delu: Temeljni principi Buda, v podpoglavju: Statično ravnovesje, opredelil najbližji ekvivalent duhovne ljubezni kot:

 

 

"Izvorno vero si boste najlažje, najbolj pravilno, predstavljali kot izvorno počelo, medtem ko si boste izvorno ljubezen še najlažje, najbolj pravilno, predstavljali kot izvorno vodilo. Prav tako bi želel na tem mestu še omeniti, da izvorna vera temelji izključno na ženskih principih in je tako bližja moškemu načinu razmišljanja. Medtem ko izvorna ljubezen temelji izključno na moških principih in je tako bližja ženskemu načinu razmišljanja."

Grega Vodopivc, Temeljni principi Buda

 

 

Medtem ko sem v poglavju: Vera in Ljubezen podrobneje opredelil štiri osnovne tipe vere (vera v božanstvo ali višjo silo, vera v družino, vera v narod in vera v partnerko) in štiri osnovne tipe ljubezni (ljubezen do božanstva ali višje sile, ljubezen do družine, ljubezen do življenja in ljubezen do partnerja) ter tudi opredelil osnovno zgradbo vere, kot izvornega počela, in ljubezni, kot izvornega vodila.

 

V nadaljevanju mojega dela: Temeljni principi Buda, sem v poglavju: Čustvovanja, opredelil ljubezen, v klasičnem pomenu besede, kot drugo primarno obliko čustvovanj, zaradi česar predlagam, da si pogledamo osnovno definicijo čustvovanja.

 

 

"Čustvovanje je kvartarno temeljno orodje zaznave in je prav tako kot čustvo proces, ki nam omogoča celostno obliko zavedanja trenutnega izkustva, katerega nosilec je občutek. A preden nadaljujemo z obravnavo stvarne narave čustvovanja, predlagam, da si prvo ponovno pogledamo njegovo definicijo.

  • Čustvovanje je v osnovi čustvo, na katerega smo sekundarno vezali določeno svojo misel, hotenje, hrepenenje, občutek, občutenje, čustvo, vrlino, dvom ali eno izmed njihovih možnih kombinacij."

"Zaradi same kompleksne zgradbe so čustvovanja vedno zelo tuja našemu zavednemu delu jaza - egu, od katerih sta našim egom še najbolje razumljivi vera in ljubezen. In sicer moškemu egu je najbolj razumljiva vera, medtem ko je ženskemu egu najbolj razumljiva ljubezen.

Osnovni namen čustvovanja je dokončati in preseči procesa pretvorbe neposrednega izkustva v trenutno izkustvo ter ozaveščanje trenutnega izkustva. Dokončanje obeh procesov primarno sloni na vrlini, medtem ko preseganje sloni primarno na dvomu - pri moških na objektivnem dvomu in pri ženskah na subjektivnem dvomu. Poleg tega pa je zelo pomemben namen čustvovanja tudi, da poveže zaznavo, podzavest, zavest in jaz pri razumevanju sporočila, ki ga zavednemu delu jaza - egu sporoča sebstvo, s pomočjo njegovega primarnega temeljnega orodja - neposrednega izkustva. S čimer nam stvarna čustvovanja omogočajo določen uvid tako v način kako lahko uravnovesimo posamezne temeljne dele naše psihe kot tudi kaj bi sledilo temu, če bi nam uspelo urediti slednje v harmonijo; oziroma drugače povedano stvarna ravnovesja nam omogočajo uvid v stvarno naravo harmonije ter kako lahko slednjo tudi dosežemo. Na drugi strani pa nam iluzorna čustvovanja omogočajo uvid v stvarno naravo iluzornega kaosa ter kako slednji lahko nastane. Poleg tega pa nam čustvovanja tudi nakazujejo povezavo med harmonijo in iluzornim kaosom, saj destruktivno razmerje stvarnih čustvovanj vodi v progresivno razmerje iluzornih čustvovanj ter obratno."

Grega Vodopivc, Temeljni principi Buda

 

 

Kadar koli razpravljamo o ljubezni in duhovni ljubezni je nadvse pomembno, da karseda transparentno opredelimo o čem dejansko teče razprava, saj se lahko v nasprotnem primeru kaj hitro znajdemo v položaju, da bomo razpravljali o vsem in ničemer.

 

 

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

meni se že cel dan eno vprašanje rola po glavi,sem ga tudi že vprašala pa ne vem a sem dobila odgovor na to ali ne,samo za razmislek.....

če so duše večne kot mgd govori, kako pa pol nastane nova? kako pol lahko sploh definiraš, mlada duša, stara duša.? pa še eno vprašanje, na svetu je toliko in toliko ljudi z dušam,ko nekdo umre se pol kokr duša preseli v novorojenčka,glede na to koliko ljudi umre vsak dan, mislim da se ne more primerjat s tem koliko se jih rodi? ali obratno....

 

 

 

Spoštovana mayita,

 

 

Eden izmed možnih odgovorov na vaše zgoraj zastavljeno vprašanje se glasi, da je nastanek nove duše zgolj simbolna prispodoba za rojstvo posameznikovega jaza iz nezavednosti njegovega sebstva. Proces, ki omogoči rojstvo novega jaza iz sebstva, v sklopu analitične in globinske psihologije imenujemo: inflacija jaza; o katerem podrobneje govorim v svojih delih: Sei Shin Do, Temeljni principi Buda in Um Buda.

 

Izrazi kot sta to: mlada in stara duša so zgolj pogovorne in laične oblike opisov določenih psiholoških in psihičnih procesov in pojavov, s katerimi se srečujemo vsi ljudje tekom naših življenj. Mlada duša se tako primarno nanaša rojstvo in izoblikovanje posameznikovega zavednega dela jaza - ega, medtem ko se stara duša primarno nanaša bodisi na animo ali animusa, ki predstavljata večino nezavednega dela jaza - senco, bodisi na določene nezavedne vsebine (najpogosteje arhetipe in aspekte posameznih arhetipov) posameznikove psihe.

 

Na vprašanje kaj točno se zgodi s posameznikovim jazom po njegovi smrti zaenkrat še ni nikakršnega dokončnega odgovora. Zaradi česar je na trenutno stopnjo našega razumevanja in poznavanja psiholoških in psihičnih procesov nadvse nehvaležno razpravljati o odgovoru na tovrstno vprašanje. A v kolikor vas odgovor na tovrstno vprašanje resnično nadvse zanima vam lahko ponudim, kot iztočnico za vaše nadaljnje razmišljanje v tej smeri, naslednje dejstvo. V kolikor posameznik doživi trajno izgubo spomina zaradi fizične ali psihične travme nikoli ne izoblikuje več enakega jaza kot ga je to predhodno imel, temveč postopoma razvije povsem novo obliko njegovega jaza, katerega pogovorno označujemo z izrazom: osebnost ali duša. Prav tako nam v določeni majhni meri ponuja vpogled v odgovor na omenjeno vprašanje tudi naše preučevanje določenih patoloških psiholoških procesov, na primer: demenca, bipolarna osebnostna motnja, shizofrenija, somnambulizem in katatonični šok.

 

A glede na to, da sem praktikant rinzai zena bi vam dobronamerno svetoval, da se z vprašanjem o tem kaj se zgodi s posameznikovim jazom po njegovi smrti, čim manj ukvarjate, saj je laično preučevanje tovrstnih eksistencialnih tematik potencialno nadvse nevarno početje. Zaradi česar bi svoj odgovor na vaše vprašanje tudi zaključil z naslednjim citatom:

 

"There is surely nothing other than the single purpose of the present moment. A man's whole life is a succession of moment after moment. There will be nothing else to do, and nothing else to pursue. Live being true to the single purpose of the moment."

Yamamoto Tsunetomo, Hagakure

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

KoryuBudo...od kje vso to znanje? Vsaj jaz ne vem za literaturo v slovenscini.

 

 

Spoštovana Ceres,

 

 

Svoje znanje sem v osnovi pridobil ter ga še vedno pridobivam tekom svojega preučevanja Buda (Pot borilnih veščin) in Koryu Buda (japonske tradicionalne borilne veščine). Budo in Koryu Budo se nadvse intenzivno ukvarjata s preučevanjem delovanja človekovega uma in psihe, na kar nakazujeta tudi naslednja aksioma Buda:

 

"Človekovo telo se nikoli ne preda ali sprejme poraza ter bo naredilo vse kar bo potrebno, da se slednjemu tudi izogne. Voljo posameznikovega telesa po preživetju lahko zlomi edino njegov lastni zavedni um (m.op.: zavedni del jaza - ego)."

 

"Posameznikovo telo je zmožno zgolj tistega, česar je zmožen njegov zavedni um (m. op.: zavedni del jaza - ego). V kolikor zlomimo voljo posameznikovega zavednega uma, zlomimo tudi voljo njegovega telesa po preživetju."

 

 

Prav tako se Budo in Koryu Budo tudi nadvse intenzivno ukvarjata z vsemi aspekti človeškega preučevanja, delovanja in udejstvovanja tako na individualni kot tudi masovni (družbeni, civilizacijski) ravni. Zaradi česar je Koryu Budo v zadnjih 100 letih vase vključil tudi večino zahodnih znanstvenih ved. Posledično Dai Nippon Butoku Kai (japonska krovna organizacija za področje vseh tradicionalnih in modernih borilnih veščin) tudi zahteva od vseh, ki smo uspešno zaključili študij na enem izmed Nishinkanov (japonske tradicionalne akademije za tradicionalne borilne veščine), da nadaljujemo z našim preučevanjem najrazličnejših zahodnih znanstvenih ved in z našim združevanjem njihovih spoznanj, odkritij, učenj in znanj s spoznanji, odkritji, učenji in znanji Buda in Koryu Buda. Na osnovi česar vsi, ki poučujemo Koryu Budo nadvse aktivno preučujemo najrazličnejše zahodne znanstvene vede z namenom, da na osnovi njihovih spoznanj, odkritij, učenj in znanj, v skladu z našimi najboljšimi zmožnostmi in sposobnostmi, nadgradimo tako naša osebna razumevanja učenj in znanj Buda in Koryu Buda kot tudi da prispevamo svoj delež k njuni nadgradnji kot celote. Na takšen način se Budo in Koryu Budo, na Japonskem, kontinuirano razvijata že več kot tisoč let. V kolikor pa obravnavamo Budo v najširšem možnem smislu, kot borilne veščine na splošno, pa se na tovrsten način kontinuirano razvija že približno 2.500 let.

 

Drugače pa je literatura, ki jo osebno preučujem bodisi v japonskem bodisi v angleškem jeziku.

 

 

 

Upam, da sem vam uspel delno odgovoriti na vaše vprašanje.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

težava filozofov, ki jih povzemaš je razstavljanje / analiza

vsi vi razstavljalci ste v svojem bistvu kot majhni otroci, ki vzamete v roke mehansko uro in želite najt tik-tak ... in potem začnete razstavljat / analizirat uro ...

ampak , bolj kot jo razstavljate, dalje ste od tik-taka ...

tik-tak je ura kot celota

 

ne analiziraj ves čas ...

glej kreacijo in bitja kot celoto, vživi se v celoto in zaživi celoto ... bodi, nauči se postat eno z vsem ...

to je pravi globji smisel tvojega, mojega življenja ... vseh nas ...

 

opažam, popolnost vidiš v borilnih veščinah

ampak

borilne veščine so nasilje

in če obvladuješ svoj um z borilno veščino, si nasilen do sebe ...

in to nima ničesar z budo ...

 

poglobi se vase in se najdi na miren nenasilen način ... uporabi / nauči se modrosti ... šele takrat boš našel in spoznal bistvo principa bude ...

buda je v tebi, buda si ti ... in razsvetlenje je v tebi

in vse te vzhodnjaške veščine borb te samo ovirajo pri spoznanju, da si že ves čas razsvetljen ...

 

in še nekaj :

tako dolgih esejev kot je tvoj nihče ne bere rad, ker so utrudljivi ... malokdo jim bo posvetil svojo pozornost do konca ...

pa četudi si jih napisal oz. prepisal kopypastal še tako lepo ...

to ti je danes že nekdo omenil ...

 

in zdaj ... nalij si šalčko sakeja in se sprosti .... oooommmm

 

 

Spoštovani shamannamo,

 

 

Vaš način komunikacije je mogoče duhovit za marsikaterega vašega somišljenika ob vaših razpravah v lokalu, a v kolikor se nameravate spuščati v kakršno koli resnejšo razpravo boste slednjega morali v precejšnji meri spremeniti. Za začetek bi vam dobronamerno svetoval, da se malo globlje zamislite nad pomenom vljudnosti.

 

Kar se zadeva mojih objav vam lahko zagotovim, da so slednje nadvse kratke, v kolikor upoštevamo tematike, o katerih sem v njih spregovoril. V kolikor pa ste mnenja, da so moje objave za vaš okus predolge vam jih, pač ni potrebno prebirati. Drugače pa z vašim načinom izražanja zgolj nakazujete na to, da se trudite biti karseda provokativni, pri čemer se po vsej verjetnosti nadvse zabavate. S čimer seveda ni nič narobe, v kolikor se zavedate, da boste s tovrstnim načinom komunikacije, ki je bolj primeren za mladostnika kot pa za zrelo osebo, dosegli zgolj to, da se boste sami izključili iz kakršne koli resnejše razprave. Kajti pri kakršnem koli tipu resnejše razprave, ki temelji na iskrenosti, odkritosti in načelih: transparentnosti in sprejemanja drugačnosti, preprosto ni prostora za tovrstne oblike komunikacije. Zaradi česar, v kolikor ne boste spremenili vašega načina komunikacije z vami v bodoče ne želim niti ne nameravam o čemer koli več razpravljati. Pri čemer pa ne vidim ničesar spornega v tem, da boste tudi v bodoče na tovrsten način komentirali moje nadaljnje objave, saj malo globlje in širše razumem pomen načela: sprejemanja drugačnosti in raznolikosti.

 

Kar se zadeva Buda (Poti borilnih veščin) in Koryu Buda (tradicionalne borilne veščine) vam dobronamerno svetujem, da o njiju ne razpravljajte kaj preveč, saj je iz vaše objave več kot le razvidno, da o njima ne veste praktično ničesar; v kolikor se seveda ne želite zgolj osmešiti. V kolikor vas kar koli podrobneje zanima o Budu in Koryu Budu vam bom z veseljem odgovoril na kakršno koli vaše vprašanje, seveda pod pogojem da boste uporabili primeren način komunikacije. Prav tako pa bi vam svetoval, da upoštevate, da Koryu Budo sodi med vzhodne tradicionalne vede ter na zahodu uživa status priznane znanstvene vede, v kolikor me boste želeli vprašati kar koli o njem.

 

Za sam konec bi vam želel sporočiti, da Budo in Koryu Budo primarno temeljita na filozofiji ravnovesij, taoizmu, kitajskem chanu, obeh oblikah japonskega zena (soto in rinzai), šintoizmu, konfucijaizmu, neokonfucijaizmu in določenih ostalih vzhodnih tradicionalnih vedah, medtem ko v zelo majhnem obsegu temelji na budizmu. Zaradi česar se v sklopu filozofije Buda in Koryu Buda zelo malo ukvarjamo z Buddho in njegovim naukom, temveč se predvsem osredotočamo na naše preučevanje in razumevanje 100 temeljnih principov Buda, od katerih je najpomembnejši prav zadnji - 100. temeljni princip: shinzentai. Shizentai v dobesednem prevodu pomeni: naravni stav, medtem ko v kolikor ga želimo bolj pravilno prevesti pomeni: samostojnost. Pri čemer bi želel izpostaviti, da je shizentai nadvse težko ustrezno prevesti v zahodne jezike, saj ne naravni stav ne samostojnost ne zaobjemata v celoti njegovega polnega pomena. Do sedaj je 100. temeljni princip Buda: shizentai še najbolje opredelil Miyamoto Musashi v njegovem delu: Dokkodo (Pot Samostojnosti), katerega tvori naslednjih 21 aksiomov:

 

  • Ne obrni svojega hrbta najrazličnejšim Potem tega sveta.
  • Ne spletkari zaradi iskanja fizičnih užitkov.
  • Ne zanašaj se na kar koli.
  • Sebe smatraj lahkotno, svet smatraj preudarno.
  • Nikoli ne razmišljaj pridobitno.
  • Ne obžaluj ničesar v svojem osebnem življenju.
  • Ne zavidaj tujega dobrega ali zlega.
  • Nikoli ne žaluj za katero koli potjo, od katere se moraš posloviti.
  • Ne pritožuj se in ne bodi zagrenjen zaradi sebe ali drugih.
  • Ne goji hrepenenja po ljubezni.
  • Ne goji naklonjenosti.
  • Ne goji upanja za svoj osebni dom.
  • Ne goji hrepenenja po dobri hrani.
  • Ne nosi s seboj starin, ki so bile predane iz generacije v generacijo.
  • Ne posti se do te mere, da začne to fizično vplivati nate.
  • Ne bodi naklonjen materialnim stvarem, vojaška oprema je ločena zadeva.
  • Ko slediš Poti, ne zameri smrti.
  • Ne želi si, da bi na stara leta posedoval dragocenosti ali fevda.
  • Spoštuj bogove in Bude, a se ne zanašaj na njih.
  • Četudi se moraš odpovedati življenju, se nikoli ne odpovej časti.
  • Nikoli ne skreni s Poti borilnih veščin.

 

Vseh 21 aksiomov Dokkoda sem podrobneje razložil v svojem strokovnem delu: Um Buda.

 

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

in ...

tukaj na forumu se tikamo

vikanje po sebi ni znak spoštovanja

vikanje je izključevanje

vikanje je nesprejemanje enosti z vsem

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

 

Spoštovani shamannamo,

 

 

Zgoraj ste podali vašo osebno stališče in mnenje v odnosu do vikanja, katero sem v skladu s svojimi osebnimi prepričanji in verovanji dolžen spoštovati in sprejeti. Zaradi česar me tudi lahko v bodoče tikate, v kolikor boste to želeli. A glede na to, da ste izrazili vaše osebno stališče in mnenje v odnosu do vikanja menim, da se spodobi, da tudi sam storim enako.

 

 

Prvih pet temeljnih principov Buda predstavljajo:

  1. Nyunanshin/Junanshin - Voljen um,
  2. Shoshin - Začetnikov um,
  3. Reigisaho - Vljudnost in bonton,
  4. Rei - Spoštovanje,
  5. Gi - Pravilno dejanje.

Kateri tudi tvorijo prvo od skupno 16. ravni 100 temeljnih principov Buda; o čemer sem podrobneje spregovoril v svojih delih: Temeljni principi Buda in Um Buda.

 

Rei v osnovi predstavlja spoštovanje, ki ga gojimo do samih sebe ter ga izkazujemo nekomu/nečemu drugemu in predstavlja enega izmed najpomembnejših temeljev tako Buda kot tudi Koryu Buda. Sleherna budoka (tisti/a, ki sledi Poti borilnih veščin - Budo) tekom njegovega spoznavanja in preučevanja Buda in Koryu Buda teži h temu, da si prizadeva kultivirati in nadgrajevati njegov rei v vseh aspektih njegovega življenja. In eden izmed načinov, s katerim kultiviramo in nadgrajujemo svoj rei je tudi naša uporaba vikanja. Namreč z uporabo vikanja prvenstveno izkazujemo svoje spoštovanje samim sebi in šele nato naslovniku, katerega naslavljamo z uporabo vikanja. Prav tako pa z našo uporabo vikanja našemu naslovniku istočasno tudi sporočamo to, kar je do sedaj še najbolje zapisal Gichin Funakoshi Sensei, v njegovem delu: Karate-Do Kyohan, ki je prvič izšlo leta 1935:

 

 

I come to you with only Karate,

empty hands.

I have no weapons,

but should I be forced

to defend myself,

my principles or my honor,

should it be a matter of life or death,

of right or wrong:

then here are my weapons,

Karate, my Empty Hands.

Kot lahko vidite se za mojo uporabo vikanja nahaja bistveno več kot zgolj zahodna koncepta: spoštovanja in vljudnosti, zaradi česar vas bom tudi v bodoče vikal.

 

 

 

Lep pozdrav,

KoryuBudo

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

težava filozofov, ki jih povzemaš je razstavljanje / analiza

vsi vi razstavljalci ste v svojem bistvu kot majhni otroci, ki vzamete v roke mehansko uro in želite najt tik-tak ... in potem začnete razstavljat / analizirat uro ...

ampak , bolj kot jo razstavljate, dalje ste od tik-taka ...

tik-tak je ura kot celota

 

ne analiziraj ves čas ...

glej kreacijo in bitja kot celoto, vživi se v celoto in zaživi celoto ... bodi, nauči se postat eno z vsem ...

to je pravi globji smisel tvojega, mojega življenja ... vseh nas ...

 

opažam, popolnost vidiš v borilnih veščinah

ampak

borilne veščine so nasilje

in če obvladuješ svoj um z borilno veščino, si nasilen do sebe ...

in to nima ničesar z budo ...

 

poglobi se vase in se najdi na miren nenasilen način ... uporabi / nauči se modrosti ... šele takrat boš našel in spoznal bistvo principa bude ...

buda je v tebi, buda si ti ... in razsvetlenje je v tebi

in vse te vzhodnjaške veščine borb te samo ovirajo pri spoznanju, da si že ves čas razsvetljen ...

 

in še nekaj :

tako dolgih esejev kot je tvoj nihče ne bere rad, ker so utrudljivi ... malokdo jim bo posvetil svojo pozornost do konca ...

pa četudi si jih napisal oz. prepisal kopypastal še tako lepo ...

to ti je danes že nekdo omenil ...

 

in zdaj ... nalij si šalčko sakeja in se sprosti .... oooommmm

 

1. Shamannamo, govoriš lahko samo zase - v ednini. Jaz, na primer, sem z zanimanjem prebrala te zapise in so mi kar nekaj stvar dobro pojasnili.

2. Vse ima svoj smisel in pomen, ne sicer vse za vsakega, ampak takole dajanje v nič, kot ga tule prikazuješ, ne kaže nič drugega kot tvoje nerazumevanje procesov v ljudeh.

3. Borilne veščine same po sebi niso nasilje. So Pot. Nasilen je lahko tvoj odnos ali njihova uporaba - to je tako kot nož - z njim lahko režeš kruh ali ubijaš.

4. Glede analiziranja: ko se se sprehodiš skozi gozd, lahko opazuješ posamezna drevesa, zeli, glive, živali, lahko pa samo hodiš in dihaš in ga zaznavaš kot celoto, prvo ne izključuje drugega in šele s kombinacijo obojega gozd dobro spoznaš.

5. Vikanje je lahko distanca, lahko je pa tudi spoštovanje procesa približevanja. Bližina je proces, ki se razvija, ne gre na ukaz. Če človeku za njegov način komunikacije ustreza spoštljiva distanca z vikanjem, jaz to lahko brez težav sprejmem.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

 

1. seveda govorim v svojem imenu ... saj nisem napisal , da si ti rekla to kar pišem ...

2. seveda ima vse svoj pomen, tudi to, da veliko ljudi misli, da se da rešit svet samo z nasiljem in vojno ... to je faza osebnega razvoja

3. že sam naziv : "borilne veščine" govori o nasilju ... torej se boriš, pa makar proti svojim sencam ...

4. ko greš v gozd lahko vidiš drevesa, polže, gljive ... ampak takrat ne vidiš gozda, čeprav je vse našteto del gozda ...

5. če ima tvoj ego rad vikanje, ti nekdo ki te vika lahko naredi dan popoln ...

če stremiš k celoti ... iščeš enost ... potem vikanje izgubi smisel ...

vikanje in onikanje je v svojem bistvu stara šola hinavščine

v borilnih veščinah pa lahko pomeni : vikam te ... v naslednjem trenutku pa ti odsekam glavo ...

 

in čvek o borilnih veščinah : v bistvu je nova inspiracija za bluzenje ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

 

1. Napisal si točno tole: "tako dolgih esejev kot je tvoj nihče ne bere rad, ker so utrudljivi ..." To ne drži, kar pišeš, je podtikanje in manipulacija (ali narcisistično prepričanje, da si ti vsi in vse veš in poznaš). Namesto tega piši: "...jaz ne berem rad, ker so mi utrudljivi..." In pusti drugim, da sami napišemo, kar mislimo in čutimo.

2. Zakaj potem nisi mirno sprejel KoryuBudovega zapisa?

3. Del procesa, ja.

4. V vsakem polžu ali drevesu je odsev celega gozda in v gozdu so drevesa in polži... Če preziraš pogled na polža, ne boš nikoli spoznal gozda, če šteješ samo polže in drevesa, prav tako ne.

5. Hinavščina ima mnogo obrazov, tudi tikanje je lahko lažna bližina nekoga s prijazno masko ali narcisa, ki je prepričan, da je vse Eno - njegov Ego. Sicer pa, kar se mene tiče, vikanje ali tikanje samo po sebi nima takega pomena, da bi mi naredilo ali pokvarilo dan. Ti si tisti, ki ga je to zmotilo, jaz nimam težav ne z vikanjem ne s tikanjem, če le komunikacija poteka iskreno in na spoštljivi ravni, ne eno ne drugo pa samo po sebi še ne pomeni tega.

Vsako debato na forumu poskušaš razsuti, razvrednotiti in spraviti na nivo nesmiselnega pregovarjanja in bluzenja. To me ne zanima, zato na tem mestu zaključujem debato s tabo.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Se pridružujem Iknee in Ceres, KorjuBudo, hvala za zapise, tudi jaz jih z zanimanjem prebiram.

 

 

....

Pa bejbe no, Šaman se vendar samo onika!

... Say what you mean

And mean what you say ...

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

E šamano namen "tradicionalnih" borilnih veščin je v prvi meri poživitev življenske energije v telesu, harmonija telesa in duha, šele nato je kao v "pretepaške" namene in še to v samoobrambi ali za zaščito drugih...kar pa raznorazni človečki furajo po zahodu je pa druga stvar...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

To zgoraj napisano je eden izmed japonskih vidikov na duhovnost...japonci so v preteklosti pobirali duhovne zadevce iz indijske podceline, kitajske, v novejšem času pa še zahodno psihoanalitično miselnost...in nastale so različne mešanice...šintoizem, budizem, zen, jogijske zadeve, psihoanaliza, itd...Tako da se za vsakega človečka najde nekaj kar mu je bližje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Life is like a game...play it...

http://smileys.smilchat.net/smiley/spiritual/myst1c.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...