Kupljena/posvojena žival?

[Monday]

Čebelica, itak da jih skrbi da ne bodo šle uboge živalce iz dežja pod kap. Dvomim da te pridejo kontrolirat, čeprav kak obisk v marsikaterem primeru nebi škodil - če sodim po tem kako sosedovi ravnajo z njihovim kužkom...

Sama se nikoli pod nobenim pogojem nebi odločila za rejca - kot prvič ko vidiš kako sploh delajo z živalmi, kot drugič pa a vse tiste kužke ki so svojo pot začeli kot novoletno darilce po par letih jih pa nihče več ne mara pa naj kar pobijemo? Po drugi strani pa proizvajamo nove in nove in nove... kje je tu etika, kje je tu srčnost in ljubezen do živali?

Vse moje živalce so bile 'second hand' pa moram priznat da bolj ubogljivih, poslušnih in predvsem prijaznih še nisem videla. včasih mi je šla tista njihova 'hvaležnost' za mojo 'prijaznost' kr malo na živce ... ker me je opominjala kako grdi smo lahko ljudje do teh nič krivih in sladkih bitij...

[Silica]

Če bi jaz morala oddajat kakega mačka, bi hotela videt, kje potencialni posvojitelj živi. In potem bi pričakovala, da mi vsake tolk pošlje kako fotko, da vidm, kako je. In seveda po potrebi vet. oskrba, primerna hrana, pa tko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/pevc.jpg

 

Jbg, na lepe besede se človek ne more zanašat. Ljudje rečejo in obljubijo marsikaj, naredijo pa potem drugače. Če ne bi, ceste in zavetišča ne bi bila polna živali, mačke so pa sploh "poceni, hitro zamenljiva roba".

[Pinki]

za aboyanasanna:

http://www.bolha.com/zivali/male-zivali/psi/psi-brez-rodovnika/samec-shih-tzu-1294199814.html?kw=shih+tzu

 

ta pes ne bo v SLO dobil vzrejnega nikoli! aboyanasanna dobro veš zakaj...

Popravljeno 17. september 2014 -> Pinki

[čebelica01]

Čebelica, itak da jih skrbi da ne bodo šle uboge živalce iz dežja pod kap. Dvomim da te pridejo kontrolirat, čeprav kak obisk v marsikaterem primeru nebi škodil - če sodim po tem kako sosedovi ravnajo z njihovim kužkom...

Sama se nikoli pod nobenim pogojem nebi odločila za rejca - kot prvič ko vidiš kako sploh delajo z živalmi, kot drugič pa a vse tiste kužke ki so svojo pot začeli kot novoletno darilce po par letih jih pa nihče več ne mara pa naj kar pobijemo? Po drugi strani pa proizvajamo nove in nove in nove... kje je tu etika, kje je tu srčnost in ljubezen do živali?

Vse moje živalce so bile 'second hand' pa moram priznat da bolj ubogljivih, poslušnih in predvsem prijaznih še nisem videla. včasih mi je šla tista njihova 'hvaležnost' za mojo 'prijaznost' kr malo na živce ... ker me je opominjala kako grdi smo lahko ljudje do teh nič krivih in sladkih bitij...

 

Jaz to po eni strani razumem, sam do ene meje. Po mojem pretiravajo. Pri meni živalce uživajo kot Lordi.

[klarisahorvat]

Jaz sem mojo prvo psičko Lizo vzela od neke gospe bila je mešanka med bernskim planšarjem in nemškim ovčarjem. Drugače vse ostale torej Merci, Demi in Jagurja pa sem vzela od vzrediteljev ker točno vem kaj lahko pričakujem. So tudi manj plašni, čeprav pa je res da so ti kužki iz zavetišča bolj vdani.

[Damijan Ditner]

Na kratko nekaj o rodovnikih, in ostalih nebulozah o mešančkih....

 

Noben pes ,ne potrebuje rodovnika!!!!!

Potrebuje ga lastnik, za delovne pse, se ve da ga potrebujejo, ampak , če se ne motim ,o teh ni bilo govora, ostali ga pa potrebujete, ali za razstave ,ali za postavljanje pred drugimi......

 

Še nikdar ,rodovnik, ni bil zagotovilo za popolnoma zdravega psa, še manj za bolj zdravega od mešančka, kakor si nekateri predstavljate.....potem so pa vzreditelji krivi za ne vem kakšne pasje težave......

V resnici, pa ste šolanja, ter razumevanja, najbolj potrebni lastniki, ker imate ponavadi popolnoma napačne predstave o psih.

 

Ko nekdo postavi vprašanje: Rad bi imel psa, kakšnega mi priporočate???????...WTF? Pa ti ne rabiš psa, ti rabiš najprej šolanje, o psih, nasplošno, potem moraš spoznavat različne pse, potem pride na vrsto razumevanje psa, pa komunikacija z njim, pa sodelovanje, pa kdo je glavni......pa oh in sploh......

Pes, še zdaleč ni to, kar si nekateri predstavljate, kasneje se izkaže, da tudi vi niste to ,kar si je predstavljal vaš pes.....

 

Torej, recimo , da že veste, kakšna pasma vam je pisana na kožo.....če niste lovec, če ne boste z psom sodelovali na razstavah, in če nimate namena postavljati se pred znanci, nabavite mešančka- najbližje zdravju, pasmi, pričakovanemu karakterju.......je mešanček, katerega mama, je čistokrvna, pasemska, oče pa ...kud koji..... na ta način ,se boste izognili zdravstvenim težavam, ki jih s seboj prinašajo rodovniški psi-( popolnoma zmotna je namreč trditev ,da imajo rodovniški psi manj zdravstvenih težav, od mešančkov- v resnici je ravno obratno), nikjer v naravi, se živali namreč ne parijo po rodovniku.

Narava je za to poskrbela najbolje.

Namesto, da bi se ukvarjali z rodovnikom, se raje ukvarjajte s tem, da psa ne boste puščali samega doma, da bo dovolj v naravi, z vami ,da bo socializiran, da vas bo ubogal na umirjeno besedo, in ne na krik......ob normalni vzgoji, je že dvig glasu dovolj ,da gre pes na svoje mesto, in tam tudi ostane- to je namreč v njegovi naravi, ker , najbolj od vsega, si želi ugajati vam, ter sodelovati z vami v vsem kar pač počnete......

Kadar lastniki jamrajo, kao ne uboga ,ima neke finte, ne morem ga naučit........gre v večini primerov za nerazumevanje, pasjega sveta......

 

Zato, ne bodite egoisti,če niste sposobni psa socializirat, ter ga sprejeti kot družinskega člana- se prej posvetujte, poiščite pomoč, ali pa resno razmislite o nabavi psa......

 

Če bi kdo kaj podvomil.......govorim izključno iz izkušenj......

Pri hiši smo imeli jazbečarko, mešanko ( kakor sem zgoraj opisal), dočakala je polnih 18 let, brez zdravstvenih težav, nikoli ni bila v tečaju, vendar z nami povsod, na morje ,v restavracijo, vse komande,kot čisto navaden pogovor s človekom.....seveda je imela finte- kot vsak jazbečar- do obisti naštudiranega gospodarja, in kao je hodila vsako jutro naskrivaj k sosedovim psom, in nihče ni nikoli izvedel, čisto vsako jutro , se je tihotapila ob ograji, nato pa se delala neumno......imela je nekaj javnih skrivnosti, zaradi katerih je nismo buzerirali.....ja , o njej, bi lahko napisal knjigo.....

Naslednji teden, 17. decembra, bo eno leto odkar je ni več......Dina, je bilo njeno ime.....

 

Je pa sedaj, peti mesec, pri hiši že Gaja... no , Gaja je pa mešanček, mama je čistokrvna jazbečarka , foter pa.....ista zgodba....zavrženi psi......

Rad bi videl strokovnjaka, ki bi brez papirjev, ugotovil razliko med rodovniškim,in mešančkom

 

Ne imejte psa,če mu niste pripravljeni izkazovati ljubezni, kakor jo pes izkazuje vam...

[Iknee]

Se strinjam z Damijanom, v večini. Ker je mešanček / rodovniški oz. čistokrven pes kar pogosta dilema, bi samo nekaj besed pripomnila. Če oče ni poznan, samo po materi ne moreš biti prepričan, kakšen bo pes, tako, da moraš biti v tem primeru pač pripravljen sprejeti, kar bo pač zraslo . Zelo nehumano je najprej sprejeti žival, ko se te navadi, si pa premisliš, ker ugotoviš, da nisi kos situaciji, ker je pes prevelik, preveč dominanten, preživahen, pretrmast ... in ga oddaš nekam drugam. To je za psa izjemno žalostno, celo travmatično doživetje. Zato je za prvega psa za človeka, ki še nima izkušenj, načeloma bolj priporočljivo vzeti pasemskega psa, pri katerem lahko s precejšnjo verjetnostjo računaš, koliko bo zrasel, kakšna bo dlaka, tudi karakterne značilnosti se pri pasmi da do neke mere predvideti, da se predvideti ali bo to družinski pes (npr. labradorec, zlati prinašalec), ali bo skoraj zanesljivo podavil vse kokoši v vasi (husky) ali pa bo celo srni le pomahal z repom v pozdrav (labradorec, kak ovčar), ali bo lenuharil (novofundlandec) ali pa energijska bomba na štirih nogah (border collie, husky)... Za svežega lastnika je priporočljivo nabaviti tako pasmo, ki je lahko vodljiva, ni prevelika in ne zahteva pretirano veliko nege in izkušenj in je relativno zdrava (nima že vnaprej znanih zdravstvenih težav - npr. displazija kolkov, težave s kožo etc). Videz naj nikar ne bo prvi in najpomebnejši kriterij, saj psa vzljubiš zaradi njega kot bitja, ne zaradi videza - videz kmalu ni več pomemben. Če ni tako, potem za božjo voljo ne imejte psa!

No, pa še ena mala informacija: tudi za delovne pse rodovnik in čistokrvnost ni ključnega pomena - med reševalnimi psi je kar precej zelo uspešnih mešancev!

[Iknee]

Ja, saj ravno v tem je prednost pasemskega psa za svežega lastnika - da bolje lahko predvideva in izbere primerno pasmo (če je seveda pameten in samokritičen), pri mešančku pa nikoli ne veš, kakšen bo zrasel - tudi mešančki so lahko težavni za neizkušenega lastnika. Glede zdravja pa se absolutno strinjam s tem, da je večina mešancev bolj zdrava od večine pasemskih psov. Pri pasemskih psih je inbreeding neizogiben že na začetku nastanka pasme, kasneje pa se temu pridruži še selekcija na določene za psa nenaravne lastnosti, ki s sabo potegnejo prirojene zdravstvene težave (težave s hrbtenico pri dolgih psih, displazija kolkov pri nemških ovčarjih zaradi nenaravno padajoče linije hrbta, težave s kožo in očmi pri nagubanih, večja pogostost raka pri številnih pasmah zaradi genetskih degeneracij, ki se prenašajo iz roda v rod ipd.). Pri mešancih je genska pestrost bistveno večja in zato večja možnost, da bodo dobri geni prevladali nad "slabimi". To so pač dejstva. Se pa najdejo tudi sorazmerno vitalne pasme, ki nimajo posebnih zdravstvenih problemov (npr. eskimske vlečne pasme, ki pa so popolnoma neprimerne za veliko večino ljudi pri nas; mi pa smo imeli tri labradorke in so bile vse zelo zdrave, čeprav so pri njih rakava obolenja starejših psov kar pogosta). Zdaj pa imamo mešanko, ki je stara 10 let, vitalna, v dobri kondiciji (lani jo je šibala na Kredarico kot v najboljših letih) in sploh še ni bila bolna - nič! (moram na les potrkat!)

[Iknee]

Kozo bi pa imela tudi jaz (ko bom v penziji, hehe), v.d. zeta bi tudi imel kozo in pravi, da bo pomagal.