Samospoznanje

[FixMinze]

Tudi jaz ne bi temu reku enost, kot rečeno...

 

Ma ni to, ne http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png To so tvoji romanticni pogledi povezani s strukturo misljenja. Gre bolj v obratno smer, če že kam, da ti ta strkutra začne razpadati in veš vedno manj (natural state / state of not knowing), na miselni ravni. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Tako je na nivoju doživljanja, ne obremenjujes vec telo z odvecnimi energijsko potratnimi miselnimi procesi.

 

Vem, da nisi. Hotel sem povdariti da "samospoznanje" nima preferenc in vpliv na doživljanje kot kao neka oseba. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Lahko rečeva, da sta dve plati istega kovanca, pa še to je bolj slabo povedano.

 

Ne, ne bi reku da ima. Ce bi že kdo imel, bi imela oseba z eksremno iskrenostjo do sebe, ki opazuje "premike" misli kot iluzije o temu kdo ali kaj naj bi meditiral, kdo ali kaj naj bi se osebnostno razvijal, itd. Na vse mozne nacine. Ampak pazi, to so le moje projekcije in verjetno to ne bi delovalo za nikogar. Ja, "samospoznanje pade na glavo", ker v tem stanju ne velja vec vzrok - posledica in linearnost casa, tako da je intelekt tukaj bos.

 

Ok, dovolj za danes. LP

 

*

A si ateist? Ali pišeš iz izkušnje?

 

*

Ja res je, gre za poglede.

 

Ti pogledi niso fiksni in ne predstavljajo resnice, so pa izkustveni. Slednje pomeni, da se odpre druga dimenzija doživljanja življenja. Ne glede nato ali je vse skupaj igra moje podzavesti ali pa gre za resnično naravo stvarstva, na tem koraku to ni važno. Želim naprej spoznavati dimenzije sveta, ki se odprejo, ko z vero narediš povezavo do duhovnih konceptov: bog, vodniki, angeli, druga duhovna bitja in ostalih duhovnih konceptov. V tem zaznavam veliko bogastvo in velik potencial, možnosti zame in za druge brez vsiljenih verskih in religioznih konceptov.

 

Predstave ali pogledi so smernica za: um, notranje oko kam postaviti pozornost, kam pogledati, kje in kaj se spraševati itd. Cilj je neposredno izkustvo, ki se mu predstave umaknejo.

 

*

Sedaj mislim, da mi postaja jasno v katero smer gre (tvoje) samospoznanje in nekateri opisi. Zato vprašanje, če si ateist http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

To samospoznanje je 'rušenje' vseh resnic, je prepoznavanje iluzije v vsem, tudi v stvarstvu samem, predvsem pa to, da je predstava o nas sami ena velika iluzija? Vse kar je, je doživeta iluzija nas samih?

[vinko3]

Ma ne vem če razumeš.

To kar ti razlagaš je doživljanje.

Eni radi vozijo hitre avte, drugi radi meditirajo in se ukvarjajo z "duhovnimi koncepti, smernicami za um, itd". Nič narobe s čemerkoli. Vse to spada pod vsebino doživljanja (ali jo označiš z "druga dimenzija doživljanja" ali kako drugače, je vseeno).

Kako smer? "Samospoznanje" ne gre nikamor. Kam naj bi šlo? Verjetno si zamešal z mojim bednim nasvetom, ki spada pod doživljanje kot tudi "Vse kar je, je doživeta iluzija nas samih?"

Sej ni čudno da pride do nesporazumov, ker uporabljamo aparat, ki tega ne more razumeti. Drugih pa žal nimamo.

Cilja in smisla ni oz. če si ga izmislimo je bolje, da si vsak sam na to odgovoriti po svoje.

[FixMinze]

Ma ne vem če razumeš.

 

To kar ti razlagaš je doživljanje.

 

Eni radi vozijo hitre avte, drugi radi meditirajo in se ukvarjajo z "duhovnimi koncepti, smernicami za um, itd". Nič narobe s čemerkoli. Vse to spada pod vsebino doživljanja (ali jo označiš z "druga dimenzija doživljanja" ali kako drugače, je vseeno).

Druga zvezdica ni interpretiranje samospoznanja. Ni prikaz, da te dojemam. Želel sem opisati in se hkrati distancirati od ujetosti v lastne predstave - v zavedanju o lastnih predstavah ujetosti ne bi smelo biti.

 

Razumevanja sem se dotaknil izključno pri zadnji zvezdici.

Kako smer? "Samospoznanje" ne gre nikamor. Kam naj bi šlo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Verjetno si zamešal z mojim bednim nasvetom, ki spada pod doživljanje kot tudi "Vse kar je, je doživeta iluzija nas samih?"

 

Sej ni čudno da pride do nesporazumov, ker uporabljamo aparat, ki tega ne more razumeti. Drugih pa žal nimamo.

Nakazal si smer svojega uma, smer ki gre zate do samospoznanja.

 

Popravi me, če se motim, ampak to je smer prepoznavanj iluzij, dokler vse iluzije ne padejo, kar sledi padcu pa itak ni možno opisati?

Cilja in smisla ni oz. če si ga izmislimo je bolje, da si vsak sam na to odgovoriti po svoje.

Strinjam se, življenje si vsak osmišljuje sam. Zatorej cilj in smisel sta.

[mgd]

Jezo vedno doživljam kot neprijetno, stresno.

 

Ja, zato ker še nisi deloval iz pravega jaza z ljubeznijo do Boga in v povezavi z Njim do vseh. Kot sem napisal, lahko si tudi večno dobronamerno jezen na nekoga, ko deluješ iz ljubezni do Boga. Jeza iz škodoželja ali lastnega sebičnega interesa pa je vedno neprijetna ja.

 

Tudi to je ljubezen. Ljubezen nima oblike in ker nima oblike ni pogojena z izključno zadovoljevanjem ljubljenega.

 

Seveda ima ljubezen obliko, sam ne materialno, začasno, stalno se spreminjajočo, ampak večno, neomejeno in njen cilj je vedno le služenje ljubljenega.

 

Zate je to bog, za drugega družinska hiša s kletjo. Ko kleti ne bo več poplavljalo bo oseba spet pomirjena in zadovoljna v kolikor v procesu reševanja problema ni razvila zamer. V zamerah in stari jezi sreče in zadovoljstva res ne bo našla.

 

Kot sem že napisu, rešitve le materialnih problemov/potreb in zamer do drugih zaradi teh problemov/potreb, človeku ne da trajnega in pravega miru, je le površinski in začasen. Pravi problem človeka je, da je pozabil na to kdo je in čigav je in da ne deluje v Njegovo zadovoljstvo in se zmotno poistoveča s svojim telesom in umom in misli da je njegov interes, interes uma in telesa in interes uma in telesa tistih, katere smatra za "svoje" in strah pred "tujimi" in sebična jeza do "tujih/drugih".

[vinko3]

...

Prek lastnih predstav si se želel distancirati od ujetosti v lastne predstave? Nobenega zavedanja "odsotnosti zavedanja" ni. Nobenih opisov, distanciranj ali premikov k čemurkoli ni več. Iskanja je KONEC. Besede so odveč.

 

--

 

Bolj kot skušamo razumeti "um", bolj se oddaljujemo od "samospoznanja".

 

Ok, te popravim: to je lepa zgodba za "um". Nobenih premikov več, kljub temu da iluzije so.. morda jih je še več.

 

--

 

hahaha, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Meni je ok, tudi tvoja definicija, čeprav malo zavaja... ker pusti prevladati "um". Stvar interpretiranja.

[Brezo]

Nisem še meditiral, če misliš na "sedenje na riti". Nimam pa nič proti meditaciji.

 

Duhovnost mi ni toliko zabavna/zanimiva. Rad se zabavam s cim drugim, če že...

 

Ne bi reku da gre za isto zadevo. Psihoanaliza se še vedno ukvarja z doživljanjem in ja to pa ima veze z osebnim razvojem, se strinjam.

 

Tudi študiranje fizike je lahko "duhovnost"...in spet smo pri čisto osnovnih pojmih...kaj je meditacija...kaj je duhovnost...in nekateri si še zmeraj niso na jasnem...ma škoda besed...o tem že ptički govorijo...

 

Pa da se malo pohvalim...včeraj sem v Bosni (turističko) spoznal kaj je to skupinska iniciacija od stričkov zgoraj...lahko rečem samo WTF...In potem zvečer sta dva psa v centru grada nekaj laufala ob avtu, izvajala kamikaze skoke pred njega in jaz tako kot sem "blesav", sem jima poslal telepatsko sporočilce "z ljubeznijo vaju pošiljam stran" in je palilo...A je to mogoče...in ko se je to ponovilo še 1x danes...tralala...na kakvoj sam ja drogi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Namig...ko boste začeli odplačevati karmo "človeštva" in ozaveščati res globoke podzavestne vzorce, bodite pripravljeni na svašta...in če boste v prostoru kjer je klima švical kot v savni in vas bo kurilo na veliko...sve je to normalno...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[FixMinze]

Ja, zato ker še nisi deloval iz pravega jaza z ljubeznijo do Boga in v povezavi z Njim do vseh. Kot sem napisal, lahko si tudi večno dobronamerno jezen na nekoga, ko deluješ iz ljubezni do Boga. Jeza iz škodoželja ali lastnega sebičnega interesa pa je vedno neprijetna ja.

Ne glede na kanal, ki ga za izražanje uporabiš ne pišeš o jezi. Pišeš o izraženi želji po spremembi. Izražanje želje ni jeza.

 

Jeza je zahteva po spremembi v obnašanju drugega. Želja je želja.

 

Ko se želje začnemo oklepati, začnemo naše počutje povezovati z uresničitvijo te želje. Želja postane sebična. V resnici takšni želji v mnogo primerih delamo krivico saj ravno ta sebičnost lahko rešuje življenja. Iz vidika starša se to najlepše opiše:

 

a )

Nesebična želja majhnega otroka ne usmerja in ga ne vodi. Otrok se bo na takšno željo odzval samo, če bo čutil krivdo (pa je ne bo, ker koncepta nima razvitega) ali pa, če se želja ujema z njegovo željo. V nobenem drugem primeru se na takšno željo majhen otrok ne bo odzval.

 

Pri takšni vzgoji do otroka izražamo naše želje in ne zahteve. Imamo otroka, ki dela kar hoče in starša, ki nima kontrole nad svojim otrokom.

 

b )

Neuresničitev (sebične) želje starš doživi kot frustracijo, neprijetnost, jezo, žalost, obup itd. Otroku hoče in želi samo dobro tako močno, da želje ni pripravljen spustiti iz rok. V takšnem primeru bo starš proti otroku začel usmerjati želje v obliki zahtev.

 

Če bo deloval pametno bo deloval s strpnostjo, ljubeznijo, sočutjem ampak bo hkrati po potrebi zahtevo stopnjeval (bo čutil jezo). Če bo deloval neumno se bo za vsako malenkost razburjal in dru.

Seveda ima ljubezen obliko, sam ne materialno, začasno, stalno se spreminjajočo, ampak večno, neomejeno in njen cilj je vedno le služenje ljubljenega.

Ljubezen je odnos, ki je prijeten. To je transcendentna oblika ljubezni.

 

Znotraj transcendence pa je neskončnost oblik, zato pravim, da ljubezen nima oblike.

 

Ni ljubezen, če drugega s svojo predstavo o ljubezni posiljujem.

Kot sem že napisu, rešitve le materialnih problemov/potreb in zamer do drugih zaradi teh problemov/potreb, človeku ne da trajnega in pravega miru, je le površinski in začasen. Pravi problem človeka je, da je pozabil na to kdo je in čigav je in da ne deluje v Njegovo zadovoljstvo in se zmotno poistoveča s svojim telesom in umom in misli da je njegov interes, interes uma in telesa in interes uma in telesa tistih, katere smatra za "svoje" in strah pred "tujimi" in sebična jeza do "tujih/drugih".

Čisto se strinjam, da v življenju potrebujemo še kaj več kot le materialne dobrine in da nam samo te ne dajo sreče in zadovoljstva.

[FixMinze]

Prek lastnih predstav si se želel distancirati od ujetosti v lastne predstave? Nobenega zavedanja "odsotnosti zavedanja" ni. Nobenih opisov, distanciranj ali premikov k čemurkoli ni več. Iskanja je KONEC. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Besede so odveč.

Ponavljam, da ne pišem o samospoznanju. Ne izražam se v konceptu v katerem mi odgovarjaš. Jaz sem zavil na stranski tir, pa nisi opazil.

 

*

Sicer pa ja, prek lastne predstave se distanciraš od lastnih predstav. Zavzameš nevtralno pozicijo, kjer na vse obstoječe predstave ne vežeš: želja, idej, čustev, ciljev, vsebine, vrednot, vrednosti itd. V stanju nevtralne pozicije, ki je predstava izbereš koncept npr. bog in nanj počasi vežeš prej našteto. Če to vezavo spremeniš v dejstvo potem postaneš ujet v lastno abstraktno pojmovanje - v primeru boga postaneš zagrizen čustven vernik z bogom po lastni podobi. Spoznavna plat je v tem, da ta postopek ponavljaš dokler ne doživiš in spoznaš tisto, kar ne moreš več dojemati kot abstraktno. Postaneš vernik, ampak ne po lastni prestavi, ampak takšni, ki se ti ponuja in kaže. Tako kot se ti ponuja buška na glavi, ko z vso močjo z glavo suneš v zid. Lahko zavzameš nevtralno pozicijo, ampak glava te zato ne bo nič manj bolela. Ponavljam to nima neposredne veze s samospoznanjem, gre za delovanje, ki morebiti vodi v samospoznanje, ne nujno takšno kot si ga sam predstavljaš ali ga imaš.

--

 

Bolj kot skušamo razumeti "um", bolj se oddaljujemo od "samospoznanja".

 

Ok, te popravim: to je lepa zgodba za "um". Nobenih premikov več, kljub temu da iluzije so.. morda jih je še več.

 

--

Torej razumeš, da ne smeš razumeti. Vedno je neka zgodba, neka štorija, nek um. Um, ki išče samospoznanje dokler se to ne zgodi.

 

Zakaj gledati na um kot na odvečno stvar?

 

Od kje prepričanje, da je tvoje samospoznanje res tisto pravo samospoznanje?

hahaha, ali je kozarec na pol poln ali na pol prazen. Meni je ok, tudi tvoja definicija, čeprav malo zavaja... ker pusti prevladati "um". Stvar interpretiranja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Človek brez smisla je človek samomora.

[mgd]

Ne glede na kanal, ki ga za izražanje uporabiš ne pišeš o jezi. Pišeš o izraženi želji po spremembi. Izražanje želje ni jeza.

 

Jeza je zahteva po spremembi v obnašanju drugega. Želja je želja.

 

Ko se želje začnemo oklepati, začnemo naše počutje povezovati z uresničitvijo te želje. Želja postane sebična. V resnici takšni želji v mnogo primerih delamo krivico saj ravno ta sebičnost lahko rešuje življenja. Iz vidika starša se to najlepše opiše:

 

a )

Nesebična želja majhnega otroka ne usmerja in ga ne vodi. Otrok se bo na takšno željo odzval samo, če bo čutil krivdo (pa je ne bo, ker koncepta nima razvitega) ali pa, če se želja ujema z njegovo željo. V nobenem drugem primeru se na takšno željo majhen otrok ne bo odzval.

 

Pri takšni vzgoji do otroka izražamo naše želje in ne zahteve. Imamo otroka, ki dela kar hoče in starša, ki nima kontrole nad svojim otrokom.

 

b )

Neuresničitev (sebične) želje starš doživi kot frustracijo, neprijetnost, jezo, žalost, obup itd. Otroku hoče in želi samo dobro tako močno, da želje ni pripravljen spustiti iz rok. V takšnem primeru bo starš proti otroku začel usmerjati želje v obliki zahtev.

 

Če bo deloval pametno bo deloval s strpnostjo, ljubeznijo, sočutjem ampak bo hkrati po potrebi zahtevo stopnjeval (bo čutil jezo). Če bo deloval neumno se bo za vsako malenkost razburjal in dru.

 

Tako zahteva kot želja, ki si ju tu opisal in jeza iz njiju je sebična in neprijetna, ker izhaja iz nepoznavanja sebe in s tem nepoznavanje svoje prave potrebe in potrebe drugih. Zato v končni fazi pripelje do frustracije.

 

Ljubezen je odnos, ki je prijeten. To je transcendentna oblika ljubezni.

 

Transcendentalna oblika ljubezni je le, če izhaja iz poznavanja sebe in drugih. Ta ne mine, zato je odnos vedno prijeten. Če mine, v bistvu ni bila prava ljubezen, čeprav je lahko začasno in do neke mere prijetno.

 

Znotraj transcendence pa je neskončnost oblik, zato pravim, da ljubezen nima oblike.

 

Nima začasne materialne oblike, ima pa večno, neomejeno.

 

Ni ljubezen, če drugega s svojo predstavo o ljubezni posiljujem.

 

Itak.

 

Čisto se strinjam, da v življenju potrebujemo še kaj več kot le materialne dobrine in da nam samo te ne dajo sreče in zadovoljstva.

 

Ja, polno srečo nam lahko da le ljubezen do Boga.

[FixMinze]

Tako zahteva kot želja, ki si ju tu opisal in jeza iz njiju je sebična in neprijetna, ker izhaja iz nepoznavanja sebe in s tem nepoznavanje svoje prave potrebe in potrebe drugih. Zato v končni fazi pripelje do frustracije.

Če prav razumem meniš, da je jeza lahko prijetna kadar izhaja iz nesebične želje?

Transcendentalna oblika ljubezni je le, če izhaja iz poznavanja sebe in drugih. Ta ne mine, zato je odnos vedno prijeten. Če mine, v bistvu ni bila prava ljubezen, čeprav je lahko začasno in do neke mere prijetno.

Kaj je ljubezen? Kaj je prava ljubezen?

[Brezo]

Pa sem mislil, da je tudi pojem "ljubezen" vsaj malo bolj jasen...po tistem, ko sem v drugih temah vsaj 3x ubacio definicijo od belih možičkov...in ne mi rečt, da ste jo v prvo skontal, ker sem jo celo jaz moral parkrat počasi prebrat, besedo za besedo, ker je bila tako "koncentrirana" (globinski pomeni)... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Za duhovno rast ali samospoznanje mora človek tudi v neki določeni meri razumeti stvari, ki spadajo pod pojem "duhovnost"...in to ne samo teoretično, ampak tudi v praksi...šele potem gre lahko v naslednji razred...Če ima človek podzavestni strah pred Božansko ljubeznijo, kako lahko potem govori o njej...? Govori lahko samo v tolikšni meri kakor jo razume...Zdaj pa lahko preverite koliko od vas ima ta strahec v sebi...in če ga boste imeli vsi, se sploh ne bom čudil...Ta vzorec je zelo globinski in zelo "jeben"...Pa pamtite strah pred ljubeznijo ali Božansko ljubeznijo sta dva različna pojma (tudi energijsko sta različna)...Pri prvem ni nujno, da vas bo "trgal" pri drugem pa lahko rečem samo tralala...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[FixMinze]

Ne bo škodilo, če definicijo še enkrat ubaciš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[Brezo]

Ne bo škodilo, če definicijo še enkrat ubaciš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

 

Sem malo prebrskal LNF z iskalnikom...imel napisane linke in tudi nekaj copy+ paste...potem pa vse skupaj zbrisal...Mislim da sem nekatere stvari povedal že prevečkrat...tudi v šolah povejo učno snov samo enkrat, jo 1-2 x ponovijo in čao...Mogoče pa res velja tisto, če človek dobi vse na pladnju potem tega ne zna cenit...V starih temah je marsikaj pametnega napisan in nakazan. In kogar res kaj zanima si bo že prebral stare bajke. Mogoče jih bo pa tokrat videl v drugačni luči...pa ni nujno, da se gre za moje bajke...

 

Kot oseba katere ni več na LNF, ki mi je parkrat omenila, da sem preveč pokroviteljski...šele ko je šla čez določene podzavestne vzorce, mi je potem enkrat ob kavici rekla, da šele zdaj (po 2-3 letih) malo razume moje bajke in da me vidi v čisto drugačni luči...Pa še to srečanje je bilo čisto "slučajno", ko sem se vračal v LJ. Le kako me je prepoznala...Mogoče je pa pred tem spila že malo več kavic in so se ji zaradi kofeina za določen čas aktivirale kakšne jasnovidne sposobnosti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Bajke koje su mi usput pale u oči...

 

Brez Boga ni vesolja. Ni smiselno iskati otipljivega dokaza za obstoj blaženosti ali ljubezni ali vonja rože. Nima smisla oporekati resničnosti ljubezni le zato, ker ljubezen nima otipljive podobe. Morda je res, da ljubezen nima podobe, toda mati, ki izkazuje ljubezen, jo ima....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

 

 

 

 

[vinko3]

Ponavljam, da ne pišem o samospoznanju. Ne izražam se v konceptu v katerem mi odgovarjaš. Jaz sem zavil na stranski tir, pa nisi opazil.

*
Sicer pa ja, prek lastne predstave se distanciraš od lastnih predstav. Zavzameš nevtralno pozicijo, kjer na vse obstoječe predstave ne vežeš: želja, idej, čustev, ciljev, vsebine, vrednot, vrednosti itd. V stanju nevtralne pozicije, ki je predstava izbereš koncept npr. bog in nanj počasi vežeš prej našteto. Če to vezavo spremeniš v dejstvo potem postaneš ujet v lastno abstraktno pojmovanje - v primeru boga postaneš zagrizen čustven vernik z bogom po lastni podobi. Spoznavna plat je v tem, da ta postopek ponavljaš dokler ne doživiš in spoznaš tisto, kar ne moreš več dojemati kot abstraktno. Postaneš vernik, ampak ne po lastni prestavi, ampak takšni, ki se ti ponuja in kaže. Tako kot se ti ponuja buška na glavi, ko z vso močjo z glavo suneš v zid. Lahko zavzameš nevtralno pozicijo, ampak glava te zato ne bo nič manj bolela. Ponavljam to nima neposredne veze s samospoznanjem, gre za delovanje, ki morebiti vodi v samospoznanje, ne nujno takšno kot si ga sam predstavljaš ali ga imaš.Torej razumeš, da ne smeš razumeti. Vedno je neka zgodba, neka štorija, nek um. Um, ki išče samospoznanje dokler se to ne zgodi.

Aja, ok.

*

O takih in podobnih potratnih miselnih procesih sem govoril, jp. Čista izguba energije. Evo, spet delam to kar mi očitaš. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Zakaj gledati na um kot na odvečno stvar?

Sej ne gledam kot na odvečno stvar. Ampak ima bistveno manjšo vlogo kot bi mu radi pripisali, če se pretvarjam, da sploh obstaja. Da se razume: nimam čisto nič proti umu, konceptom, definicijam, strahu, ljubezni, iluzijam ali kakršnemkoli doživljanju. Vse to priznavam in sprejemam.

 

Od kje prepričanje, da je tvoje samospoznanje res tisto pravo samospoznanje?

Bolj kot moj odgovor na tvoje vprašanje je pomemben tvoj odgovor na moje samemu sebi: Od kod tvoje prepričanje, da samospoznanje sploh obstaja in od kod, da ga ti še nimaš? Iz napačnih odgovorov pobranih od nekod / nekoga skozi lajf, se rojevajo taka vprašanja in dvomi vase... Če ne celo vsa tvoja bistvena vprašanja v lajfu, ki so le variacija enega vprašanja. Če si iskren, taka vprašanja nočejo slišati odgovora, ker edini pravi odgovor je odgovor življenja, ki razbije in pokuka skozi konceptualne odgovore, ki jih akumuliraš.

 

Človek brez smisla je človek samomora.

Iz tvoje pozicije pogleda oz. če se gleda iz "uma" zveni kar nihilistično, ja. Na srečo ni nikjer nobenega človeka, tako da nam ni potrebno zavzeti take pozicije. Življenje je fantastično. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png In tudi ta stavek je že mrtva preteklost brez pomena, dostopna le prek misli / spominov... Um / intelekt še zdaleč ni kos hitrosi tega trenutka in "inteligenci", ki bije tvoje srce, napaja in animira vse kar je živega, ... in te živi. (in tudi to so samo koncepti in ne stvar sama o kateri ni možno ničesar reči, ne se je zavedati - tvoja odsotnost)

Lahko bi kje šel v večji detajl pri odgovorih a nekako izgubljam interes... Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ (vštevši ta pogovor) jemlji kot IRELEVANTNO. V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje (in vse iz-mišljene modele / projekcije / špekulacije / ..., ki jih in ki jih kadarkoli boš uporabljal za razumevanje česarkoli) in zelo o(bre)me(n)juje "telo". Ta napaka je: predpostavka, da obstaja kakršenkoli center. NI točke iz katere se (oz. se je oz. se kadarkoli bo) tvoje "intimno" doživljanje dogaja. NI jaza, centra, duše, samo-zavedne enote, ega, uma, subjekta (in posledično objektov), objektov (in posledično subjekta), ... in vseh ostalih iz-mišljenih in razumu / kulturi prirejenih zgodb / naracij. ## premor za premislek in integracijo ## And now get lost and stay lost.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[FixMinze]

Sem malo prebrskal LNF z iskalnikom...imel napisane linke in tudi nekaj copy+ paste...potem pa vse skupaj zbrisal...Mislim da sem nekatere stvari povedal že prevečkrat...tudi v šolah povejo učno snov samo enkrat, jo 1-2 x ponovijo in čao...Mogoče pa res velja tisto, če človek dobi vse na pladnju potem tega ne zna cenit...V starih temah je marsikaj pametnega napisan in nakazan. In kogar res kaj zanima si bo že prebral stare bajke. Mogoče jih bo pa tokrat videl v drugačni luči...pa ni nujno, da se gre za moje bajke...

 

Kot oseba katere ni več na LNF, ki mi je parkrat omenila, da sem preveč pokroviteljski...šele ko je šla čez določene podzavestne vzorce, mi je potem enkrat ob kavici rekla, da šele zdaj (po 2-3 letih) malo razume moje bajke in da me vidi v čisto drugačni luči...Pa še to srečanje je bilo čisto "slučajno", ko sem se vračal v LJ. Le kako me je prepoznala...Mogoče je pa pred tem spila že malo več kavic in so se ji zaradi kofeina za določen čas aktivirale kakšne jasnovidne sposobnosti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Bajke koje su mi usput pale u oči...

 

Brez Boga ni vesolja. Ni smiselno iskati otipljivega dokaza za obstoj blaženosti ali ljubezni ali vonja rože. Nima smisla oporekati resničnosti ljubezni le zato, ker ljubezen nima otipljive podobe. Morda je res, da ljubezen nima podobe, toda mati, ki izkazuje ljubezen, jo ima....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

*

Mogoče izpadeš pokroviteljski, ker željo po potrditvi preveč vežeš na predstavo o sebi. Mogoče rabiš poiskati mir s svojim zavedanjem in znanjem v odnosu do drugih.

 

*

Se strinjam, da sta ljubezen in božanska ljubezen energijsko različni. Menim, da pa nista različna pojma - ljubezen je ljubezen neglede na izvor.

 

Ljubezen med ljudmi dojemam, da je stvar odnosa do: sebe, do drugega, do drugih. Ni odnosa, ni ljubezni - ljubezen je v odnosu oziroma ljubezen je odnos.

 

Strah pred ljubeznijo ... ja, če kdo začuti strah ali jezo ali kaj drugega, ko se ga 'dotakne' ljubezen drugega potem je ljubezen enostranska. Najbolj naravno je, da se oseba, ki ljubezen daje umakne ali prilagodi. Ljubezen ni vsiljiva.

 

Meniš, da podobno velja za ljubezen boga?

[mayita]

Um naj bi bil samo orodje in ne nekdo ki te vodi kot vse ostalo. Tisti ki pravi da se ne pozna si laže že v taprvo.Nekaj je ko lažeš samemu sebi in drugim zaradi vzorcev, ki so ti vcepljeni skozi leta, ker vsak se pozna, sam če si neiskren in si lažeš pol pa ja lahko začnete uporabljat besedo samospoznanje da prikrijete vse svoje laži.....

ljubezen je samo beseda ki jo zelo malo ljudi razume ljubezen je čista energija ki se jo lahko uporabi v slabo ali dobro kot vse ostalo in ne vem zakaj se ji daje toliko pomena......

[FixMinze]

O takih in podobnih potratnih miselnih procesih sem govoril, jp. Čista izguba energije. Evo, spet delam to kar mi očitaš. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Izgubljena energija je izgubljena, je praznenje.

 

Kaksna je, je stvar doživljanja, stvar zornega kota http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

 

Sej ne gledam kot na odvečno stvar. Ampak ima bistveno manjšo vlogo kot bi mu radi pripisali, če se pretvarjam, da sploh obstaja. Da se razume: nimam čisto nič proti umu, konceptom, definicijam, strahu, ljubezni, iluzijam ali kakršnemkoli doživljanju. Vse to priznavam in sprejemam.

Ni se potrebno pretvarjat, da karkoli obstaja dokler je. Tvoji možgani, ti puščaš sled. Lahko rečeš, da je ni, moj odziv ti nasprotuje. Sva ujeta tukaj v meni in v prihodnosti se srečava v tebi.

 

Um je le beseda, ki služi jeziku.

 

 

Bolj kot moj odgovor na tvoje vprašanje je pomemben tvoj odgovor na moje samemu sebi: Od kod tvoje prepričanje, da samospoznanje sploh obstaja in od kod, da ga ti še nimaš? Iz napačnih odgovorov pobranih od nekod / nekoga skozi lajf, se rojevajo taka vprašanja in dvomi vase... Če ne celo vsa tvoja bistvena vprašanja v lajfu, ki so le variacija enega vprašanja. Če si iskren, taka vprašanja nočejo slišati odgovora, ker edini pravi odgovor je odgovor življenja, ki razbije in pokuka skozi konceptualne odgovore, ki jih akumuliraš.

Ne vem ali samospoznanje obstaja, nikjer nisem pisal, da ga iščem. Pisal sem kaj si predstavljam pod samospoznanje.

 

Sledim notranjim vzgibom za katere menim, da mi izboljšujejo življenje. Banalno kvaliteto življenja merim po telesnem in duševnem počutju, dokler je telo še zdravo, zatem se pozornost usmeri drugam.

 

Ker sem iskren se gibljem med vprašanji in odgovori ali praznino. Ljudje smo različni, ti izgubljaš jaz dobivam.

 

 

 

 

Iz tvoje pozicije pogleda oz. če se gleda iz "uma" zveni kar nihilistično, ja. Na srečo ni nikjer nobenega človeka, tako da nam ni potrebno zavzeti take pozicije. Življenje je fantastično. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png In tudi ta stavek je že mrtva preteklost brez pomena, dostopna le prek misli / spominov... Um / intelekt še zdaleč ni kos hitrosi tega trenutka in "inteligenci", ki bije tvoje srce, napaja in animira vse kar je živega, ... in te živi. (in tudi to so samo koncepti in ne stvar sama o kateri ni možno ničesar reči, ne se je zavedati - tvoja odsotnost)

 

 

Lahko bi kje šel v večji detajl pri odgovorih a nekako izgubljam interes... Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ (vštevši ta pogovor) jemlji kot IRELEVANTNO. V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje (in vse iz-mišljene modele / projekcije / špekulacije / ..., ki jih in ki jih kadarkoli boš uporabljal za razumevanje česarkoli) in zelo o(bre)me(n)juje "telo". Ta napaka je: predpostavka, da obstaja kakršenkoli center. NI točke iz katere se (oz. se je oz. se kadarkoli bo) tvoje "intimno" doživljanje dogaja. NI jaza, centra, duše, samo-zavedne enote, ega, uma, subjekta (in posledično objektov), objektov (in posledično subjekta), ... in vseh ostalih iz-mišljenih in razumu / kulturi prirejenih zgodb / naracij. ## premor za premislek in integracijo ## And now get lost and stay lost.

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Predpostavljaš, da je tvoja pozicija bolj pravilna zato svetuješ ...iluzija.

 

Srečal si se svojim antipodom, a ga nisi videl.

[mgd]

Če prav razumem meniš, da je jeza lahko prijetna kadar izhaja iz nesebične želje?

 

Ja.

 

Kaj je ljubezen? Kaj je prava ljubezen?

 

Ljubezen je služenje ljubljenega, zanj, za njegovo zadovoljstvo.

[vinko3]

Kako lepo, ko je tišina in nobenega vprašanja več. Ahhhhhhhh, .... in telo se sprosti oooow yeah. haha Najboljši občutek ever. Vsi so tu, a noben te ne potrebuje, da si karkoli. Potem dejansko si točno to kar si.

Preden se poslovim, mogoce malo bolj jasno napišem:

Ko govorim da "ne obstaja ...", mislim bolj na to da nima sebi lastne samostoječe biti oz. substance. Na nek način kot je npr. voda na cesti tam v daljavi nima. Če koga bolj zanima, si lahko prebere o: "emptiness of inherent existence" česarkoli - http://en.wikipedia.org/wiki/Emptiness Priporočam pa: link

 

 

Predpostavljaš, da je tvoja pozicija bolj pravilna zato svetuješ ...iluzija.

Srečal si se svojim antipodom, a ga nisi videl.

??

Čisto mimo usekal. Tisto je bil bolj dobronameren nasvet. Zate, za vse nas. Anyways... tu se je zgodilo točno to kar sem opisal: "V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje..." - bralci lahko vidite, da se je točno to zgodilo v njegovem doživljanju. No, nič narobe s tem, se dogaja, smo ljudje, ki osmišljamo realnost - to pa NUJNO nosi omenjeno napako.

Rešitev?

Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ jemlji kot IRELEVANTNO. Če se tega zavedamo in to počnemo, je life dooooosti lažji. Ko se vse umiri, ti ni potrebno REAGIRATI ampak se lepo odzoveš "v skladu z vesoljem". http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Premisli še enkrat - klik.

Ciao! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[FixMinze]

Kako lepo, ko je tišina in nobenega vprašanja več. Ahhhhhhhh, .... in telo se sprosti oooow yeah. haha Najboljši občutek ever. Vsi so tu, a noben te ne potrebuje, da si karkoli. Potem dejansko si točno to kar si.

 

Preden se poslovim, mogoce malo bolj jasno napišem:

 

Ko govorim da "ne obstaja ...", mislim bolj na to da nima sebi lastne samostoječe biti oz. substance. Na nek način kot je npr. voda na cesti tam v daljavi nima. Če koga bolj zanima, si lahko prebere o: "emptiness of inherent existence" česarkoli - http://en.wikipedia.org/wiki/Emptiness Priporočam pa: link

 

 

 

 

??

 

Čisto mimo usekal. Tisto je bil bolj dobronameren nasvet. Zate, za vse nas. Anyways... tu se je zgodilo točno to kar sem opisal: "V sami kogniciji tvoje realnosti je napaka, ki potem kontaminira celotno doživljanje..." - bralci lahko vidite, da se je točno to zgodilo v njegovem doživljanju. No, nič narobe s tem, se dogaja, smo ljudje, ki osmišljamo realnost - to pa NUJNO nosi omenjeno napako.

 

Rešitev?

 

Moj nasvet - vse kar MISLIŠ in OSMIŠLJAŠ jemlji kot IRELEVANTNO. Če se tega zavedamo in to počnemo, je life dooooosti lažji. Ko se vse umiri, ti ni potrebno REAGIRATI ampak se lepo odzoveš "v skladu z vesoljem". http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Premisli še enkrat - klik.

 

 

Ciao! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

*

Predpostavljaš, da je doživljanje: konstanten, trajajoč, zbegan, nezaključen, naključen, impulziven itd. proces? Takšen proces bi res bil obremenitev za telo.

 

Je meditativen in brez obremenitev za telo. Praviš, da te meditacija ne zanima. Kadar na vprašanja ne vežeš ega, bo neglede na izid rezultat mir.

 

 

*

Bom prebral ...

 

Popolnoma se strinjam, da um nima biti.

 

 

*

Nič ni narobe z dobrodelnim nasvetom.

 

Iskreno do sebe: zakaj drugemu dati nasvet? Kako vidiš sebe,

kako vidiš drugega? Kako veš, da je notranji izris podobe o drugem pravilen?

 

Boljše kot nasvete je podajati svoje mnenje, tako se izognemo delovanju v iluziji o drugem.

 

 

*

V življenju so stvari, ki jih nikdar ne smemo jemati kot irelevantne. Edino primerno za te stvari je, da jih jemljemo kot minljive.

 

Res ne najdeš ene same takšne?

[FixMinze]

Um naj bi bil samo orodje in ne nekdo ki te vodi kot vse ostalo. Tisti ki pravi da se ne pozna si laže že v taprvo.Nekaj je ko lažeš samemu sebi in drugim zaradi vzorcev, ki so ti vcepljeni skozi leta, ker vsak se pozna, sam če si neiskren in si lažeš pol pa ja lahko začnete uporabljat besedo samospoznanje da prikrijete vse svoje laži.....

ljubezen je samo beseda ki jo zelo malo ljudi razume ljubezen je čista energija ki se jo lahko uporabi v slabo ali dobro kot vse ostalo in ne vem zakaj se ji daje toliko pomena......

*

Nihče se ne pozna v pravem pomenu besede. Učenje o sebi je življenjski proces, ki se pogosto dogaja skozi odnos z drugimi. Drugi so nam ogledalo, ki ga sebi ne zmoremo nastaviti, tudi če bi ga hoteli. Enostavno nimamo vsebine, ki jo drugi imajo.

 

*

Kako se ljubezen lahko uporabi v dobro ali slabo?

[Brezo]

 

*

Mogoče izpadeš pokroviteljski, ker željo po potrditvi preveč vežeš na predstavo o sebi. Mogoče rabiš poiskati mir s svojim zavedanjem in znanjem v odnosu do drugih.

 

*

Se strinjam, da sta ljubezen in božanska ljubezen energijsko različni. Menim, da pa nista različna pojma - ljubezen je ljubezen neglede na izvor.

 

Ljubezen med ljudmi dojemam, da je stvar odnosa do: sebe, do drugega, do drugih. Ni odnosa, ni ljubezni - ljubezen je v odnosu oziroma ljubezen je odnos.

 

Strah pred ljubeznijo ... ja, če kdo začuti strah ali jezo ali kaj drugega, ko se ga 'dotakne' ljubezen drugega potem je ljubezen enostranska. Najbolj naravno je, da se oseba, ki ljubezen daje umakne ali prilagodi. Ljubezen ni vsiljiva.

 

Meniš, da podobno velja za ljubezen boga?

 

Pokroviteljski izgledam, zato ker ostali nimajo razčiščenih določenih stvari pri sebi (podzavest) in ne toliko z dokazovanjem in ne vem kaj še vse...Dober primer so bili pojmi "višji- nižji" in "razredi" kakšne pol leta nazaj...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Ljubezen se izraža skozi različne načine...ima kao več plasti ali slojev...od človekove zavesti je odvisno razumevanje tega pojma...

 

Podzavestni strah pred ovakvo ili onakvo ljubeznijo ima sigurno 99,99% če ne celo 100% človečkov na LNF...Kaj naj rečem kot podzavest je ena velika "jeba"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[FixMinze]

Ja.

Kako se nesebična želja 'prelevi' v jezo?

 

Želja teži k izpolnitvi.

V kolikor je nesebična nas enostavno 'zapusti' , ko se nam začne kazati možnost neuresničitve. Ne vidim možnosti razvoja jeze.

 

Ljubezen je služenje ljubljenega, zanj, za njegovo zadovoljstvo.

Iz pogovorov s teboj sklepam, da to spada v kategorijo ljubezni do boga.

 

Kaj pa v primeru ljubezni do druge osebe?

[FixMinze]

strah pred ljubeznijo, je strah pred neznanim ...

 

živimo 3D iluzijo in čas je samo konstrukt človeškega uma

 

princip božanske kreacije pa obsega vsaj 12 dimenzij

 

božanska zavest se manifestira skozi 12 štren DNA, ki pa jih ima človek izklopljene in razstavljene

 

in ljubezen je božanska kreativna kategorija ... tudi dojemanje ljubezni

 

vsi komentarji o ljubezni, ki jih tukaj beremo držijo po svoje, ampak samo toliko kolikor si je v 3D modelu možno predstavljat 12D ...

 

karkoli že pogruntaš o ljubezni, postane en čuden približek nečesa, kar ne moreš dojet od tukaj ...

Torej se spremeni doživljanje ljubezni.

 

Ampak ljubezen je še vedno ljubezen?

[FixMinze]

Podzavestni strah pred ovakvo ili onakvo ljubeznijo ima sigurno 99,99% če ne celo 100% človečkov na LNF...Kaj naj rečem kot podzavest je ena velika "jeba"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Grem zadnjič v Mc na drajva nekaj za jest iskat. In me z okna postreže mlada punca, nasmejan in prijazen obraz, topla socialna energija, milost, nežnost ...(ne nisem se zalubu). Bil sem v svojem svetu in šele iz njene obrazne mimike sem razbral, da sem na njeno prijetno vibracijo odgovoril z neprijetno. V začudenju sem se zalotil, ko sem v tistih trenutkih spoznal, da ji sploh ne znam prijetno vrniti nazaj. Enostavno je bila ona na delovnem mestu s svojo pojavo v tistem trenutku drugo vesolje. Medtem, ko sem v sebi iskal luč sem se prefural tako čez strah kot skozi jezo, da sem potem končno na obraz spravil vsaj približno iskren nasmešek skromnosti, na katerega se je dekle odzvalo s prijaznim ne narejenim nasmehom. Drajva sem zapustil z mislijo 'kako za vraga je vzdržuje takšno energijo, da se zdi kot, da ji je delo na drajvu smisel življenja' http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif