Skoči na vsebino

PARTNERSKI ODNOS, INDIVIDUALIZEM IN DUHOVNA RAST


LuninoDete

Recommended Posts

(popravljeno)
Dragi člani foruma!
Ker je to moj prvi članek, najprej en lep pozdrav vsem prisotnim. Prav tako bi se na začetku rad zahvalil urednikom za sprejem na formum, kamor sta me pritegnila predvsem simpatija do alternative duhovnosti in želja po druženju s podobno mislečimi. Kot fant, ki ga radovednost žene predvsem k človeku, se rad ukvarjam s sociološkimi tematikami in si širim obzorja skozi dialog in izmenjavo mnenj. Svoj prvi članek, pa bi namenil partnerskim odnosom, o katerih že daljše obdobje razmišljam nekako takole:
Zadnjih nekaj let opažam, da je individualizen vedno bolj prisoten tudi v partnerskih odnosih. Reči moram, da me zapaženo dejstvo kar malo žalosti, saj sem si sam, partnerski odnos, od nekdaj predstavljal kot skupnost, v kateri dva, s SKUPNIMI MOČMI gradita za srečo, radost in veselje obeh. Sicer se zavedam, da je človek v prvi vrsti individualno bitje. Pa vendar se to individualno bitje uresničuje skozi interakcijo z drugimi bitji, ob čemer bi se moralo zavedati tudi svoje odgovornosti, ne le pričakovanj. Sam si odnosa, v katerem se mora eden partner le prilagajati, drugi pa lahko počne kar si želi, ne znam predstavljati. Pa vendar se zadnje čase srečujem večinama le z omenjenim pristopom, kjer bi se imelo vse, dalo se nebi pa nič. Sprašujem se, ali sem morda starokopiten, ker si želim odnosa, v katerem bi se zanj trudila oba enako, v katerem bi drug drugemu stala ob strani, se poskušala razumeti in skupaj uživala plodove
najinega truda?

Podobno individualno mišljenje srečujem tudi pri prijateljih. Večina jih kar naprej ponavlja, kako super je biti sam (samostojen kakor radi poudarijo), imeti to noč eno, drugo noč drugo in uživati življenje, maksimalno, kakor se le da. Osebno mi tak način ni nič kaj bljizu, sem že večkrat poskusil, a me taki odnosi ne zadovoljujejo. Ravno obratno, puščajo me hladnega, nezadovoljnega, zato še vedno sanjam o ljubezni, o pristnem, globljem odnosu, o medsebojnem spoštovanju, o predanosti in zvestobi.

 

Zanima me kako na omenjeno gledati vi?

Popravljeno -> LuninoDete
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sem. Vendar sem prepričan, da je omenjeno bolj stvar posameznikove izbire, kot pa pravila. Poznam tudi mnogo ljudi, ki živijo drugače, ki se imajo po 30ih, 40ih letih skupnega življenja še vedno radi. Seveda so se na svoji poti prebijali tudi skozi številne prepreke, a so vztrajali in danes z veseljem povedo, da so zaradi tega srečni. Mislim, da je omenjeni individualizem bolj kulturno pogojen. Danes smo ljudje navajeni, da ko rabimo copate, gremo in jih kupimo. Ko se jih naveličamo, jih preprosto vržemo stran in kupimo nove. Podobno gledamo tudi na odnose. Partner mi ugaja, dokler zadovoljuje moje potrebe, ko jih neha, si preprosto najdem drugega. Pa vendar, meni se to zdi nekako žalostno, da te imajo ljudje radi le tokolo časa, dokler strežeš njihovim potrebam. Sam nisem tak. Ob mnogih ljudeh sem stal tudi, ko stvari niso bile ravno rožnate. Ampak saj ne vem, morda bi pa res moral spremeniti taktiko.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

LuninoDete, ok 30, 40 let... al pa 100 let... pa pol? Si opazil, da so vsi partnerski odnosi začasni?

 

Po stotih letih, upam, bo tehnika napredovala vsaj toliko, da bo potrebo po odnosu lahko zadovolila kakšna nova tabletka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Po stotih letih, upam, bo tehnika napredovala vsaj toliko, da bo potrebo po odnosu lahko zadovolila kakšna nova tabletka http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

A lahko veš kdaj boš ti umru al pa tvoja partnerka? Si opazil, da je vsak partnerski odnos začasen?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

A lahko veš kdaj boš ti umru al pa tvoja partnerka? Si opazil, da je vsak partnerski odnos začasen?

Heheh... Ničesar ne vem o smrti, ampak trenutno o tem niti ne razmišljam. Na tej točki razmišljam o življenju, življenju v dvoje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

dovolj žalostno, če rabiš še viagro za partnerski lajf ... partnerstvo je srčnost

Ne rabim viagre, prav srčnost iščem. Kakor sem govoril na samem začetku, se mi zdi da današnjemu svetu manjka ravno srčnosti. Tabletka se je navezovala na hec o posmrten življenju. Sedaj pa smo tukaj s svojim sanjami, željami, hrepenenji itd.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Heheh... Ničesar ne vem o smrti, ampak trenutno o tem niti ne razmišljam. Na tej točki razmišljam o življenju, življenju v dvoje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

Nisi opazil, da je to življenje, življenje v dvoje začasno?

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Heheh... Ničesar ne vem o smrti, ampak trenutno o tem niti ne razmišljam. Na tej točki razmišljam o življenju, življenju v dvoje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

 

Če ne boš razmišlju zdej, bo pol jok in stok in namen zarad katerga si dobil to človeško rojstvo bo zapravljen in vprašanje če in kdaj ga boš spet dobil. To čutno uživanje (in posledice) lahko dobiš tud v drugih oblikah, rastlini, živali itd. ampak tvojo večno dobrobit lahko le v človeškem, zato prosim ne ga zapravt.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Če ne boš razmišlju zdej, bo pol jok in stok in namen zarad katerga si dobil to človeško rojstvo bo zapravljen in vprašanje če in kdaj ga boš spet dobil. To čutno uživanje lahko dobiš tud v drugih oblikah, rastlini, živali itd. ampak tvojo večno dobrobit lahko le v človeškem, zato prosim ne ga zapravt.

dej nehi nakladat, človek si želi živet z dobro in pametno bejbo, ti ga pa hočeš spreobrnit v patra http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

so prišle tri priletne dame k svetemi pertu

sveti peter vpraša prvo, če je izkoristila vse sladkosti v svojem življenju

prva odgovori ; seveda, dala sem vsakemu ki je to želel

peter jo pošlje v nebesa

druga pravi, da je bila pač zvesta svojemu možu, kateremu je nudila vse sladkosti

in gre ona v nebesa

tretja pa pravi, da je pač svoj sladkor šparala za sebe, ker je želela bit čista ko pride njen čas za nebesa

sveti peter ji odpre vrata pekla

in ona vsa začudena vpraša perta , zakaj pa mora v pekel ?

peter pa ji pravi - greh se odpusti, neumnost pa ne ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

(popravljeno)

Če ne boš razmišlju zdej, bo pol jok in stok in namen zarad katerga si dobil to človeško rojstvo bo zapravljen in vprašanje če in kdaj ga boš spet dobil. To čutno uživanje (in posledice) lahko dobiš tud v drugih oblikah, rastlini, živali itd. ampak tvojo večno dobrobit lahko le v človeškem, zato prosim ne ga zapravt.

Saj razmišljam, amak v svoji smeri. Ne verjamem, da bi zaradi tega, ker bi del svojega življenja rad posvetil odnosu s tem zapravil življenje. Če verjamemo v karmo, potem nam ne bo težko razumeti, da so določene izkušnje na določeni ravni nujno potrene za naš duhovni razvoj. Višje matematike se ne moremo iti, če najprej nižje ne dojamemo. Poleg tega, pa odnos ni le čutno uživanje, vsaj zame ne. Spolnost in njeni čutni užitki niso namen, ampak le ena izmed možnosti, ki jih ponuja odnos. Ob stiki z drugimi se nujno tudi učimo, rastemo, sočutimo, spoznanvamo itn. Poleg tega, pa ljudje nujno potrebujemo stik z drugimi ljudmi. Tudi ti ga, sicer nebi bil tukaj.

Popravljeno -> LuninoDete
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Saj razmišljam, amak v svoji smeri. Ne verjamem, da bi zaradi tega, ker bi del svojega življenja rad posvetil odnosu s tem zapravil življenje. Če verjamemo v karmo, potem nam ne bo težko razumeti, da so določene izkušnje na določeni ravni nujno potrene za naš duhovni razvoj. Višje matematike se ne moremo iti, če najprej nižje ne dojamemo. Poleg tega, pa odnos ni le čutno uživanje, vsaj zame ne. Spolnost in njeni čutni užitki niso namen, ampak le ena izmed možnosti, ki jih ponuja odnos. Ob stiki z drugimi se nujno tudi učimo, rastemo, sočutimo, spoznanvamo itn. Poleg tega, pa ljudje nujno potrebujemo stik z drugimi ljudmi. Tudi ti ga, sicer nebi bil tukaj.

 

Sej nisem reku da ne met stika z ljudmi. Hotu sem te vzpodbudit, da mej poln odnos z ljudmi, tj. ko se zavedaš kdo si v resnici ti, kdo so v resnici oni in čigavi smo v resnici vsi in temu pol primeren odnos.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Sej nisem reku da ne met stika z ljudmi. Hotu sem te vzpodbudit, da mej poln odnos z ljudmi, tj. ko se zavedaš kdo si v resnici ti, kdo so v resnici oni in čigavi smo v resnici vsi in temu pol primeren odnos.

ja, poln odnos je lahko z partnerjem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

in ne samo z bogom....

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

ja, poln odnos je lahko z partnerjem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

in ne samo z bogom....

 

Če ga vidiš kdo v resnic je in čigav je in maš temu ustrezen odnos.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Zamujaš samo neprijetne in dobivaš le polno izpolnjujoče, večno.

polno in izpolnjujoče je za mene , ko kako dobro kresnem

to je za mene raj in nebesa http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

zgleda, da so tebe narobe cepli http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pozdravljen, LuninoDete,

 

že dolgo se ni kdo tako lepo predstavil.

 

Sama nisem nikoli imela občutka, da večina ljudi gleda na odnos tako kot praviš. Vsekakor je individualizem vse bolj prisoten na vseh področjih življenja, vendar na nek paradoksen način ponuja tudi večjo priložnost za duhovno oz. osebno rast. Včasih je bilo partnersko življenje oz. poroka nekaj samoumevnega, dokončnega in bolj ali manj nujnega. Kar ne pomeni nujno harmoničnega in spoštljivega odnosa, niti večje čustvene odgovornosti do družine. Samo družbena pravila so držala družino fizično skupaj.

 

Danes je zaradi rahljanja družbenih pravil glede partnerstva manevrski prostor veliko večji. Zdaj - določen egoizem je bil vedno prisoten - in vedno bo. Včasih so moški imeli žensko za svojo lastnino znotraj družine, danes jo namesto tega nekateri gledajo kot objekt za eno noč in seveda tudi ženska lahko deluje egoistično. Ampak to je samo del realnosti. To, da si ljudje vzamejo več časa za zorenje, da imajo pozneje družine, da se nekaj časa lahko iščejo, ima svoje pozitivne plati. Družine, ki jih danes gledam okrog sebe, partnerski odnosi, odnos do otrok, se mi zdijo v splošnem bolj zreli, bolj harmonični, kot je bilo to v času mojega otroštva. Lahko, da je to zgolj moje subjektivno gledanje, ampak tako jaz doživljam tiste, ki jih poznam.

 

Poznam tudi ljudi v tridesetih in štridesetih, ki so se nekako zavestno odločili za samsko življenje ali pa imajo občasne zveze ali neko ohlapno zvezo, pa mi ne delujejo egoistični, gre zgolj za sklop različnih dejavnikov - razočaranje v ljubezni, ali iz nekih drugih razlogov ne morejo/nočejo vzpostaviti trdnejše zveze. Poleg tega je tudi to, da se nekdo odloči biti sam in /ali imeti občasne zveze enakovredna življenjska odločitev. Pravzaprav veliko bolj smiselna, kot siljenje v trajni zvezi, ki ne prinese zadovoljstva.

 

Kolikor ljudi, toliko življenjskih zgodb.

 

Saj drži, da je danes razvrednotenje medčloveških odnosov bolj prisotno, da se še posebej vzpodbuja egoizem, tudi narcizem (preko medijev, potrošništva, itd.), ampak po drugi strani se pa ogromno govori o ljubezni in odnosih. Mislim, da sta oba pola prisotna in oba močneje kot včasih.

 

Jaz sem v svojem življenju, kljub vsem tem negativnim vplivom individualizma, bolj nekako izkušala pozitivno stran tega, da me družba ne more več vkalupljati, mi odrejati, kdaj se bom poročila, kdaj naj imam otroke, da sem si pač lahko ustvarjala partnerski odnos v skladu z lastnimi merili in potrebami.

 

Drugače pa seveda, gledam na odnos tako kot ti, kot na vzajemno dajanje in prejemanje, saj drugače težko deluje. Mislim, da tudi danes večina ljudi vendarle rabi nek dolgotrajnejši, izpolnjujoč odnos in da se to nikoli ne bo spremenilo, kljub individualizmu. Ni pa tudi vsako samsko življenje za enačiti z egoizmom (kot ni vsako skupno življenje neegoizem), lahko je transcendiranje energije v širšo skupnost ali na kakšen drug način v osebno rast.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

hmmm ... v vsakodnevnem življenju me to vse skupaj močno spominja na kurvanje s šefom ... za koristi ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif

nekateri bi za svojega šefa izdali celi svet ...

in to je točno to, kar se sigurno niso prišli učit ...

ne samo to ... zanemarjajo razloge zakaj so tu ...

 

Ja, ta cel svet je treba uporabit za služenje Krišne.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...


  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...