Ko mami zapusti hcerko

[Maro Slana]

Skupaj sva bila dvajset let...se borila...,da bi koncno lahko postali druzina.Sedaj ko je hcerka Luna napolnila pet let,pa si pobrisala z drugim.Vse se je odvilo v slabih dveh mesecih...skrivnostno,brez suma.Zakaj mi noces povedati zakaj.....??

Uzivam z hcerko,vendar si mi zivlenje postavila na glavo....Zjutraj vrtec,pol sluzba....nato hitro po otroka v vrtec...in je ura pet popoldan.Vsi moji so iz Ptuja,tako,da sem priklenjen na igrisca in igranje...ter......................itd..Ni mi zal niti sekunde,ko se ukvarjam z hcerko,vendar me bo zlomilo....hocem pricarati pozitivne dneve,da bi Luna cim manj pogresala mamico....

 

Prosim,da mi pomagate z nasveti,kako naj zadevo peljem naprej,ker bom pregorel...kuhanje,pospravlanje,likanje,igranje,pranje,sluzba,..............................................................itd..nismo uredili nicesar,niti prezivnine,otroske ona dobiva,vendar nic neda.....sem mislil,da se bom lahko bol razpisal,vendar nimam moci,da bi karkoli ....

[ABCfree]

Glavo pokonci,delaš že prav....ona pa kakor ve,se ji bo že vrnilo.

Mogoče spoznaš tako,ki rabi točno takega kot si ti.Ki te ceni,spoštuje.

Blebetam tukaj v tri dni,ampak sem hotel sam dat kako vzpodbudno besedo.

Drži se,pa uživaj z hčerko!

[A65]

Žal mi je, da s hčerko doživljata tako izkušnjo. Zavedaš se, da si v tem hipu edini, ki lahko olajšaš Luni obdobje, ko se vama življenje postavlja v nove tirnice. Če imaš prijatelje oz. ljudi okoli sebe, ki bi ti bili lahko v pomoč (že s pogovorom), se obrni nanje.

 

Nekoč sem na enem od forumov brala odgovore Alenke Orešnik, ki je kasneje delovala v okviru Zavoda Družinska sreča. Ne bi znala razložiti, a v prebranem je človek lahko našel toliko topline in razumevanja ne le otrok, temveč tudi staršev. Morda lahko z njo navežeš stik.

 

https://www.facebook.com/pages/Zavod-Dru%C5%BEinska-sre%C4%8Da/743076549113073

 

Želim vama vse dobro.

[Maro Slana]

V veliko pomoc berem vase stavke....cloveku pokazejo trezno razmislanje,ker ste v stanju normalne razsodnosti razmislanja....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

..vsekakor drzi...

 

Partnerski odnos

Partnerske zveze z osebo z narcistično osebnostno motnjo so za partnerja predvsem zelo naporne, saj so te osebe nezmožne vzdrževati kvalitetne in zrele čustvene odnose. Take zveze so predvsem funkcionalne in služijo samopotrjevanju. To v praksi pomeni, da si za partnerje izbirajo nekoga, od katerega imajo korist, naj si je to v smislu družbenega položaja, finančnega stanja ali je partner »znana osebnost«. Večinoma so kratkotrajne, razen ko srečajo partnerja s komplementarno (dopolnjujočo se) patologijo osebnosti. Za partnerja pogosto izbirajo osebo, ki je podobna njim ali pa osebo, kakršna bi radi bili (njihovemu idealu), da se lahko z njim simbiotično zlijejo.

Partnerstvo obstaja, dokler od partnerja dobivajo dovolj posrednih in neposrednih potrditev, ker pa so od potrditev odvisni, so do partnerja izrazito posesivni. Od njega pričakujejo, da jim bo nadomestil čustvene prikrajšanosti (lakoto po ljubezni), ki jo nosijo iz otroštva in ki je nikdar ni mogoče potolažiti. Kadar pri partnerju začutijo sled samostojnosti (drugačno mišljenje, ravnanje...), jih preplavi neobvladljiv strah (separacijska tesnoba), da bodo partnerja izgubili, saj partnerja doživljajo le kot podaljšek sebe in ne morejo razumeti, da se partnerjeve potrebe lahko drugačne od njihovih. Ta strah pa sproži bes in še večjo potrebo po nadzoru, partnerja istočasno izničuje, razvrednoti in od njega zahtevajo izjemno velike dokaze ljubezni in pripadnosti. V svojem nezaupanju in ekstremni ljubosumnosti kar naprej testirajo meje partnerjeve tolerance. V takšni konstelaciji je onemogočena zrela, odprta komunikacija med njima.

Zato v čustvenem odnosu do partnerja močno nihajo - od idealizacije do izničenja, s takim vedenjema pa tak človek sčasoma uniči tisto, česar si najbolj želi - kvalitetne partnerske zveze, sprejetosti in ljubezni. Tak odnos torej obstaja le, dokler so v partnerju zadovoljene njegove potrebe po grandioznem samopotrjevanju.
Težko je vzdrževati partnerski odnos, kjer oba partnerja ljubita eno osebo - tisto z narcistično osebnostno motnjo!
Za razliko od čustvenih odnosov so lahko v drugih odnosih in življenjskih situacijah, v katerih ni potrebna čustvena vpletenost, tudi izrazito uspešni (npr. profesionalno področje). Odnos take osebe s partnerjem je ponavadi parazitski in neempatičen, ker se niso sposobne vživeti v čustveni svet drugih.

Odnos z narcistično osebo je mogoče prepoznati po nekaterih značilnostih:

nezmožni so prisluhniti drugim, ne zanimajo jih potrebe drugih (npr. časovni roki, želje…);
nezmožni so priznati napake navzlic dokazom o njihovem "napačnem" vedenju;
se hladno ali pretirano praktično odzivajo v medosebnih odnosih, dajejo občutek oddaljenosti ali se površno čustveno odzivajo;
lahko so nagnjeni k hudim izbruhom jeze;
sposobni so trajni prekiniti odnos s prijateljem zaradi namišljenega ali dejanskega prestopka;
ponosni so na dosežke otrok, pogosto pa istočasno pretirano nadzorujejo pri njihovih usmeritvah in dejavnostih.
opaziti je nadpovprečno zanimanje za družbeni status in pomembnost

V odnosu z tako osebo se partner počuti prezrto, zanemarjeno, neljubljeno, osamljeno in necenjeno.

Partner:

je prepričan, da nosi čustveno breme zakona in starševstva
sebe vidi kot drugo izbiro
se dojema le kot podaljšek
občuti krivdo, zato ker v odnosu želi več, med tem ko so osebe z narcistično osebnostno motnjo (NOM) ponavadi hvaljeni s strani okolice
imajo nizko samopodobo in so prepričani, da se ne morejo primerjati z partnerjem,
dvomijo vase in v svojo presojo situacije

Partnerski odnos vidi partner kot resen in intenziven brez veliko brezskrbnega časa ali zabave.

Zakonec in otroci osebe s narcistično osebnostno motnjo se počutijo osamljene, neljubljene, izolirane ter čustveno in psihično zapuščene. Ponavadi drži, da je oseba s tem problemom, tudi ko je fizično prisotna, čustveno odsotna ali nedostopna.

Partnerstvo s tako osebo je organizirano do zadnje podrobnostmi z najrazličnejšimi aktivnostmi kot so izleti, nakupovanja, sprehodi, obiski, obiskovanje raznih zabav itd. vse z namenom, da se nebi bilo potrebno soočati z vsakodnevnimi problemi in morebitnim poglobljenim odnosom.

Pri zakonskih nesoglasjih se oseba s tem problemom izogiba soočenju ali pa uporabi pasivno-agresivne metode, kot sta molk in umik. Oseba se od čustvenih situacij odmika in si želi distanco, medtem ko si zakonec želi bližine. Partner najbolj od vseh čuti ščit, s katerim se oseba z problemom brani bližine. Partnerska zveza nikoli ne bo to kar bi naj partnerska zveza bila

 

 

Kako naj zapolnim bolecino hcerki,kadar klice mamico in si jo zeli...,mislim,da v zacetku ni cutila praznine,ko sva ostala sama.....sedaj,sedaj s je zazelo nabirati...to je bolecina in strah,ki je ni mogoce opisati..

Sem izvedel,da ima ta novi prijatelj dva majhna otroka,ki jih je pustil partnerki.Eden je star tri leta,drugi 6 let.Sedaj mora mamica moje hcerke prevzemat odgovornost za njegove otroke,svoje hcerke pa sploh nepogleda...brez stikov....Novi prijatelj mora biti resnicno psihicno......,ker ve,da je hcerko pustila in ,da nima kontaktov...kaj se tu dogaja...jo on nagovarja,usmerja...je to zaljubljenost v zacetni fazi in se sploh nezavedajo skode,ki jo oba delata svojim otrokom.

 

Tukaj pa cloveku,ki je normalen,si zeli topline in ljubezni druzine....zmanjka ti razuma za razmislanje,da bi lahko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gifrazumel... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon26.gif

[Iknee]

Maro, meni se je zgodilo nekaj podobnega, le da sem ženska in s tremi otroci. Ja, pasji časi so bili to. Ampak ... po svoje tudi lepi. Borba, izziv, osebna rast. Ko te življenje prisili, da pogledaš vase, najdeš moč, za katero sploh nisi vedel, da jo imaš. In veš, kje izgubljaš največ energije? Ne, ne pri kuhanju in pranju umazanih otroških cunjic, ne pri množici opravkov, ki ti raztrgajo dan, da imaš občutek, da nisi nič naredil, zvečer pa samo dol padeš od izčrpanosti in komaj še veš, kako ti je ime ... Ne, največ energije ti gre za razglabljanje o partnerki, pa za neskončne (in brezplodne) monologe o tem, ZAKAJ, ZAKAJ, KAKŠNA JE TA ŽENSKA???? IN tisti črv globoko v tebi, ki kar vztraja pri upanju, da se bo vrnila in bo vse tako kot je prav. Pa ni - in to ustvarja napetost v tebi, ki je kot črna luknja za energijo in vse lepo, kar kljub temu, kar se je zgodilo, ostaja v tebi in okrog tebe. No, na to se ozri in pusti njo, odpusti ji in jo SPUSTI. Vem, tole ni lahko in ne gre čez noč, pri meni je trajalo par let (in si želim, da bi manj), ko pa spustiš, je naenkrat vse veliko lažje. Če bi takrat vedela, kako je to pomembno in kako brezsmiselno je to visenje z mislimi na bivšemu parterju / partnerki, bi z vsemi močmi delala na tem, da ga čimprej odpustim iz sebe, da sem čimprej spet cela. Ker potem pravzaprav ne rabiš več kaj dosti nasvetov, življenje imaš v svojih rokah in že nekako najdeš poti in rešitve zase in za otroka.

[Zanija]

Včasih nam vloga žrtve, da občutek moči in energije... pravičnosti, vendar je temeljno prej kot ne nekoristna ...zato je ne priporočam

pejd na CSD, poišči dobre svetovalce in se pogovori kaj se da narediti

če tam ni pravih ljudi si poišči odvetnika, ki ti da prave informacije

poišči podporo pri žlahti ali prijateljih

poišči prek spleta samohranilce ali samohranilke in si naredite poporno grupo

bit sam za vse je hudo

bit sam za vse, ko imaš občutek izdanosti in zapušečenosti je še hujš

sam lahko si zamisliš, komu je v resnici huje

tvoji deklici

ne sodi prestrogo... ker ne veš kako je biti v njeni koži.... pa tudi ne, kdaj boš ti v njej.... samo naredi, kar je prav

 

 

in seveda

dajat nasvete je enostavno

biti na tvojem mestu pa ne

tako da poslušaj nasvete ob vinu

uporabljaj jih pa ob vodi

Popravljeno 12. april 2015 -> Zanija

[Silvija]

Veliko vprašanje to, o razsodnosti, razumnosti drugih (nas) in predvsem kaj je normalno. Vsak ima svoj razum o tem, kaj je normalno, lahko izrazimo le to kar smo. Živeli bi naj tako kot vsak verjame in se sklada z njegovim razumom, vendar pa dejanj drugih ne moremo kontrolirati. Vprašanje tudi, koliko je smiselno si razbijati glavo za njeno dejanje oz. odločitev, da bi jo razumel. Mogoče je naše naravno stanje ne razumeti. In od tu sprejemati dejanskost. Čudi me, da ni več odzivov tu na forumu,

So odzivi...vendar še ne spisani. Vsaj pri meni je tako, prebrala sem post, le da še nisem vedela, kaj naj rečem, no napišem. Ker je res hudo prebrati, da nekdo odide in zapusti otroka. Kot je napisala Iknee, se najbrž veliko tega dogaja. Le da odide očka. Enako boleče, ampak a bom izpadla brez empatije, če rečem, da se ob tem družba veliko manj ustavlja in kar nekak bolj sprejemljivo zveni.

 

Maro, najprej praktični nasveti: likanja čim manj. Sama sem likala vsak vikend, danes pa ne vem, al so drugačni materiali ali sva spremenila način oblačenja, skoraj nič več ne likam. Perilo perem na cca 30 stopinj, stroj napolnim na tričetrt, takoj po pranju obesim in takoj zložim. Za moje pojme se perilu ne vidi. Če imaš srajce, morda zaprosiš za pomoč kakšno prijateljico, sorodnico.

 

Pospravljanje: čez teden pospravljam minimalno, po kosilu pospravim posodo, no ti boš skupaj s hčerko verjetno pospravil še igrače in to lahko vzameta kot del igre. Enkrat na teden, ne vem, lahko gre hčerka k babici, prijateljici za par ur dopoldne? Sama enkrat na teden naredim malo večji "lauf", torej malo bolj orng stopim po hiši in v krajšem času intenziviram pucngo, pa kar gre. Sploh odkar sva sama z možem. No saj, vidva s hčerko sta tudi dva, tako da, ok, malo več pranja je, ker se pogosto menjava oblačila, ampak kot rečeno, zloži, nič peglat.

 

Potem vprašanje kakšno službo imaš, koliko časa si v službi? Če si do pozno popoldne... Ne vem, premisli, kaj je res nujno, kaj pa lahko ostane mal nakramano in se zavestno odloči, da te ne bo motilo oz. se ne boš oziral.

 

Kar se pa tiče: čustvena plat, prebolet... To ti pa po moje zdaj lahko govorimo ene in druge nasvete, samo težko jih boš konzumiral, dokler ne bo čas dozorel in se boš sam tako odločil. Hčerki bo po moje pomagalo, če ji boš vedno, ko bo vprašala odkrito odgovoril in odgovarjal glede mamice. Pa ne v smislu, da mamico kriviš, ampak da poveš stvarno, poskusiš mogoče dodat, da je mamica v obdobju, ko rabi čas, da razmisli...da se to ne nanaša na hčerkico, ki da je vredna ljubezni in srček ipd... tu res priporočam pomoč kakšnega strokovnjaka, ker to sem zdaj pač na hitro, tako kot čutim po srcu. Torej do hčerke: odkritost, na primeren način, varnost, ne pa sramotenje in iskanje krivde...

 

Oni dan sem gledala oddajo Ob kavi, o Odpuščanju. O delčkih naše duše, ki ostajajo pri tistih, od katerih se še nismo "odvezali", katerim še ne zmoremo odpustiti, skratka, prej kot boš lahko popucal in odpustil, prej boš zoper celovit človek in boš s tem svoji hčerki kar največja opora. Tudi sama sem večkrat predolgo lovila "svoje izgubljene delčke", zato vem, da vsakokrat, ko sem kaj popucala, sem si rekla: jaoj, pa zakaj sem sploh tako dolgo visela na tem, kako bolje mi je zdaj... In ja, če se da, ne se počutit kot žrtev ipd... Kot rečeno, verjetno pa potrebuješ čas, da prideš do tega, da boš to sploh čustveno zmogel... zato lahko rečem samo: naj ti rata čim prej.

[Iknee]

No, še to: "spustiti jo" ne pomeni, da prekineš stike z njo - ko bo (če bo), pripravljena na stike z otrokom, naj bodo vrata odprta. "Spustiti jo" pomeni, da ne vežeš več svojih čustev in svoje sreče nanjo, da je nimaš več v svojem polju, da ji pustiš njeno lastno življenjsko pot in izkušnjo. Vem, zelo hudo je biti ob otroku, ki ga je zapustil drugi starš. To je več kot lahko z razumom dojameš, zato niti ne poskušaj - to je usoda dveh duš, tvoje hčere in njene mamice. Ko ji bo hudo, nič ne govori o situaciji, samo objemi jo in ji povej, da jo imaš rad in ji boš vedno ob strani. Umiri se in jo samo drži naročju, moli za mir v vajinih dušah, to je vedno uslišano in zelo pomaga. Ko se boš umiril, pa lahko tudi preko CSD zaprosiš za posredništvo pri urejanju preživnine in stikov. Ne pričakuj pa čudežev od institucij, v resnici imajo zelo omejen domet. Največ, kar lahko narediš ta trenutek, je delo NA SEBI. In še enkrat: nehaj razglabljati o njej, to je tako kot alkoholik, ki se ne sme več taknit pijače, pa če ga še tako mika.

[Brezo]

To leto sem slišal že okoli 10 podobnih zgodbic...Če vzamem v obzir, da je v partnerskih odnosih razmerje za vse kar se dogaja 50:50, potem, se mi ne zdi smiselno vso krivdo valit na eno osebo...

 

Izstopata dve stvari...izgovarjanje na hčerko in narcistično osebnost partnerke...A ni zanimivo, da se veliko ljudi v podobnih situacijah izgovarja na otroke in jih uporablja kot predmet izsiljevanja, dogovarjanja, pregovarjanja ali kupčkanja...

 

Nič se ne zgodi danes na jutri. Vprašanje kakšen je bil partnerski odnos v teh letih, kakšna trenja so se pojavila, način komunikacije, pričakovanja, želje, itd. Ponavadi je ločitev samo pika na i vsega kar se je nakopičilo prej...

 

Kaj naj rečem drugega kot take stvari je treba preboleti, razčistiti z nekaterimi stvarmi pri sebi (osebnostna rast) in furati življenje naprej. Ali bo v življenje prišel novi partner ali ne ali pa se bo stari vrnil, vse možnosti so odprte...

 

Kar se preživnine tiče poiskat informacije na CSD, poiskat dobrega advokata, ki pozna cake v zakonih...za prebolevanje pa psihoanalitična analiza, delo na sebi, pomoč psihologa ali kakšne druge osebe, ki lahko pomaga pri temu...Pot ni lahka. S trdno voljo in pozitivnimi ljudmi okoli sebe se da doseči marsikaj...Iknee je dovolj dobro nakazala smer v kateri je dobro gledati...Nima smisla iskati ujčkanja ali potrditve s strani drugih koliko je en partner v redu, drugi pa neodgovoren. Stvari ponavadi niso take kot zgledajo na prvi pogled...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

[gold]

ta dotična zodba se mi zdi izmišljena

zakaj....

 

poznam nekaj očetov, ki so jim mame odtujile lastnega otroka, brez možnosti stikov

očetje se pravdajo na vse možne načine, da bi imeli vsaj nekaj stikov z lastnim otrokom na mesec

 

sama debata se je odprla zaradi čisto drugačnih razlogov

zato

je vsaka diskucija, zapravljanje energije

in poligon za bodoče psihopatske mame, ali očete

 

amen!

 

maro, bodi vesel, da imaš otroka in skrbništvo ( čeprav ne verjamem ničesar napisanemu )

[Iknee]

Gold, nisi pojasnil, zakaj se ti zdi zgodba izmišljena - če napišeš nekaj takega, je že prav, da tudi utemeljiš (očetje, ki si prizadevajo za stike, so lahko iz čist druge zgodbe - ne vem, zakaj bi to pomenilo, da je ta zgodba izmišljena?).

 

Brezo - tole z otroci je lahko zelo resno in zelo hudo, in ni vedno manipulacija (zavedna ali nezavedna). Hudo je gledat otroka, ki joka za očkom ali mamico. In dejstvo je, da so nekateri starši čustveno moteni, narcisistični in v resnici nesposobni za zrel odnos ali starševstvo. Seveda je pa na mestu vprašanje: Kako to, da sem šel / šla v odnos s takim / tako? In še bolj pomembno: kako zdaj ven - čustveno in v smislu odpuščanja? In to se mora človek vprašat, namesto da se ukvarja z narcisizmom partnerke.

[gold]

ne želi si, da pogledam še koga drugega.......

Gold, nisi pojasnil, zakaj se ti zdi zgodba izmišljena - če napišeš nekaj takega, je že prav, da tudi utemeljiš (očetje, ki si prizadevajo za stike, so lahko iz čist druge zgodbe - ne vem, zakaj bi to pomenilo, da je ta zgodba izmišljena?).

 

Brezo - tole z otroci je lahko zelo resno in zelo hudo, in ni vedno manipulacija (zavedna ali nezavedna). Hudo je gledat otroka, ki joka za očkom ali mamico. In dejstvo je, da so nekateri starši čustveno moteni, narcisistični in v resnici nesposobni za zrel odnos ali starševstvo. Seveda je pa na mestu vprašanje: Kako to, da sem šel / šla v odnos s takim / tako? In še bolj pomembno: kako zdaj ven - čustveno in v smislu odpuščanja? In to se mora človek vprašat, namesto da se ukvarja z narcisizmom partnerke.

 

maro je igrač, kateri hoče nasvete za izsiljevanje ( zato ima zgodba tako vibracijo )

 

lahko je vesel, da ima otrok odgovornega očeta

z mamo bi bila na dolgi rok ena sama polomija, katera bi ga dosti bolj metala iz tira

[Iknee]

Karkoli že hoče, od mene je pač dobil nasvet, naj se usmeri nase in svoje življenje - kaj pa drugega človek sploh lahko naredi v taki situaciji (ali kaki drugačni ločitveni zadevi, če je zgodba slučajno res drugačna). Tudi če ta hip tega noče in bi res rad kaj izsilil od žene (čustveno, zavestno ali podzavestno ali kakorkoli že), bo z vpletenostjo, čeprav samo na daleč oz. energijsko, le trpel in se sesuval, dokler ne bo dojel, da mora živeti svoje življenje, ne glede na (bivšo) ženo. Tako bo lahko kar najbolje poskrbel tudi za hčerko. To je pač forum, ki ga bere precej ljudi, če Maro še ni v stanju spustit žene, bo mogoče to delovalo spodbudno za koga drugega v podobni situaciji, ki se mu počasi to že svita. Al pa ... se samo jaz fajn počutim v vlogi pametovalke svetovalke. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

[Brezo]

Brezo - tole z otroci je lahko zelo resno in zelo hudo, in ni vedno manipulacija (zavedna ali nezavedna). Hudo je gledat otroka, ki joka za očkom ali mamico. In dejstvo je, da so nekateri starši čustveno moteni, narcisistični in v resnici nesposobni za zrel odnos ali starševstvo. Seveda je pa na mestu vprašanje: Kako to, da sem šel / šla v odnos s takim / tako? In še bolj pomembno: kako zdaj ven - čustveno in v smislu odpuščanja? In to se mora človek vprašat, namesto da se ukvarja z narcisizmom partnerke.

 

Jaz sem se namensko izognil besedi "vedno", ker to bi pomenilo v vseh primerih. Zmeraj obstajajo izjeme in to povsod....

 

Za foro sem šel čekirat- če imata partnerja otroka, se ločita, v koliko primerih vsaj eden izmed njih manipulira z njim- v malo več kot 90% primerih se gre za manipulacijo, samo v okoli 7% primerov ne...kar pomeni velika večina...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Največ in najglobjih travm pri posamezniku nastane do 18 leta...a je treba razlagat zakaj...mislim da ne...in otroci iz takih odnosov niso nobena izjema, mogoče doživijo malo več travm, ki jih morajo slej ko prej rešit...tako kot vsak izmed nas...idealnih in harmoničnih družin je danes malo...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Maro Slana]

odgovoril je gold :http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png

 

Objavljeno Včeraj, 14:30

ta dotična zodba se mi zdi izmišljena

zakaj....

sama debata se je odprla zaradi čisto drugačnih razlogovhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif

 

zato je vsaka diskucija, zapravljanje energije

 

in poligon za bodoče psihopatske mame, ali očetehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif

 

amen!

 

maro, bodi vesel, da imaš otrokahttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_bomb.gif in skrbništvohttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_bomb.gif ( čeprav ne verjamem ničesar napisanemu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wizard.gif )

 

Kako lahko spises nasvet in pomoc,ki sem ga zaprosil od ostalih,ki bi bili pripravljeni kaj povedati in nimajo taksnih skrbi,ki jih imam sam, oziroma nekaksne pomisleke o moji prosnji z nasveti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/dry.png .Nepoznas mojega zivljenja,kako je bilo,ko se je bilo...,nepoznas moje sluzbe,..........itd.

 

Vsem ostalim,ki ste mi pridno svetovali in mi dali kar nekaj volje,moci in zelo koristnih nasvetov,ki jih clovek ,ki ima glavo v skrbeh niti nerazmislja.Prav umirjeno mi delujejo misli ob branju vasih nasvetov,graj itd.

Nikogar pa ni,ki bi imel podobno izkusnjo.

 

Saj ni tezava v meni,da si jo zelim nazaj.....,ali,da me ona vec noce....tezava je v najni hcerki,ker ona noce nobenega pogovora,skratka nicesar.....Vsaka mama ima nagonsko zeljo po svojem otroku....skoraj vsaka...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/crying.gif

 

 

[Maro Slana]

To je moja slika in moja...priimek in ime pa je v profilu....ce se ima kateri pomisleke me lahko poklice in preveri napisano 068602385

[angelit]

še dobro, da je šla in da je hčeri ne bo treba več prenašat (če je že taka- pojasnilo, ker je tip pač lep in je potrebno zaradi te zadeve)

[Iknee]

 

 

 

Maro, če te prav razumem, sprašuješ za nasvet, kako pripraviti mamo tvoje hčere, da se bo pobrigala zanjo. To ne gre, se ne da. Ne moreš nekoga pripraviti do tega, da bi čutil in se vedel tako, kakor se nekomu (tebi v tem primeru) zdi prav. Vsaj iskreno ne - in to potrebuje tvoja hči, ne pa nekih prisiljenih s strani csd zrežiranih stikov pod grožnjo sodnega pregona. Zato se nehaj ukvarjati s tem, česa žena noče, ne zmore ... in zakaj. Mogoče enkrat bo... mogoče pa tudi ne. Ampak to je na njej, da pride do tega in ne na tebi, da jo nekako pripraviš do tega. Na tebi je, da si malčici dober očka. In to je dovolj, pravzaprav sploh največ, kar si v tem življenju lahko.

[anne]

Ma kaj vem, če čem sploh odgovarjat, ker so že vsi tako lepo napisali...

 

V življenju se znajdemo tudi v težkih situacijah, ki se nam v določenih trenutkih morda zdijo brezizhodne. A dejansko nikoli ni tako, so le izzivi in od nas je odvisno, kako jih bomo sprejeli in kako te prepreke preplezali. Morda dejanj drugih nikoli ne bomo razumeli, morda se z njimi nikoli ne bomo strinjali, a bistveno je, da jih sprejmemo, da se nehamo spraševati, žreti z nepotrebnimi vprašanji, ki nam (kot je povedala že Iknee) samo kradejo energijo in nam onemogočajo napredek.

 

Moj seznam, čisto formalen, kaj narediti, bi bil:

- korak za korakom

- čimmanj gospodinjskih opravil, sploh nepotrebnih

- po potrebi (psihološka, terapevtska, skupinska) pomoč zate in hči

- po potrebi druga pomoč, kakšno varstvo, pomoč v gospodinjstvu, čeprav so tvoji na drugem koncu Slovenije, lahko greš tja za kak dan, vikend, da še kdo drug poskrbi za hči in morda tudi zate, vsaj z vidika čisto osnovnih potreb

- nujno čimprej rešiti formalne zadeve, otroški dodatki, preživnina, morebitna ločitev ipd

- predelati občutke, nikakor pa se z njimi ne napajati, ne igrati vloge žrtve, jaz ubogi, godi se mi krivica.

 

Osebne podatke pa le zbriši.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Pa srečno! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[Iknee]

Kadar se človeku v življenju kaj pomembnega sesuje, kdo umre ali kdo oddide, se začne proces, ki gre nekako takole:

- najprej zanikamo, ne dovolimo si zares občutiti vsega, osredotočamo se na druge - na otroke, sprašujemo se, kaj se dogaja s partnerko / partnerjem, zakaj je ONA to naredila, skratka, bežimo od sebe in svojih čustev, ker je v tej fazi še prehudo sprejeti vse to.

- potem počasi dojemamo, kaj se nam je zgodilo in če si še vedno ne dovolimo začutiti žalosti, to nadomesti jeza. Še vedno nismo pripravljeni začutiti sebe, pogledat vase, delat na svojem življenju, še vedno se usmerjamo na partnerko, z jezo, lahko tudi z zamero in grenkobo. V tej fazi se lahko zataknemo za dolgo in grenimo življenje sebi in otroku, ki mu prav gotovo ni fajn odraščati ob takem staršu. Lahko tudi razvijemo identiteto žrtve in jo gojimo leta dolgo, še posebno, če smo imeli že od prej take nastavke.

- ko se jeza pomiri, nas preplavi žalost. To je tisto iskreno, globoko čustvo, ki ga je dobro izjokati, odžalovati. Solze so zdravilne. Če si ne dovolimo izraziti žalosti, jo pogosto nadomesti depresija, ki zna biti dolgotrajna.

- potem pride sprejemanje, odpuščanje in pomiritev.

Šele ko se celoten proces odvije, smo spet celi in pripravljeni na novo življenje. Pri različnih ljudeh faze lahko trajajo različno dolgo, se prekrivajo, ponavljajo ... vse to je neizogibni del procesa. Fajn pa je, da se teh stvari zavedamo, že zato, ker to lahko pomaga, da se ne zataknemo in obtičimo predolgo v zameri, jezi in identiteti žrtve.

[gold]

kaj če jamrat

eno babnco naj si pripelje domov, pa bo vse rešeno

če pravi angelit, da je lep, potem pri tem ne bo imel problema

če bo pa jokal vsaki, bo pa tam, kjer je danes.

[Mihela]

totalno mi je všeč, da noben od vas ni začel pluvat na mamo

 

in ja vsak spodbujal mladega očka, da se bori, da gre naprej, da poskrbi za otroka...

 

zelo všeč

[viyola]

Nekje sem brala, da se otroška duša vedno postavi na stran šibkejšega v partnerstvih. In da je velika verjetnost, da nase

na nezavedni ravni prevzame krivdo staršev, če nekdo zapusti drugega. Naj bo vse skupaj karmično..vpliv česarkoli že..

je zdaj pospravljanje, kuhanje, vsakdanja skrb za deklico bolj postranskega pomena, čeprav je obremenjujoče in naporno.

V tem obdobju..in v vseh naslednjih fazah odraščanja tvoje hčerke Marlo, se meni zdi najpomembneje, da daš hčeri

največ pozornosti, ljubezni in nekako poskušaš zapolniti praznino po maminem odhodu. Daj ji vedeti, da je ljubljena,

zaželjena, da jo ima mama kljub temu, da je šla, rada. Če je v tebi še toliko razočaranja, je tvoja hči zdaj na prvem mestu.

Silvija je govorila o odpuščanju..jaz mislim,da si po svoje lahko tudi hvaležen. Mogoče se smešno sliši..ampak..

biti z otrokom v dobi odraščanja..biti z njim vsak dan, je tudi blagoslov. Vesolje že ve, zakaj je tako, kot je. Če nebi

zmogel, ti te lekcije nebi dalo.

[Pico Della Mirandola]

totalno mi je všeč, da noben od vas ni začel pluvat na mamo

 

in ja vsak spodbujal mladega očka, da se bori, da gre naprej, da poskrbi za otroka...

 

zelo všeč http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Bom jst prvi

če pa kaj ne prenašam, so pa to ženske, ki so brezbrižne do svojih otrok.. To je nestvor in ne človek in tistemu ki je totalno všeč da nihče ni začel pluvat na mamo je očitno iz enakega mentalnega hleva..

 

čeprav je pepelična sreda šla pa pa, se še vedno zadržujem...

 

ne vem če ste opazli

 

kajti izbor odlikovanj ki jih imam pripravljen za take izrodke je zelo bogat, skor ku slovenska etnoscena k jo Bogataj proučuje in za to vleče msno plačo..

[Pico Della Mirandola]

problem je v tem, da se zavoljo tega "svetega materinstva" ki je očitno mit, sodišča in CSDji odločajo tako kot se, poleg tega da gre za visoko feminizirane poklice in tam kjer je feminizacija previsoka, recimo sodstvo, šolstvo, CSDjevstvo potem nam se ni čudit da ravno od tam prihajajo največji problemi v naši družbi, ker kajti, ko človek razmišlja s kurcem, je to vseen ena vrsta glave, k pa razmišljaš s pizdo potem pa rata problem... kajti slednjo je treba zmer izpolnjevat, zapolnjevat, mašit... k pušča z vseh strani..

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif