Dimenzija - čas

[Amis]

<{POST_SNAPBACK}>Chasov je vech. Zen chas je dejanje za dejanjem pa ne tipa 2 popolden. Lahko diskreiramo chas in prostor:)

Za nas tedaj ne obstaja, za eventualnega opazovalca pa verjetno obstaja.

Abordjini imaoj 'dreamtime'. Zelo zanimiva tema.

Ga ni?

<a href=">news://aurora.lightlink.com/alt.clearing.O5</a>

http://puck.dhs.org/quaoar/articles/SKOLA-SI.TXT

http://puck.dhs.org /slovenija

 

dreamtime je super...sam pozabili smo kako se uporabljaaaaa...žalostno...

[Titania]

Ali ima cas konec? Zelo zanimivo vprasanje. Mislim, da je odgovor odvisen od razmerja materije in nematerije oz. crnih lukenj v vesolju. Vse skupaj se je zacelo s prapokom in od takrat naprej drvi vesolje v neskoncnost – torej funkciji casa in prostora narascata. Prav tako, kot narasca kolicina casa (od takrat) se siri tudi prostor (vesolje). Vendar pa zakon gravitacije se vedno drzi. Tako kot luno privlaci zemlja in ji ne dopusti, da bi pobegnila v neskoncnost, tudi celoten kozmos tezi k svojemu izhodiscu. In ker, je pri gravitaciji pomembna teza se znanstveniki sprasujejo, ali je vec materije (torej teze) ali nematerije (to so te crne luknje). Nekje v casopisu sem prebral, da so znanstveniki naracunali, da je dovolj materije potrebne za implozijo kozmosa. V tem primeru, bi se vesolje sirilo in sirilo, vendar z pojemajoco potenco in ko bi doseglo tocko preloma, bi se zacelo krciti. Prostor bi se spet ozil in postajal cedalje manjsi, do tistega majhnega atoma, ki je na zacetku povzrocil prapok. Kaj je bilo pa prej se pa tudi znanstvnikom ne sanja. Ce se bo to res zgodilo, se bo ustavil cas in sploh nasa »realna« casovna dimenzija (in ostale tri tudi). V drugem primeru, bi se kozmos siril v neskoncnost, pri cemer bi se hitrost sirjenja asimptoticno priblizevala nicli, a je ne bi nikoli dosegla. Tako bi bil cas, kot dimenzija obstoja spiralen, kar je pravzaprav znak za neskoncnost. Ampak tisti, kao prapok, je bil res hudi, kaj!

 

Da bi odgovorili na to vprašanje, bi morali najprej razjasniti, kaj je masa (to je še odprto vprašanje). Masa in teža sta pa dve različni zadevi - jaz imam na luni enako paso in drugačno težo. Vprašanje je, kaj je masa. Delci materije so pravzaprav zgoščine in razredčine valovanj. Trdna materija, kot si jo predstavljamo tako sploh ne obstaja. Tudi to, da čas ni absoluten je znano že kakih 100 let Sta pa prostor in čas neločljivo povezana - ni prostora brez časa in ni časa brez prostora - sta pa oba relativna. Tako sta odvisna tudi od npr. opazovalca, tako jima lahko dodamo še tri dimenzije uma in jih imamo že sedem... In znano je tudi, da se ta prostor-čas ob prisotnosti materije ukrivlja - po nekih predpostavkah bi se naj v črnih luknjah celo trgal (čeprav se mi to ne zdi preveč verjetno - je pa krasno izhodišče za znanstveno fantastiko ) - ker je tam zelo veliko zgoščene materije... se pravi materija vpliva tudi na čas. Se pravi čas ni nujno linearen, kot ga mi dojemamo v vsakdanjem življenju.

 

Že v vedah je zapisano, da se vesolje širi in krči - kot nekakšno dihanje. Več o paralelah med sodobno fiziko in davno modrostjo lahko prebereš v knjigi Tao fizike.

[kamikaze]

Čas je način, s katerim je narava preprečila, da bi se zgodilo vse naenkrat

 

Sicer pa - je kdo dokazal da čas ne obstaja samo v naših mislih?

[Marsa]

<{POST_SNAPBACK}>Čas je način, s katerim je narava preprečila, da bi se zgodilo vse naenkrat

 

(dbest kaj si vse nasel... sam glej to, zdaj bom morala pa vse popravljat... )

[kamikaze]

ja no..... a ni bolš popravit kt pa nč nardit pa se zavedat da neki ni v redu hecam se....

[matjazz]

Je pa čas tisti dejavnik, ki uniči vsako materialno stvar.

[kamikaze]

Ponovitev: kaj če je tudi minljivost materialnega in nematerialnega (oboje, ja!) samo v glavi? In kaj je večnost drugega kot spoznanje, da čas kot ga pojmujemo sploh ne eksistira?

[matjazz]

Nemeterialno ni miljivo, ker obstaja v popolnosti. In popolnosti se ne more dotakniti nobena nepopolnost.

[kamikaze]

neminljivost pa lih zato obstaja, ker dejanskega časa ni. Kaj pa je s popolnostjo in nepopolnostjo? Sej eno brez drugega ne obstaja - skupaj sta eno, tko k vsi drugi poli tvorijo pare

[principesa]

kaj pa je čas.... ne pozna časa....

[emanuel]

" Glej, med "od vekomaj", "prej" in "zdaj" v Mojem obstoju, Moji biti in Mojem bivanju sploh ni razlike, kar zadeva Moj čisto Božji Jaz. In če ne bi bilo tako, resnično, tedaj v tem človeškem telesu ne bi imel oblasti in moči nad celotnim materialnim naravnim stvarstvom; kajti vse stvarstvo s svojim časom in prostorom vred je le v subjektivnem odnosu do Mene, svojega objekta; ker je vse iz Mene, in ne Jaz iz vsega.

 

Zato sem Jaz zmeraj edini poprejšnji in prejšnji, torej večni objekt, in Me nikoli nihče ne more postaviti v subjektivni odnos do stvarstva.

 

Vendar sem prav zato, ker je vse iz Mene in sem po Svoji volji v vsem najbolj notranje počelo, ki vse ohranja, vodi, ureja in oživlja, po oblasti Svoje volje in Svoje modrosti tudi subjekt, in sem torej alfa in omega ali začetek in konec, tudi prvi in poslednji v vsem stvarstvu. In zaradi te svoje objektivne in obenem tudi subjektivne lastnosti lahko po oblasti Svoje volje in Svoje modrosti obstajam tukaj med vami, hkrati pa sem večni edini živi in ustvarjalni objekt vsega stvarstva.

 

Kot zdajšnji, meseno-človeško upodobljeni subjekt pa sem Jaz sam nižji in podrejen lastnemu večnemu objektu v Sebi, čeravno sem prav po Svoji strogi podrejenosti pravzaprav eno z večnim objektom; brez te najstrožje subjektivnosti Moje zdaj zunanje osebnosti takšno najtesnejše zedinjenje ne bi bilo mogoče.

 

In to povzroča Moja neizmerna ljubezen do objekta in Njegova prav tako neizmerna ljubezen do Mene, in tako sva Jaz in Oče ena ljubezen, ena modrost, ena volja, eno življenje in ena oblast, razen nje v vsej večni neskončnosti ni in ne more biti nobene druge.

 

Zato sem tu navzoč prav tako v času in prostoru kakor tudi zunaj časa in prostora.

 

Da zdaj obstajam z vami v času in prostoru, to vidite; da pa obenem po Svoji notranjosti obstajam tudi zunaj časa in prostora, vas učijo Moja dela, ki jih ne bi mogel opravljati, če bi bil tudi s Svojim božanstvom v času in prostoru. Čas in prostor namreč sta in bosta večno omejena, torej ne popolna in dovršena; le tisto, kar je zunajčasno in zunajprostorsko, je v vsem neomejeno, s tem pa popolno in dovršeno. "

[matjazz]

<{POST_SNAPBACK}>neminljivost pa lih zato obstaja, ker dejanskega časa ni. Kaj pa je s popolnostjo in nepopolnostjo? Sej eno brez drugega ne obstaja - skupaj sta eno, tko k vsi drugi poli tvorijo pare

 

Čas je in vpliva samo na nepopolnost. Na začetku ni bilo univerzuma lahko ga tudi ne bi bilo. Popolnost lahko obstaja brez nepopolnosti. Zato, ker se v popolnosti rodijo vse ideje in od tam prihaja vsa energija. Zakaj bi popolnost potrebovala nepopolnost, če se nepopolnost (ta dimenzija univerzuma) napaja iz popolnosti?

 

Človek je zato nepopolen, ker je pozabil na svoj resnični Božji Jaz. In stremi k popolnosti. Emanuel je še boljše povedal to od mene. Jaz sm naredil samo povzetek.

[kamikaze]

<{POST_SNAPBACK}>Čas je in vpliva samo na nepopolnost. Na začetku ni bilo univerzuma lahko ga tudi ne bi bilo. Popolnost lahko obstaja brez nepopolnosti. Zato, ker se v popolnosti rodijo vse ideje in od tam prihaja vsa energija. Zakaj bi popolnost potrebovala nepopolnost, če se nepopolnost (ta dimenzija univerzuma) napaja iz popolnosti?

 

Človek je zato nepopolen, ker je pozabil na svoj resnični Božji Jaz. In stremi k popolnosti. Emanuel je še boljše povedal to od mene. Jaz sm naredil samo povzetek.

 

 

Kako pa veš vse to o popolnosti - si bil tam?

[matjazz]

So spisi in učenja, ki govorijo o tem. In ko vse skupaj povežeš razumeš in veš.

[kamikaze]

potem bi moral tudi že najt kje, da popolnost rabi nepopolnost, ker je brez nje sploh ne bi blo. Tko kot ni svetlobe brez teme, zvoka brez tišine in tako dalje

[matjazz]

Ne razumeš.

[emanuel]

Človek je zato nepopolen, ker je pozabil na svoj resnični Božji Jaz. In stremi k popolnosti. Emanuel je še boljše povedal to od mene. Jaz sm naredil samo povzetek.

Zgolj prepisu, sevede. Po Lorberju, kot večino vsega, kar navajam.

[kamikaze]

<{POST_SNAPBACK}>Zgolj prepisu, sevede. Po Lorberju, kot večino vsega, kar navajam.

 

[principesa]

ni časa ni dimenzije ... je samo TUKAJ in ZDAJ ta trenutek... vse drugo je iluzija...

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>                                                     

Da se razumeva, večino tega, kar navajam kot citat, če že kaj citeram. Pa ne bi ti raj poskusu komentirat omenjeni citat, namesto da se režiš.

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}> ni časa ni dimenzije ... je samo TUKAJ  in ZDAJ  ta trenutek... vse drugo je iluzija...    

Materija je vedno ujeta v določen čas in prostor, duh pa ne. In ker je vsa materija minljiva, je nekako res vse, kar je povezano z materijo, iluzija. Oziroma, gre za nižji in višji nivo resničnosti, za večplastnost.

[nataly]

Tale misel mi je všeč.

Občasno se mi dogaja nekaj hecnega..vidim nekakšne prizore, utrinke..nečesa drugega.

Torej - ozrem se naokrog..(pred nekaj dnevi tole) in namesto češnje(stare krepko število let) ugledam popolnoma drug kraj -skale-ki jih v naši okolici ni...in modrikasto odsev..nimam pojma zakaj modra barva...toda vedno je modro ozadje...

Sicer sem pri dokaj normalnem psihofizičnem zdravstvenem stanju...toda tole me malo že jezi..

Očitno mi nekako uspeva ugledati drugo dimenzijo..spašujem se, ali ne obstajajo sočasni svetovi? Sočasnost pač...

[emanuel]

<{POST_SNAPBACK}>da ne bo nesprazumov, naj na tem mestu omenim, da je mnogo tekstov zascitenih in da ce kaj prepisemo, moramo to oznaciti: zacetek citata// .........//konec citata in prej napisati koga citiramo.

Lorberjevi teksti menda niso zasciteni v taki meri, on bi se ti se verjetno zahvalil, ce razsirjas njegove misli. Ne vem...

Vedno, ko kaj citiram, postavim v narekovaje. In če kaj citiram, kar ni iz Lorberjevega pisanja, tud navedem, od kje. Drugač sem pa že napisu, da večinoma citiram Lorberja, in tega pol ne ponavlam. Sicer pa je Lorber sam sebe označu za pisarja, in ne avtorja njegovih spisov.

[tomazslo]

<{POST_SNAPBACK}>Tale misel mi je všeč.

Občasno se mi dogaja nekaj hecnega..vidim nekakšne prizore, utrinke..nečesa drugega.

Torej - ozrem se naokrog..(pred nekaj dnevi tole) in namesto češnje(stare krepko število let) ugledam popolnoma drug kraj -skale-ki jih v naši okolici ni...in modrikasto odsev..nimam pojma zakaj modra barva...toda vedno je modro ozadje...

Sicer sem pri dokaj normalnem psihofizičnem zdravstvenem stanju...toda tole me malo že jezi..

Očitno mi nekako uspeva ugledati drugo dimenzijo..spašujem se, ali ne obstajajo sočasni svetovi? Sočasnost pač...

 

napačno datoteko odpiraš v napačnem času.........

 

Vesolje je kakor hard disk na trvojem računalniku...le da je zaenkrat kapaciteta neskončna, ker ne poznamo meja tega diska.....pač imaš neko informacijo na disku zapisano, uporabiš jo pa kadar se v tebi vzpostavijo pogoji za sprejem te informacije. Tako kot če imaš nek dokument na disku, ta nima prav nobenega pomena zate, dokler ga ne odpreš, ko ta dokument uporabiš mu v bistvu dodaš dimenzijo časa in materije...do takrat je pa samo informacija, brez časa in materialne oblike.

 

Kakšni vzorci se pa v tvojem nezavednem delu meljejo je pa v bistvu v tebi, če imaš tak vzorec se ti bo tudi podoben iz vesolja prilepil..in tu je vsa razlaga tega, da vidiš drugo in v drugem času, kot jer v tistem trenutku kjer ti dihaš.

 

Tudi meni se je že zgodilo in večini, vendar niso bili na to pozorni, ker tega niso potrebovali, ti pa o tem premišljuješ, s tem dodajaš nove vzorce"tvoje" in zadeva se nadgrajuje in se ti ponavlja, dokler ne boš s tem razčistila, boš pač izpit ponavljala...to je nadgradnja informacij vesolja, to je evolucija.......

[nataly]

Oooo..tole moram še malo prebaviti.

Kako naj razčistim s temle?

Saj tudi jaz od začetka nisem bila pozorna...kdo ve kolikokrat se mi je to že zgodilo...ampak potem pa...enkrat ugledam slap, tam kjer je gozd, drugič neko skalovje, enkrat morje - a jaz sredi Haloz..logično, da sem potem obstala kot top, preverila,če z mano vse ok...

Napačna datoteka v napačnem času...všeč tole...samo....kdaj pa je pravi čas??

Kako to izvedeti?