Ljubezenske težave zmedene študentke

[polna luna]

Živjo vsem na tem forumu, ki ste pripravljeni tole prebrati. Vem, da mi konkretnih odgovorov nihče ne more dati, me pa zanimajo vaša mnenja, nasveti in misli, ker upam, da mi bodo pomagali zbistriti mojo zmedeno glavo. Že vnaprej se opravičujem za dolg post, ampak nevem kako naj krajše pojasnim…

 

Sem v zgodnjih 20ih letih in ko sem že mislila da vem česa si želim, sem ugotovila, da v bistvu nimam niti najmanjšega pojma. Želela bi slišati vaša mnenja in nasvete, saj ne vem več niti kaj so moja čustva in kaj ideje, domišljija, spomini… V zvezi s svojim trenutnim fantom sem že 6 let, spoznala sva se v srednji šoli in se kasneje kot študenta tudi skupaj preselila – še vedno sva študenta. Ker sva začela zelo mlada, je imela zveza kar nekaj vzponov in padcev, predvsem zaradi mladostniških viharjev. Ampak sva vse preživela in imava lepo zvezo, za katero sem mislila, da je to to kar hočem. Ampak nikakor se ne morem otresti preteklosti, ki mi zadnjih nekaj mescev vse bolj mesa glavo… Pri 13h letih sem dobila sošolca, v katerega sem se noro zaljubila. Tudi on se je vame in to je bila ena izmed tistih otroških ljubezni,
ko pošiljaš prijateljice da mu nekaj povejo in obratno. Bila sva v isti družbi prijateljev, nekaj časa sva celo “hodila” (verjetno vsi veste kako nerodno to zgleda pri teh letih). Prijatelja sva bila celo osnovno šolo, šla sva tudi na isto srednjo šolo kjer sva bila še vedno sošolca. Takrat med nama ni bilo več zaljubljenosti, vsak od
naju je imel druge fante/punce, še vedno pa sva bila v isti družbi prijateljev. Nikoli ni bilo to prijateljstvo, da bi sama skupaj preživljala čas, vedno nas je bilo več in zato nekega tesnega osebnega prijateljstva nikoli ni bilo. Kar pa je bilo, je bila nora, nora privlačnost. Kadar sva bila slučajno kje sama, je bilo vse skupaj nerodno, kadar sva se spogledala ali ponesreči dotaknila, je bilo čutiti elektriko in vse ljudje okrog mene so kar izginili. Vsakič, kadar smo bili na kakšni zabavi sva nekaj imela. Seveda po vplivom alkohola in nihče ni naslednji dan o tem nič govoril – verjetno je bilo obema nerodno. Tako je minila srednja šola in prišel faks. Vmes sem začela s svojim trenutnim fantom in s tem se je seveda s sošolcem vse končalo. Še vedno sva se videvala s prijatelji, ampak sva imela vsak svojo zvezo.

 

Z mojim fantom se super razumem, imava enak pogled na življenje, enake cilje in ambicije. Ampak vedno me je žrlo to, da se v bistvu ne spomnim, ali sem bila vanj na začetku kdaj res zaljubljena in ali sem z njim kdaj doživljala podobne občutke kot s tem sošolcem. Verjetno bi se spomnila, če bi? Kljub temu se nisem preveč spraševala o stvareh, vedela sem da ga imam rada in da sva kompatibilna in to je bilo to.

 

Zadnjič pa smo bili na zabavi s prijatelji in seveda smo precej spili. Tam je bil tudi ta sošolec in nevem kaj mi je bilo (to ni bila prva skupna zabava), ampak nekako sva končala v postelji (nisva šla do konca). Vem, da je to kar sem naredila narobe in kar je najhuje, vem da bi morala imeti slabo vest... Ampak bilo je noro. Bilo je kot da je cel svet izginil, sploh neznam opisat kako intenzivno je bilo, nisem mogla niti dihat. S svojim fantom se nikoli nisem počutila tako. Itak sva rekla, da bo to najina skrivnost, ampak ker nisem želela, da sva o tem naslednji dan spet tiho, sem ga poklicala in rekla če se lahko dobiva. Pogovarjala sva se o tem, in povedal mi je da ga še nobena ni nikoli tako privlačila in da z nobeno ta privlačnost ni trajala toliko časa (let). Povedal mi je da mu je žal da sva to naredila, ker sem v zvezi, ampak da če bi bila samska bi to naredil še večkrat. Vem, da tukaj ne gre za zaljubljenost in nimam nekih hudih romantičnih utvar, ampak vem, da je ta privlačnosti tukaj in da bi jo lahko rezal z nožem in to je to kar me ubija!

 

Kaj sedaj? Nimam pojma kje sem. Ne morem si ga izbiti iz glave. Včasih si mislim, da sem še mlada, da moram še izkusit stvari, ampak vem da sem v zvezi, ampak ne vem, ali je ta zveza res to. Če bi bila, ali bi se mi to dogajalo? Nevem več, kaj je ljubezen, kaj je zaljubljenost in kaj navezanost. Zmešal mi je glavo, in to ne za en teden ali dva, ampak za več mesecev in se nikakor ne poleže. Nevem kaj je to, da traja že toliko let, in očitno ni enostranska fiksacija nanj… Nevem kako to končat. Pa
bi rada, ker me obremenjuje, in če tega ne bom rešila, te konstantne privlačnosti, me bo to oviralo pri vseh zvezah v življenju, s komerkoli že bodo. Včasih bi najraje šla do njega in ga samo poljubila in kar bo bo, včasih si želim da bi ga bolje spoznala kot prijatelja, da bi se lahko samo pogovarjala z njim. Vem, da je velik del krivde za to, kar se je zgodilo na meni. Ampak s tem dogodkom se je ideja o srečni zvezi z mojim trenutnim fantom podrla in nevem kako naprej. Glava mi pravi, da tako dobrega fanta kot ga imam zdaj ne smem spustiti iz rok in naj se potrudim, srce nevem kaj mi pravi – vse mogoče stvari, totalen kaos. Ampak me je pa strah, da bi v življenju obžalovala stvari, ki jih nisem poskusila naredit…

 

Vem, da je tole EXTRA dolg post, ampak res me zanima kaj si mislite. Ne želim obsojanja in komentarjev v stilu, da sem še otrok in da nevem kaj hočem – vem, da ne vem kaj hočem, ampak bi rada to ugotovila, ker se ne želim igrati s čustvi mojega fanta in tudi zase želim eno stabilnost…

[Brezo]

Pri 20-ih se šele v redu prebudijo spolni hormončki...človeček začne spoznavat svet, mesto, drugačen stil življenja, itd...V večini primerov, ko je eden od partnerjev začel malo žurat s študenti al pa v mestu, je šla marsikatera navidezna cool veza v maloro...Našlo se je pa vsaj 1001 izgovorov. Zlasti da je še mlad, da mora izkušat stvari, kako izgleda seks z drugimi, tralala...Pa prosim ne se izgovarjat na alkohol. Ta samo spušča psihične zavore in spusti na površje to kar je v človekovi notranjosti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Na kratko povedano...treba je najprej počistit v svoji glavi- ozavestit in sprocesirat lastne podzavestne vzorce, želje, pričakovanja, hrepenenja, tisto kar so nam utupili starši, okolica, svet in ki ni naše...Šele potem se človeček počasi začne zavedati kaj hoče, kakšna je razlika med tapravo ljubeznijo in kao navidezno, ki ponavadi temelji bolj na lepem videzu, seksualnih užitkih in materialnih stvareh...In če ti bo vse to uspelo do 30 potem svaka ti čast...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Kar v praksi pomeni, da če razčistiš samo z okol 10% svoje podzavestne čorbe, ti bo marsikaj bolj jasno...Kdor zna vsaj malo res ljubiti iz srca ima lahko rad bilokaterega človečka nasprotnega spola...in se ne sprašuje več a bi bil bolj primeren tipček ali ženskica št. 1, št. 2, št. 3...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

In če verjameš v bajke v preteklih lifeih...tam se skrivajo odgovori zakaj te drugi bolj privlači...če pa ne potem pa j*** ga, zadovoljive odgovore samo iz tega lifea boš težko dobila...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Pico Della Mirandola]

To se meni dogaja praktično cel lajf pa sem v srednjih letih..

Veno se noro zaljubim v nekoga, ki ni tisti, ki je z mano, s to razliko, da se alkoholu pač izogibam.

V mladih letih sem tudi bil obupno noro zaljubljen v dve bejbiki, s katerimi razen vzdihovanja na daljavo nikoli ničesar imel. Vsaj za eno vem, da je tut vzdihovala za mano, pa vendar nikol nič, niti potem, ko sva se po enih dvajsetih letih spet videla. Ko viiš tisto iskro, ko te zmravljinči po celem telesu, mislim krasni občutki.. Nekaj najlepšega.

 

Zdej, moj nasvet

 

Probaj te občutke ohranit in ne zapletat vsakdana v tako čudovito ljubezen, čeravno morda v danem trenutku prepovedano....

Boljš je desetletja hrepenet, kot pa po mesecu ali dveh ugotovit, da so pa metuljčki vse kar imata skupnega..

 

Si pa še mlada in ni grijeh če ga mal spozaš tut po drugi plati, medtem ko si še v zvezi..

Fer ne fer, daleč od oči daleč od srca... sam naj te ne napadejo moralni mački, proč ž njimi..

 

Skratka čist štekam in prav zavidam,zarad teh občutkov je pravzaprav vredno živet...

[Cookie]

Men je pa Brezov odg.najbolj všeč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gif

 

Dokler nimaš familije in ni skupne krede in otrok, se lah zmišljuješ po mili volji, pol se pa stvar precej zakomplicira in je treba upoštevat še kake druge faktorje, kot samo lastnega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

zdej si pa zamisli skupni lajf s tem fantom (s katerim živiš) do konca svojega življenja - je dolgočasen, te do/izpolnjuje, si zaradi njega boljša oseba?

 

pol si zamisli seks (nekajkraten) in poskus skupnega življenja, z vzdignjeno WC školjko (in pošpricano okrog, valda), drobtine po kuh.pultu in na mizi, umazani štumfi, ki ne najdejo poti v koš za umazano perilo, čohanje po prešvicanih jajcih in prdenje v tvoji prisotnosti, riganje po kosilu in podobni, pritsik dvigajoči momenti - pa se vprašaj, je vreden tega? Me do/izpolnjuje, si zaradi njega boljša oseba?

 

Koliko obžalovanj si želiš v življenju? retorično vprašanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

[polna luna]

 

ker takega moškega ni, ki nebi izpolnjeval vse tvoje našteto, ji predlagam, da moškega zamenja za babnco ...

in ta babnca ... jajc si najbrž ne bo čohala ...

bo si pa čohala pizdo ...

in ta naša bejba, ki sprašuje ... itak bo fasala nekoga, ki si ga zasluži ...

pa tudi razočarana bo v lajfu ... miljonkrat ... pa če ji paše ali ne ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

upam, da ne misli , da se je inkarnirala tukaj samo zato, da bo uživala ...

 

Niti najmanj ne mislim, da sem se inkranrinala sem zato, da bom uživala in da se bo vse okrog mene vrtelo itd, tudi razočarjanja so že bila in še bodo. Ampak kljub temu si želi človek s svojimi odločitvami življenje narest prijetnejše in srečnejše, česar pa nobenemu ni za očitat.

 

Men je pa Brezov odg.najbolj všeč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/whistling.gif

 

Dokler nimaš familije in ni skupne krede in otrok, se lah zmišljuješ po mili volji, pol se pa stvar precej zakomplicira in je treba upoštevat še kake druge faktorje, kot samo lastnega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

zdej si pa zamisli skupni lajf s tem fantom (s katerim živiš) do konca svojega življenja - je dolgočasen, te do/izpolnjuje, si zaradi njega boljša oseba?

 

pol si zamisli seks (nekajkraten) in poskus skupnega življenja, z vzdignjeno WC školjko (in pošpricano okrog, valda), drobtine po kuh.pultu in na mizi, umazani štumfi, ki ne najdejo poti v koš za umazano perilo, čohanje po prešvicanih jajcih in prdenje v tvoji prisotnosti, riganje po kosilu in podobni, pritsik dvigajoči momenti - pa se vprašaj, je vreden tega? Me do/izpolnjuje, si zaradi njega boljša oseba?

 

Koliko obžalovanj si želiš v življenju? retorično vprašanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

Ja, skupni lajf z njim do konca svojega življenja sem si že zamišljala in si ga še vedno lahko (tudi s tistim čohanjem po jajcih, zarad česar ga pol grdo gledam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ). Ampak en notranji občutek me gloda in mi vsaja en dvom, da kaj pa če temu skupnemu življenju vseeno nekaj manjka, ena iskra al nekaj. Nevem, mogoče je to samo preveč romantično gledanje na stvari in tega v resnici ni. Sicer pa sem zaradi njega postala veliko boljša oseba ja in tudi dolgočasen ni. Se ful trudi zame in vse, ampak včasih imam občutek da me ta trud pusti hladno. Zavedam se tega truda in ga cenim, ampak čustveno pa včasih ne odreagiram.

 

Tale bold stavek je ena izmed bistvenih stvari zaradi katerih se sprašujem o najini zvezi. Razen življenja v skupnem stanovanju nimava ničesar, ampak sva se o teh stvareh že pogovarjala in vem, da on o njih že resno razmišlja. Vem, da je moj fant tisto, kar bi vsaka punca želela imet, ampak občutki s tem sošolcem mi dajo mislit, da mogoče s tem fantom manjka neka čustvena komponenta (pa vem da to z leti zvezi zbledi itd..., ampak vseeno).

 

To se meni dogaja praktično cel lajf pa sem v srednjih letih..

Veno se noro zaljubim v nekoga, ki ni tisti, ki je z mano, s to razliko, da se alkoholu pač izogibam.

V mladih letih sem tudi bil obupno noro zaljubljen v dve bejbiki, s katerimi razen vzdihovanja na daljavo nikoli ničesar imel. Vsaj za eno vem, da je tut vzdihovala za mano, pa vendar nikol nič, niti potem, ko sva se po enih dvajsetih letih spet videla. Ko viiš tisto iskro, ko te zmravljinči po celem telesu, mislim krasni občutki.. Nekaj najlepšega.

 

Zdej, moj nasvet

 

Probaj te občutke ohranit in ne zapletat vsakdana v tako čudovito ljubezen, čeravno morda v danem trenutku prepovedano....

Boljš je desetletja hrepenet, kot pa po mesecu ali dveh ugotovit, da so pa metuljčki vse kar imata skupnega..

 

Si pa še mlada in ni grijeh če ga mal spozaš tut po drugi plati, medtem ko si še v zvezi..

Fer ne fer, daleč od oči daleč od srca... sam naj te ne napadejo moralni mački, proč ž njimi..

 

Skratka čist štekam in prav zavidam,zarad teh občutkov je pravzaprav vredno živet...

 

Ja, je fino se utapljat v teh občutkih, ampak moja težava je da zato nisem pri stvari v moji resnični zvezi... In res ne bi rada celo življenje hrepenela po nečem in da bi zato moja zveza trpela. Mogoče bi raje videla da imava s tem človekom skupen samo en dober sex in to je to, pa bi potem nadaljevala s svojim lajfom neobremenjeno...

 

Pri 20-ih se šele v redu prebudijo spolni hormončki...človeček začne spoznavat svet, mesto, drugačen stil življenja, itd...V večini primerov, ko je eden od partnerjev začel malo žurat s študenti al pa v mestu, je šla marsikatera navidezna cool veza v maloro...Našlo se je pa vsaj 1001 izgovorov. Zlasti da je še mlad, da mora izkušat stvari, kako izgleda seks z drugimi, tralala...Pa prosim ne se izgovarjat na alkohol. Ta samo spušča psihične zavore in spusti na površje to kar je v človekovi notranjosti...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Na kratko povedano...treba je najprej počistit v svoji glavi- ozavestit in sprocesirat lastne podzavestne vzorce, želje, pričakovanja, hrepenenja, tisto kar so nam utupili starši, okolica, svet in ki ni naše...Šele potem se človeček počasi začne zavedati kaj hoče, kakšna je razlika med tapravo ljubeznijo in kao navidezno, ki ponavadi temelji bolj na lepem videzu, seksualnih užitkih in materialnih stvareh...In če ti bo vse to uspelo do 30 potem svaka ti čast...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Kar v praksi pomeni, da če razčistiš samo z okol 10% svoje podzavestne čorbe, ti bo marsikaj bolj jasno...Kdor zna vsaj malo res ljubiti iz srca ima lahko rad bilokaterega človečka nasprotnega spola...in se ne sprašuje več a bi bil bolj primeren tipček ali ženskica št. 1, št. 2, št. 3...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

In če verjameš v bajke v preteklih lifeih...tam se skrivajo odgovori zakaj te drugi bolj privlači...če pa ne potem pa j*** ga, zadovoljive odgovore samo iz tega lifea boš težko dobila...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Najprej, alkohol mi nikoli ni bil izgovor, bil je pa razlog da so stvari prišle na dan, ker v treznem stanju pač nebi ker bi se kontrolirala. Ampak ni to moj izgovor. Moram pa priznat, da me to, da se se s tem sošolcem vedno vse dogajalo v pijanem stanju, precej žre. Bedno mi je, ker ko to delaš pijan, zjutraj trezen neveš kaj je res in kaj je bil alkohol (to leti predvsem na izrečene stvari v pijanem stanju). Vem, da so fantje v pijanem stanju dostikrat s puncami, s katerimi trezni ne bi bli in verjetno govorijo stvari, ki jih punca hoče slišat. Vse OK, ampak da se to dogaja istima dvema človekoma toliko let... Nevem no, res bi rada en zaključek, če lahko temu tko rečem.

 

Ja, zdej sem v fazi pucanja glave, ampak kot si rekel, človek se kasneje začne zavedat kaj je prava ljubezen in kaj "navidezna". Samo strah me je da bo. ko bom ugotovila katerga je prava), že prepozn.

 

Kaj si pa mislil s temi preteklimi lajfi? Moram rečt da nikol nisem razmišljala o teh stvareh, zato niti verjamem niti ne verjamem, ampak me pa zanima kako in kaj?

[Silvija]

Ja, skupni lajf z njim do konca svojega življenja sem si že zamišljala in si ga še vedno lahko (tudi s tistim čohanjem po jajcih, zarad česar ga pol grdo gledam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ). Ampak en notranji občutek me gloda in mi vsaja en dvom, da kaj pa če temu skupnemu življenju vseeno nekaj manjka, ena iskra al nekaj. Nevem, mogoče je to samo preveč romantično gledanje na stvari in tega v resnici ni. Sicer pa sem zaradi njega postala veliko boljša oseba ja in tudi dolgočasen ni. Se ful trudi zame in vse, ampak včasih imam občutek da me ta trud pusti hladno. Zavedam se tega truda in ga cenim, ampak čustveno pa včasih ne odreagiram.

Mislim,da si si s tem stavkom že odgovorila...še najmanj kar je, lahko obrazložiš, da potrebuješ nekaj časa. Ko se odmaknemo od nekoga, se izostri slika, koliko ga pogrešamo ali ne...

 

Meni se zdi, da za svoja zgodnja dvajseta leta, kot si rekla, kar zrelo razmišljaš. Ja, vsakdo od nas dobi nekako tisto, kar oddaja, kar mu gepira. Kar pa še vseeno ne pomeni, da bi že v štartu morala izhajat iz neiskrenih čustev.

[Cookie]

Vseeno je, koga izbereš. Ker se boš vedno spraševala, kako bi pa bilo, če bi bila z drugim. Z zdajšnjim je navezanost, navajenost, kontinuiranost, predvidljivost, se poznata, vesta kaj paše komu in kaj ne. Telesna privlačnost je izgubila (izgublja) svoj naboj, ljubezen se pa (še) ni razvila (drugače se ne bi spraševala kako bi bilo z drugim). Zaljubljenost ni isto kot ljubezen. Zaljubljenost je omama kratkega veka, ki se lahko (!!) ob dveh zrelih osebah prelevi v ljubezen (ki prinese s seboj tudi "tolerantnost" do čohanja jajc http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon18.gif na tvoji strani in na njegovi, da pač je tak(šen), kot je)

 

Z novim je vznemirljivost, nekaj novega, svežega, nepreizkušenega, obetajočega (metuljčki), akcija pa t(k)o http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/16-tb.JPG Sliši se obetavno, tako kot nova krema proti gubam na tržišču. Ljudje s(m)o potrošniško naravnani, prec pademo na finte "novo", "akcija", "posebni popusti", ker je tukaj linija najmanjšega odpora, ni treba nič razmišljat, delat, (so)ustvarjat, se trudit po svojih najboljših močeh.

 

V življenju so mnogo resnejše (kompleksnejše) zadeve/problemi, ki (nekatere) pridejo sčasoma (bolezen, smrt, brezposlenost, izguba) - takrat pa je dobro, da si že zrela oseba v izpolnjujoči vezi z zrelo osebo.

 

To, da se sedaj samoizprašuješ, je dokaz tvojega razvoja; mnogi se pač vržejo v izziv in pač bo, kar bo.

[omar]

Moram pohvalit Cookie, ker je napisala dober post. No, sej tut Pico in Silvija, sam Cookie je kot predstavnica največje konzervativne stranke Ln-ja presenetljivo strpno in življensko zadela bistvo.

 

Tebi Polna luna bi pa tko reku. Najbrž ne en ne drugi nista popolna. Ta prvi, po katerem kao neki hrepeniš še najmanj, ker če bi bil res pravi, bi ne čakala tolk blaznih let, da se malčk z njim zaližeš. In najbrž ni tapravi, ker če bi bil, bi bla ti zdej z njim. Pa nisi. In vprašanje če kdaj boš.

 

Problem si ti, problem je v tvoji podzavesti, problem je ta, ker še sama ne veš kaj bi. Problem je ker zavajaš samo sebe, ker si ne vzameš čas, da se spoznaš, da ugotoviš kaj si v resnici želiš in pol tisto realiziraš. Namesto tega idealiziraš in čeprav mogoče veš kaj ti paša, kaj te rajca, kaj te razveseljuje, ne delaš na tem da si to omisliš, da si to omogočiš, temveč raje sanjaš kako lepo bi bilo, če bi bilo, karkoli že bi bilo. In si ob enem in sanjaš o drugem.........življenje pa gre mimo. Si srečna?

 

Nihče ti tega ne more povedat, kaj bi zate bilo najboljše. Sam ti lahko to veš in še več, sam ti lahko to tut realiziraš. Tako da neki konkretnega narediš. Karkoli, kar te osrečuje.

[Cookie]

...

Problem si ti, problem je v tvoji podzavesti, problem je ta, ker še sama ne veš kaj bi. Problem je ker zavajaš samo sebe, ker si ne vzameš čas, da se spoznaš, da ugotoviš kaj si v resnici želiš in pol tisto realiziraš. Namesto tega idealiziraš in čeprav mogoče veš kaj ti paša, kaj te rajca, kaj te razveseljuje, ne delaš na tem da si to omisliš, da si to omogočiš, temveč raje sanjaš kako lepo bi bilo, če bi bilo, karkoli že bi bilo. In si ob enem in sanjaš o drugem.........življenje pa gre mimo. Si srečna?

 

Nihče ti tega ne more povedat, kaj bi zate bilo najboljše. Sam ti lahko to veš in še več, sam ti lahko to tut realiziraš. Tako da neki konkretnega narediš. Karkoli, kar te osrečuje.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif še posebej bold.

[gold]

Ja, zakon privlačnosti pač dela svoje, lunca že dolgo hrepeni po nečem vznemirljivem in seveda je zadevo priklicala k sebi

sedaj pa je zmedena, kar je normalno..

ko si nekaj želiš, si zaželi v podrobnih detajlih, ker lahko dobiš čudovit avto, le da nima koles, ker si pač na njih pozabila v štartu

pa se furaj zdej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

avtovleka, katera se ti je ponudila, te bo peljala samo na servis, katerega boš morala plačati sama.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

 

drugače pa uživaj v svojih metuljčkih, tudi to ni tako slabo, pa brez slabe vesti, da se ti ne bo na stara leta po čem kolcalo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[Brezo]

Najprej, alkohol mi nikoli ni bil izgovor, bil je pa razlog da so stvari prišle na dan, ker v treznem stanju pač nebi ker bi se kontrolirala. Ampak ni to moj izgovor. Moram pa priznat, da me to, da se se s tem sošolcem vedno vse dogajalo v pijanem stanju, precej žre. Bedno mi je, ker ko to delaš pijan, zjutraj trezen neveš kaj je res in kaj je bil alkohol (to leti predvsem na izrečene stvari v pijanem stanju). Vem, da so fantje v pijanem stanju dostikrat s puncami, s katerimi trezni ne bi bli in verjetno govorijo stvari, ki jih punca hoče slišat. Vse OK, ampak da se to dogaja istima dvema človekoma toliko let... Nevem no, res bi rada en zaključek, če lahko temu tko rečem.

 

Ja, zdej sem v fazi pucanja glave, ampak kot si rekel, človek se kasneje začne zavedat kaj je prava ljubezen in kaj "navidezna". Samo strah me je da bo. ko bom ugotovila katerga je prava), že prepozn.

 

Kaj si pa mislil s temi preteklimi lajfi? Moram rečt da nikol nisem razmišljala o teh stvareh, zato niti verjamem niti ne verjamem, ampak me pa zanima kako in kaj?

 

Nekateri ljudje so lahko total pijani, del njih se pa še zmeraj vsega zaveda, mogoče ne glih vseh podrobnosti ampak bistvo dogajanja in se lahko tudi kontrolirajo...To so ponavadi ljudje, ki meditirajo, trenirajo borilne veščine, ipd...skratka njihov duh v določeni meri kao kontrolira kaj ga ego serje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Strahcev imaš polno...prav tako pa tudi vstavljenih programčkov kaj je kao dobro, kaj pa grešno...in ko boš to malo razčistila, boš na stvari gledala drugače...

 

Eden od flashov (vizija; del tega kar se uvršča pod pojem jasnovidnost) je bil da sta bila s tem tipčkom v prejšnjem lifeu že skupaj- kao ljubavne scene...na kratko povedano poštimat je treba karmične vezi med vama...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[polna luna]

Vseeno je, koga izbereš. Ker se boš vedno spraševala, kako bi pa bilo, če bi bila z drugim. Z zdajšnjim je navezanost, navajenost, kontinuiranost, predvidljivost, se poznata, vesta kaj paše komu in kaj ne. Telesna privlačnost je izgubila (izgublja) svoj naboj, ljubezen se pa (še) ni razvila (drugače se ne bi spraševala kako bi bilo z drugim). Zaljubljenost ni isto kot ljubezen. Zaljubljenost je omama kratkega veka, ki se lahko (!!) ob dveh zrelih osebah prelevi v ljubezen (ki prinese s seboj tudi "tolerantnost" do čohanja jajc http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon18.gif na tvoji strani in na njegovi, da pač je tak(šen), kot je)

 

Z novim je vznemirljivost, nekaj novega, svežega, nepreizkušenega, obetajočega (metuljčki), akcija pa t(k)o http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/16-tb.JPG Sliši se obetavno, tako kot nova krema proti gubam na tržišču. Ljudje s(m)o potrošniško naravnani, prec pademo na finte "novo", "akcija", "posebni popusti", ker je tukaj linija najmanjšega odpora, ni treba nič razmišljat, delat, (so)ustvarjat, se trudit po svojih najboljših močeh.

 

V življenju so mnogo resnejše (kompleksnejše) zadeve/problemi, ki (nekatere) pridejo sčasoma (bolezen, smrt, brezposlenost, izguba) - takrat pa je dobro, da si že zrela oseba v izpolnjujoči vezi z zrelo osebo.

 

To, da se sedaj samoizprašuješ, je dokaz tvojega razvoja; mnogi se pač vržejo v izziv in pač bo, kar bo.

 

Tega še nikol nisem nardila v lajfu in bi res enkrat rada, pa še nikol nisem zbrala poguma, ker me je vedno strah izida...

 

Moram pohvalit Cookie, ker je napisala dober post. No, sej tut Pico in Silvija, sam Cookie je kot predstavnica največje konzervativne stranke Ln-ja presenetljivo strpno in življensko zadela bistvo.

 

Tebi Polna luna bi pa tko reku. Najbrž ne en ne drugi nista popolna. Ta prvi, po katerem kao neki hrepeniš še najmanj, ker če bi bil res pravi, bi ne čakala tolk blaznih let, da se malčk z njim zaližeš. In najbrž ni tapravi, ker če bi bil, bi bla ti zdej z njim. Pa nisi. In vprašanje če kdaj boš.

 

Problem si ti, problem je v tvoji podzavesti, problem je ta, ker še sama ne veš kaj bi. Problem je ker zavajaš samo sebe, ker si ne vzameš čas, da se spoznaš, da ugotoviš kaj si v resnici želiš in pol tisto realiziraš. Namesto tega idealiziraš in čeprav mogoče veš kaj ti paša, kaj te rajca, kaj te razveseljuje, ne delaš na tem da si to omisliš, da si to omogočiš, temveč raje sanjaš kako lepo bi bilo, če bi bilo, karkoli že bi bilo. In si ob enem in sanjaš o drugem.........življenje pa gre mimo. Si srečna?

 

Nihče ti tega ne more povedat, kaj bi zate bilo najboljše. Sam ti lahko to veš in še več, sam ti lahko to tut realiziraš. Tako da neki konkretnega narediš. Karkoli, kar te osrečuje.

 

Ja itak, nihče ni popoln. In nisem nikol hotla rečt da mislm da je pa ta pravi, tud sama mislm da ni, ampak je samo ena mogoče ne do konca izživeta stvar http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png. Še predn sem začela s trenutnim fantom sem bla itak preveč sramežljiva da bi v resnici kej probala, takrat bi mogoče še lahko kej blo. Zato se je vedno vse dogajal pod vplivom alkohola - pač lahko zjutrej, če te kdo kej praša, rečeš da se ne spomneš in potemetš pod preprogo. Ampak zdej mi pa ni več do tega. Prava zljubezen gor/dol (verjetno si jo vsak želi najdt na eni točki), mislm, da ge pr men bl za to da me je strah, da če tega nam do konca izživela, da bom obžalovala. Po drugi strani me je pa strah, da če bom do konca izživela, da bom obžalovala to, da sem zgubila kar mam zdej s fantom in da bom prepozno ugotovila kaj sem imela, pa sem bila slepa kot kura. Ker na dveh stolih pač ne morem sedet.

 

S tem kar je v boldu, se čist strinjam. In sem tud sama že prej pršla do tega, samo ko sem zdle to prebrala me je še mal bol zadel. Vem, da moram nekej narest. Ne vem, če bi lahko rekla da nisem srečna oz da sem nesrečna. Ampak nekak imam občutek da se nisem našla, pa nevem kako naj se. Ne vem a je čas kar rabim, al kaj. Ker tud js ne vem kaj je zame najboljše in kaj nej nardim.

 

Nekateri ljudje so lahko total pijani, del njih se vsega zaveda, mogoče ne glih podrobnosti ampak bistvo dogajanja in se lahko tudi kontrolirajo...To so ponavadi ljudje, ki meditirajo trenirajo borilne veščine...skratka njihov duh v določeni meri kao kontrolira kaj ga ego serje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Strahcev imaš polno...prav tako pa tudi vstavljenih programčkov kaj je kao dobro, kaj pa grešno...in ko boš to malo razčistila, boš na stvari gledala drugače...

 

Eden od flashov (vizija; del tega kar se uvršča pod pojem jasnovidnost je bil da sta bila s tem tipčkom v prejšnjem lifeu že skupaj- kao ljubavne scene...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Ja s prvim stavkom se čist strinjam, žou js nism ena od teh ljudi. Sem si velikrat želela da bi bla, ker bi si marsikakšno nerodnost prihranila, pa nisem.

 

Strahci pa so itak. Mogoče jih je še preveč. Včasih se mi zdi da me je vsake akcije/spremembe strah in pol kr sedim na mestu in čakam, in tko kot je zgorej reku omar, idealiziram kaj bi blo, če bi blo... Mogoče sem razvajena od doma in nisem vajena nelagodja neznanih stvari, nevem. Ampak imam občutek da me to precej ovira pri kakšrnih kolih večjih akcijah v lajfu, pa ne vem kako se tega lotit da bi se znebila. Pa vstavljenih programčkov je tud.

 

Mogoče čudna metafora, ampak tko se počutim, kot da sem na enem križišču, pa je tam polno smerokazov, ki so jih postavl moji starši, pa ostali sorodniki, pa frendi, pa družba na splošno... Ampak se mi nekak noben ne zdi pravi, tko kot da bi si želela postavt svoj smerokaz, pa ga ne znam/ne upam, ker se vedno vprašam: kaj pa če je kater od drugih bol pravi?

[Cookie]

Tega še nikol nisem nardila v lajfu in bi res enkrat rada, pa še nikol nisem zbrala poguma, ker me je vedno strah izida...

 

 

Ja itak, nihče ni popoln. In nisem nikol hotla rečt da mislm da je pa ta pravi, tud sama mislm da ni, ampak je samo ena mogoče ne do konca izživeta stvar http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png. Še predn sem začela s trenutnim fantom sem bla itak preveč sramežljiva da bi v resnici kej probala, takrat bi mogoče še lahko kej blo. Zato se je vedno vse dogajal pod vplivom alkohola - pač lahko zjutrej, če te kdo kej praša, rečeš da se ne spomneš in potemetš pod preprogo. Ampak zdej mi pa ni več do tega. Prava zljubezen gor/dol (verjetno si jo vsak želi najdt na eni točki), mislm, da ge pr men bl za to da me je strah, da če tega nam do konca izživela, da bom obžalovala. Po drugi strani me je pa strah, da če bom do konca izživela, da bom obžalovala to, da sem zgubila kar mam zdej s fantom in da bom prepozno ugotovila kaj sem imela, pa sem bila slepa kot kura. Ker na dveh stolih pač ne morem sedet.

 

S tem kar je v boldu, se čist strinjam. In sem tud sama že prej pršla do tega, samo ko sem zdle to prebrala me je še mal bol zadel. Vem, da moram nekej narest. Ne vem, če bi lahko rekla da nisem srečna oz da sem nesrečna. Ampak nekak imam občutek da se nisem našla, pa nevem kako naj se. Ne vem a je čas kar rabim, al kaj. Ker tud js ne vem kaj je zame najboljše in kaj nej nardim.

 

 

Ja s prvim stavkom se čist strinjam, žou js nism ena od teh ljudi. Sem si velikrat želela da bi bla, ker bi si marsikakšno nerodnost prihranila, pa nisem.

 

Strahci pa so itak. Mogoče jih je še preveč. Včasih se mi zdi da me je vsake akcije/spremembe strah in pol kr sedim na mestu in čakam, in tko kot je zgorej reku omar, idealiziram kaj bi blo, če bi blo... Mogoče sem razvajena od doma in nisem vajena nelagodja neznanih stvari, nevem. Ampak imam občutek da me to precej ovira pri kakšrnih kolih večjih akcijah v lajfu, pa ne vem kako se tega lotit da bi se znebila. Pa vstavljenih programčkov je tud.

 

Mogoče čudna metafora, ampak tko se počutim, kot da sem na enem križišču, pa je tam polno smerokazov, ki so jih postavl moji starši, pa ostali sorodniki, pa frendi, pa družba na splošno... Ampak se mi nekak noben ne zdi pravi, tko kot da bi si želela postavt svoj smerokaz, pa ga ne znam/ne upam, ker se vedno vprašam: kaj pa če je kater od drugih bol pravi?

Vsi so enako pravi in enako zgrešeni.

 

pa hvala za rdeče, rabim opomnik za vzgojo Razbojnika, ko hoče vse saaaaam narest, čeprav jaz menim, da jaz vem bolje od njega. Včas se je dobro nekaterih stvari naučit na lastnih poskusih in napakah (pa ne govorim zdej o igri z vžigalicami in nabrušenim nožem).

Mame s(m)o prevečkrat zaščitniške do svojih mladičev, še dobro da so tuky očetje, da s svojim vzgledom kažejo pot; in da pravi čas zadržijo mame pri (ne)potrebni zaščiti mladičev.

[Brezo]

Ja s prvim stavkom se čist strinjam, žou js nism ena od teh ljudi. Sem si velikrat želela da bi bla, ker bi si marsikakšno nerodnost prihranila, pa nisem.

 

Strahci pa so itak. Mogoče jih je še preveč. Včasih se mi zdi da me je vsake akcije/spremembe strah in pol kr sedim na mestu in čakam, in tko kot je zgorej reku omar, idealiziram kaj bi blo, če bi blo... Mogoče sem razvajena od doma in nisem vajena nelagodja neznanih stvari, nevem. Ampak imam občutek da me to precej ovira pri kakšrnih kolih večjih akcijah v lajfu, pa ne vem kako se tega lotit da bi se znebila. Pa vstavljenih programčkov je tud.

 

Mogoče čudna metafora, ampak tko se počutim, kot da sem na enem križišču, pa je tam polno smerokazov, ki so jih postavl moji starši, pa ostali sorodniki, pa frendi, pa družba na splošno... Ampak se mi nekak noben ne zdi pravi, tko kot da bi si želela postavt svoj smerokaz, pa ga ne znam/ne upam, ker se vedno vprašam: kaj pa če je kater od drugih bol pravi?

 

Strahce ima vsak...in to ne samo strahce...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Pač narediš malo več ovinkov...Podobno kot da bi se iz LJ odpravila na morje, ponesreči zavila proti Bledu, nato pa proti Ptuju kao na prekmursko gibanico, malo proti NM ciganom na turško kavo in lepo proti morju...pač malo ovinka...človeček pač porabi malo več časa do cilja...ampak bistveno je, da se pride do cilja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Kar v prevodu pomeni...ko človeček malo razčisti kaj so mu starši ali okolica tupili v glavo oz. projecirali svoje želje, ideale v glavo...in ko ugotovi kaj so njegove lastne želje, pričakovanja, kaj njegova duša sploh hoče...šele takrat se nekako vidi pot za naprej...Na kratko povedano najprej delo na sebi potem se pa smerokazi kar sami pojavljajo al pa pride kakšna dobra dušica- štopar in nakaže smer s priporočilom kje imajo dobro in poceni hrano, prenočišče, itd...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[none]

Polna luna, by the way, a ni zadnji cajt nekam dolgo polno...=?

Glej, ljudje smo vsi različni!!! Večina tu gor gre po že naprej začrtanih vzorcih,

kao, mlada si še pa fukaj, ali pa ko boš to pa več ne bo, pa boš zamudila itd...

Kaj ti želim povedati, najdi svojo pot! Izogibaj se nasvetov, najdi svoj smisel,

pa če te bo ta stal vse kar trenutno imaš...

Pa še nekaj, v življenju nič ni zamujeno, vse se dogaja z smislom, ki ga večinoma sploh ne razumemo,

ker je onkraj razuma...

 

Ajd, bodi to kar si!!! Cao!

[Axl_]

No še moj prispevek.

 

Recimo, da je tvoj fant neodločen ter je tud šel v posteljo z eno drugo. A bi hotela vedet resnico al bi raje, da ti laže? Če mal obrnemo situacijo z druge perspektive.

Zame osebno je resnica pomembna, resnica terja pogum, težja pot. Sam vprašal bi se, a bi res rada bila v razmerju, kjer nekomu ne poveš resnice, da si ga prevarala, al pa kjer tud recimo on teb nebi povedal resnice o varanju če vara npr. A je to lahko uspešno na dolgi rok? Če je že do tega prišlo. Vprašanje je kak bo on odreagiral, če bo še hotel bit s tabo. Mogoč tud njemu ni več tko, kaj pa vem jz.

 

Men se zdi iskrenost način, da ne po nepotrebnem ne zgublja energije ter hitrej vidiš kjer si. Torej iskrenost do sebe, kar si res želim glede na okoliščine ter iskrenost do drugega. Kr jz mislim, da se človeka bolj prizadena z lažjo, kot pa če se iskreno pove. Laž ima kratke noge.

Popravljeno 24. april 2014 -> Axl_

[gold]

človek lahko vedno samo sebe prevara in nikoli drugega...

prevara svoje lastne obljube dane nekomu...

 

beseda varanje je največkrat v glavah slabičev !!

[anne]

Za svoja leta razmišljaš zelo zrelo in prav nič ni narobe, da še ne veš točno, kaj bi.... Že to, da se tega zavedaš, je velik napredek:-)

 

Nekako razberem, da te v trenutnem razmerju drži v prvi vrsti strah. Strah, da boljšega ali tako dobrega ne boš našla, strah biti sama, strah spremeniti svoje ustaljeno življenje, strah začeti nekaj, karkoli že, na novo.

 

Trenutna situacija, fant, njegove navade, ipd so ti znane im tudi všečne, funkcionirata fajn, a vseeno nekaj manjka, nekaj ti ne ustreza, sicer pomislekov ne bi imela.

 

Resda je za neko dolgotrajno vezo, družino potrebno veliko več kot zaljubljenost. In se je treba tudi krepko potruditi. A ne glede na ti strah nikoli ni primeren izgovor, da ne premislimo o svojem življenju, odločitvah, spremembah.

 

Najslabše je, če zaradi tega strahu zanemarimo lastno zadovoljstvo in srečo.

 

Naj te ne bo strah vzeti si časa za premislek, za to, da ugotoviš, kaj hočeš. Mogoče najbolje odmaknjeno od obeh, vse okolice pravzaprav.

[Pico Della Mirandola]

Še zmeraj pa nisem razumel, kaj ste v bistvu svetoval, a naj pusti sedanjega in gre z drugim al naj še dve leti razmišlja, sestavlja koalicijo in se zadolžuje po nižjih obrestnih merah.

 

Vedno pozabljam, Slovenci ste!

zakaj bi kej povedal direkt, če lahk okoliovinkarite, česa vas je strah?

Slovenija prebudi se!

 

 

 

Bom pa jaz!

 

kratko jedrnato, meščansko!

 

Povsem jasno je, da ti tale ki ga zdej imaš, ne odgovarja, ker imaš, danes tu, ene druge prioritete, pa naj se jih zavedaš ali ne. Ko boš enkrat stara 35, ti bo morda žal, ker je prvi bil bolj priročen, bolj realen, bolj zvest, bolj vse drugo.

 

Toda, do 27 leta vključno, mora edino merilo pri izbiri partnerja, metuljčki, pospešen utrip, rdečica na obrazu, tist nekaj več, kar potem v lajfu ne boš pogosto več začutila..

 

Kmetje, ki so tu v večini se seveda s tem ne strinjajo, morš izbrat unga k ma več hektarjev, pa vstaja s petelini, pa hodi k maš

 

Sam ti kr mene posluši, vedno se lahk vrneš nazaj v planinski raj

[Axl_]

Kaj gold a me obtožuješ, da sm slabič? Ne ti men tko. Varanje je realna zadeva, nič ni sam v glavah, je zloraba zaupanja,...

[Pico Della Mirandola]

varanje je komunikacijski šum

[Iknee]

Nč ne bom na dolgo filozofirala in pametovala - tole mi sicer ni glih v navadi - pa še zdej bom citirila svojo sosedo: "S tistim boš, ki ti je namenjen, pa če to hočeš al pa ne."

[Pico Della Mirandola]

Nč ne bom na dolgo filozofirala in pametovala - tole mi sicer ni glih v navadi - pa še zdej bom citirila svojo sosedo: "S tistim boš, ki ti je namenjen, pa če to hočeš al pa ne."

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif