Nova Doba

[*glas*]

 

Pomešal si dve stvari. 1/4 je mayične kreacije od vse kreacije (kar je bilo vprašanje Breza), kar ni imel nobeno zveze s 4 glavami Brahme (polboga).

Ne da bi pomešal, napisal sem tako za foro.. kdor razume razume..

Drugače če formuliram drugače; kateri četrt kreacije je pod vplivom maye in če upoštevaš koncept Brahme in njegove različne izrazne vidike, kako bi to dvoje bolj razumjivo ti predstavil.. A ni ta četrt kreacije (ki je maya), pač le en del realnosti, ki jo zavzema Brahma?

 

Oziroma če grem naprej, ko Brahma ne obstaja, kaj potem še obstaja?

[mgd]

Ne da bi pomešal, napisal sem tako za foro.. kdor razume razume..

Drugače če formuliram drugače; kateri četrt kreacije je pod vplivom maye in če upoštevaš koncept Brahme in njegove različne izrazne vidike, kako bi to dvoje bolj razumjivo ti predstavil.. A ni ta četrt kreacije (ki je maya), pač le en del realnosti, ki jo zavzema Brahma?

 

Oziroma če grem naprej, ko Brahma ne obstaja, kaj potem še obstaja?

 

Od vse "kreacije" (v smislu vsega kar obstaja) Boga, Krišne, je 1/4 maya (neomejeno materialnih planetov), 3/4 pa neomejeno duhovnih, večnih planetov. Polbog Brahma (s štirimi glavami) prebiva na materialnem planetu. Po svojih 100 letih umre (zapusti materialno telo) in duša oddide v duhovne planete. To se zgodi sočasno s popolnim uničenjem (razgraditvijo) materialnih planetov. Ob novi kreaciji, druga duša dobi pozicijo Brahme.

 

Ko Brahma ne obstaja, tj. ko umre (zapusti materialno telo), takrat maya, v obliki materialnih elementov še vedno obstaja, a so v mirujočem (razgrajenem) stanju, tj. ni materialne kreacije takrat, v smislu ni materialnih oblik takrat, samo elementi. In iznad maye, je še vedno tako kot vedno 3/4 obstoja vsega kar je, tj. neomejeno duhovnih, večnih planetov.

[*glas*]

O organiziranosti Vesolja in Galaksij, o 9-ih valih kreacije in vtisnjenosti števila 9 v vsa pomembna učenja, o unikatnosti sedanjega časa ko so aktivirani vsi vali hkrati, usklajevanje z zadnjim valom kreacije..

“The Nine Waves of Creation presents a speculative cosmology supported by the recent discovery that galaxies in the universe are not located randomly, but ordered in a way that radically challenges previous cosmological assumptions. If Calleman’s ideas — which are refreshingly wild but rationally argued — are even partially correct, today’s assumptions about the nature of evolution and the evolution of nature will need to be reconsidered.” Carl Johan Calleman

https://thelucidplanet.com/e83-nine-waves-creation-birth-universe-mayan-cosmology-carl-johan-calleman/

[*glas*]

čas je, da se dotakneš še katere od drugih teorij ... predvsem tistih, ki jih lahko sam do določene mere preveriš praktično in tudi matematično ... jaaa, obstajajo ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

 

Vsak se dotika tega, kar mu je trenutno ljubo (predvidevam - če sodim po sebi) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png ...

 

Če se dotikaš česa druga kot jaz, si toraj dobrodošel, da to predstaviš. Sploh če si sam kaj "računal", kot praviš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/cool.png .

 

Predvidevam, da nimaš ovir glede tega, če se tudi vsega tega spodaj že zavedaš:

 

za to sicer rabiš odprt um ... imel boš nekaj težav sam s seboj ... si pa zavestno skoraj dovolj blizu, da ti mogoče uspe ... pa ne se zdaj razburjat, ker je dobronamerno mišljeno ...

 

premišljuj po svoje, pa ne obremenjuj se s tem kaj o tem mislijo ostali forumaši ...

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[*glas*]

Kakor jaz dojemam, imajo skoraj vse filozofije "prav"...

Čeprav ne opisujejo vse istega pogleda na enako stvar. In spet ene filozofije so bolj detaljne pri opisih nečesa, druge spet so zasnovane bolj na drugih vidikih.. Če se veliko sprehajaš po različnih filozofijah, lahko dojameš, da ima čisto vsaka svoj namen, pa tudi nobena ni čist mimo in nobena ni ulitimativno pravilna ali da bi zajela pa čist VSE. Tako da lahko so zanimive, kako dolgo pa so ti zanimive pa sam najbolje veš..

 

Na začeku poti je identifikacije zelo močna, kasneje ko zmehčaš oprijem (ali oklepanje) in se ne grabiš filozofij zaradi lastne identitete in poenotenja z njimi, je pogled mnogo bolj realen in tudi mehak.. V resnici nisi takrat, ko se okleneš "prave" filozofije, bolj in bolj v resnici si ko se tvoja potreba oklepanja mehča...

...

[*glas*]

Preteklost in prihodnost se vsak trenutek spreminjata v sedanjem trenutku!

Sedanji trenutek nastaja, ko pride delec preteklosti in delec prihodnjosti in se srečata (tukaj), temu srečanju se reče sedanjost..

To srečanje si ti.

In v sedanjosti se vedno odločamo kaj in kako bomo delovali, reagirali, se odločali glede na "preteklost-prihodnost", zato jo v vsakem trenutku tudi krojimo, oblikujemo in spreminjamo, v skladu z vsako novo izkušnjo, ki jo imamo..

Zato vsaka malenkost v sedanjosti kot val na vodi odseva v vse smeri našega obstoja..

 

 

http://legacyproject.human.cornell.edu/files/2011/08/live-in-the-moment.2-2gr23jc.jpg

[*glas*]

Najnovejši intervju z Drunvalom;

 

 

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=4spLab14u7Y

[mgd]

Preteklost in prihodnost se vsak trenutek spreminjata v sedanjem trenutku!

Sedanji trenutek nastaja, ko pride delec preteklosti in delec prihodnjosti in se srečata (tukaj), temu srečanju se reče sedanjost..

To srečanje si ti.

In v sedanjosti se vedno odločamo kaj in kako bomo delovali, reagirali, se odločali glede na "preteklost-prihodnost", zato jo v vsakem trenutku tudi krojimo, oblikujemo in spreminjamo, v skladu z vsako novo izkušnjo, ki jo imamo..

Zato vsaka malenkost v sedanjosti kot val na vodi odseva v vse smeri našega obstoja..

 

To srečanje nisi ti, pravi ti, to je le tvoja materialna obleka. Pravi ti si onkraj materialnega časa zgrajenega iz preteklosti, take sedanjosti in prihodnosti. Večni ti, pravi ti, si onkraj časa, iznad časa, kjer ni preteklosti in ni prihodnosti, je le večna sedanjost, ki ni nič vezana na materialno preteklost, sedanjost in prihodnost.

[*glas*]

Tile v Nemčiji nekaj merijo.. poglej graf.. a čuti kdo kaj? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

http://www.praxis-umeria.de/kosmischer-wetterbericht-der-liebe.html

[*glas*]

V ekonomskem duhu in duhu povečanja proizvodnje, vsa sredstva obveščanja od jutra do večera poročajo o zelo obrobnih temah, oziroma temah, ki že zelo dolgo niso več aktualne.. Recimo če narediš povzetek iz sredstev javnega obveščanja, dobiš vtis kot da se človeštvo še vedno bori, kako priti iz pomanjkanja in revščine. Naslednji zelo velik fokus se usmerja tudi na preprečevanje in prekinitev vojn po svetu, še predvsem pa “aktualnega” terorizma…

Če pa imaš nevtralen pogled na svet, ki temelji predvsem na realnih podatkih, lahko dokaj jasno vidiš, da fokus, ki ga promovirajo sredstva javnega obveščanja nima nekega smisla, vsaj ne v tej meri, kot se to promovira. Nekaj nepristranskih dejstev:

– dandanes prvič v poznani zgodovini, po vsem svetu več ljudi umre zaradi samomorov, kot zaradi vojn, terorizma in kriminala skupaj! (in to se ni zgodilo zaradi povečanja samomorov, ampak ker je globalno gledano procentualno manj nasilnih smrti vseh oblik, kot jih je bilo kadarkoli v znani zgodovini)

-pravtako v današnjem svetu, v prometnih nesrečah umre dvakrat več ljudi, kot jih umre v vojnah, v terorističnih napadih in kriminalu skupaj!

– dandanes na Zemlji letno umre 3miljona ljudi zaradi debelosti in 1miljon ljudi zaradi pomanjkanja hrane, kar pomeni da je prevelika oskrbljenost z hrano že postala mnogo večja nevarnost, kot pomanjkanje hrane..

– možnost, da boste danes umrli zaradi hitre prehrane tipa McDonalds je 1000krat večja kot možnost, da umrete od terorističnega napada iz strani vseh skrajnih terorističnih gibanj na svetu..

-pravtako dandanes umre zaradi starosti mnogo več ljudi, kot jih umre zaradi neobvladljivih infekcijskih bolezni, (a vseeno je ves čas fokus, le na cepivih, na stašenju pred infekcijskimi boleznimi ipd)

Človeštvo je namreč po več tisočletjih zajezilo tako izbruhe bolezni, pomanjkanje hrane, vojne, kriminal in vsa statistika nam je na voljo da se to lahko dojame.. Torej fokus, ki se ga umetno ustvarja, je fokus na ene zelo majhne in obrobne problemčke in tisti ki dovolijo to skrenitev svojega fokusa, zamujajo večinski del vse realnosti, ki gre mimo njih..

In če povzameš vse zgornje podatke, lahko uvidiš, da si največja grožnja samemu sebi postal ti sam, kar je lahko dobra novica ali pa tudi, ne odvisno koliko imaš vpogleda vase, koliko zmoreš upravljati z vsebinami, ki jih imaš in koliko si deidentificiran z faktorji, ki želijo upravljati s tabo..

 

https://www.youtube.com/watch?v=JJ1yS9JIJKs

[*glas*]

Wow, a je to res? Tudi mene je to presenetilo.

 

To je par zanimivosti, ki jih je tako lepo zbral skupaj, svetovno priznan zgodovinar Yuval Noah Harari, ki analizira preteklost in prihodnost človeške civilizacije..

Avtor mednarodne bestseller uspešnice Sapiens: A Brief History of Humankind

 

Da se ne spuščam v njegove specialnosti, ampak to ni njegova edina knjiga in tudi prejel je veliko nagrad za originalnost in za njegov pristop k analizi človeške vrste.. Delno je tudi na podlagi teh resnic zaslovel in predava po vsem svetu in odpira ume ljudi..

[*glas*]

Samadhi - Part 1 (Maya the Illusion of the Self - 2017)

is the first installment of a series of films exploring Samadhi

 

https://www.youtube.com/watch?v=Bw9zSMsKcwk

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=Bw9zSMsKcwk

[*glas*]

Um je bil tisočletja kot zapor za zavest, saj so ljudje tudi praktično izkušali te predalčke uma v katerih so prebivali, od koder so izhajali, iz vedno istih prepričanj, iz starih spominov, iz venomer ponavljajočih se misli in tukaj je postalo kmalu zelo utesnjujoče in kot v zaporu.. Ko um izstopi najprej iz teh energestkih predalčkov, postane dojemanje realnosti in funkcioniranje povsem drugačno. A pridih zapora se kasneje lahko povrne in nekako še vedno ostaja.. Mogoče najprej ni jasno zakaj in tudi ne od kod.
Ko dojameš kako nastaja vsa ta realnost, ki jo opazujemo in ves ta pojavni svet, dojameš to seveda kot lastno projekcijo ali kot film, ki ga sam projiciraš skozi projektor svoje zavesti, ampak malo težje je dojeti dejstvo, da si del prijekcije tudi "ti sam", tvoje telo(telesa), tvoja osebnost in vse ostale plasti, ki jih trenutno prepozanavaš kot "jaz sem".. Kako se toraj osvoboditi? Če se neka osebnost želi recimo osvoboditi iz občutka zapora, mora najprej dojeti, da je tudi sama ta zapor iz katerega beži. Trud enega dela iluzije, da se osvobodi pred drugim delom iluzije, ne prinese nič več svobode, ampak le nadaljuje stanje uspavane zavesti ali zavest ki je absorbirana v iluzijo. In tukaj se nekateri nato ujamejo, v večno borbo z lastnimi sencami in vstrajno upajo, da ko vse te sence premagajo, da bodo svobodni. Osvobojenje ni dejanje ko se en delček osvobodi pred drugim, ampak ko najdeš točko od koder se vsi ti delčki projicirajo hkrati. Da to izkusiš, moraš najprej spustiti vse s čemer se enotiš. Takrat stopiš tudi izven iluzije ločenosti.
Ampak čisto nič te tam potem ne drži ali ovira da stopiš tudi nazaj v ozko poosebljeno stanje, kjer si bil prej, če te to še vedno zanima in to je najlepše.. ker lahko.

[*glas*]

Sem modrost/ljubezen/moč, nerazdružljiva troplastna kvaliteta življenja;

ampak samo takrat ko nisem samoomejena/prestrašena/šibka "kvaliteta" življenja..

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Hydrogen.gif

[mgd]

Edino prebujenje ki TRAJNO razbline mayo je prebujanje znotraj maye!

Ali podobno ko se v sanjah "prebudiš" znotraj sanj, ko se med sanjami zavedaš da sanjaš in vseeno sanjaš naprej.. In to je tisto kar je potrebno ta trenutek.

 

Danes zjutraj sem še na drugačen način dojel tole kar si takrat napisal. V tvojih očeh sem jaz v svojem postu z "zbujanjem iz maye" izničeval obstoj in namen "maye". No, v naslednjih odgovorih sem ti pojasnil kaj sem jaz mislil z "zbujanjem iz maye", tj. zbujanje iz zmote tega kdo v resnici si, ne pa za izničevanje obstoja in namena "maye" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Ja, ko se zbudiš iz "sanj" zmote kdo v resnici si, maya še vedno obstaja, ampak sedaj jo vidiš in uporabljaš drugače kot prej, zato tistih problemov/trpljenj iz zmote in zmotne uporabe ni več.

 

V tem smislu se strinjam s tvojo ilustracijo lucidnih sanj, ko si zavesten/prebujen znotri sanj... in podobno, ko si "prebujen iz budnega stanja" (tj. veš kdo si) a še vedno deluješ tudi v tem materialnem svetu. Seveda z drugačno zavestjo.

 

Maya ima svoj namen in da se ta namen lahko izpolni je BILO POTREBNO pozabiti Božansko stanje bivanja.. In to ni bila napaka, niti ni bil potreben noben greh, da je do tega prišlo, ampak je to bil sam čisti Božanski namen.. da lahko Neskončno dobi izkušnjo, kako pa bi bilo to če bi bilo končno.. Saj to je edno kar neskončno ne more narediti, izkušati omejenosti, izkušati ločenosti, izkušati časa, izkušati smrti in rojstva, izkušanje form - fizičnih in energetskih.. In da to lahko izkusi je potrebna maya!

To je ideja, ki je prišla iz najvišje ravni. In ta ne bi bila uresničena na način kot je bila zamišljena, če ne bi Božansko najprej "pozabilo" kdo je in postalo omejena forma, telo, ki ima meje in čas trajanja.. In namen mayae lahko uspe le tako, da najprej pozabiš kdo Si.. In nato čez določen čas pozabe, lahko zopet pogledaš skozi mayo in vidiš iluzijo omejitev in se nazaj spomniš kdo Si, in kar Si seveda že od nekdaj.. Ne moreš pa tega narediti po smrti.. To lahko narediš edino tukaj in nikjer drugje. In to je namen maye da ti podari to izkušnjo.. Nič v kreaciji ni napaka, zmota, greh ali balast.. vse ima svoj najvišji božanski namen.. in to lahko najdeš v vsaki stvari, tudi v najbolj banalni.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Kot sem ti že takrat napisal, Neskončno ali vsevedni Bog nikol ne pride pod vpliv maye, ampak lahko le mi, ki smo specifični delčki Boga, če/ko zlorabimo svojo svobodno voljo glede delovanja. Takrat se zmotno poistovetmo z materijo. Seveda ima v Božji kreaciji vse svoj namen, ampak to ne pomen, da zato ne obstaja tudi zloraba naše svobodne volje, greh, zmota, napaka in iz tega trpljenje, če to nardimo. Ker iz tega se nekaj naučimo, nekaj izkusimo. Obstaja pa tud pravilna uporaba naše svobodne volje, ki odpravi vse trpljenje in da vso blaženost.

 

Mi v resnic nismo Vse, je pa res da smo delček vsega in da smo z vsem povezani in da lahko zarad tega specifično vplivamo na vse in le v tem smislu lahko rečemo da smo tudi Vse, kot delček Vsega. Niti nismo Nič, je pa res, da se lahko zaveš, da nisi materialna energija, ampak s tem še vedno nisi ločen od nje.

 

Mi nismo materialna energija ampak majhna večna zavestna bitja, ki smo večni služabniki Boga, Najvišjega, Izvornega Zavestnega Bitja. Če/ko zlorabimo svojo svobodno voljo in se ne vključimo v Njegovo služenje ampak si želimo sebično uživat mayo, pridemo pod vpliv maye in s tem trpljenja, strahu... da se naučimo da to ni to in je naša napaka, greh. Če/ko se popravmo, smo rešeni. Bog je večno nad nami in je unchallengable truth.

[*glas*]

vsevedni Bog nikol ne pride pod vpliv maye, ampak lahko le mi, ki smo specifični delčki Boga, če/ko zlorabimo svojo svobodno voljo glede delovanja. Takrat se zmotno poistovetmo z materijo. Seveda ima v Božji kreaciji vse svoj namen, ampak to ne pomen, da zato ne obstaja tudi zloraba naše svobodne volje, greh, zmota, napaka in iz tega trpljenje, če to nardimo. Ker iz tega se nekaj naučimo, nekaj izkusimo. Obstaja pa tud pravilna uporaba naše svobodne volje, ki odpravi vse trpljenje in da vso blaženost.

 

Dokler ne razrešiš svojih ran na eterični in kavzalni ravni, tako dolgo rabiš take programe (ki jih zgoraj omenjaš) in seveda ti pomagajo pri preživetju vsakdana, da imaš potem vsaj neko fiksno smer in da se ne odločaš "narobe".. Prav in narobe, ki si si ga izgradil na preteklih izkušnjah: v enih "sem trpel", v drugih pa "sem bil blažen".. In poskus poiskati magično formulo, kako obdržati en pol dualnost in drugemu polu trajno ubežati.. Ampak če malo poznaš principe dualnosti, oba pola bosta vedno težila v izravnavo in jo bosta tudi dosegla. Zato bo poskrbljeno da bo v tvojem življenju enako minusa, ki bo vedno uravnotežil tvoja hrepenenja po plusu, ki ga imaš in se ga oklepaš..

 

Ko si pa sebe (in svoje rane) razrešil do take mere, da čustiš prisotnost božanskega tudi že v sebi (ne samo izven), potem počasi ideje o grehu, o prav/narobe odhajajo, saj si vsak korak bolj voden iz popolne modrosti/ljubezni/moči, da le stopaš v svoje perfektne stopinje in napak več ni.. "Verniki", ki verjamejo v greh, so vbistvu brez vere, brez svojega stika z božanskim in rabijo na kupe zapovedi, zakonov in pravil in to je res en zanimiv paradoks, saj tukaj maya zares pokaže svojo najbolj bleščečo obleko, tako bleščečo, da vsak hrepeneči "vernik", pade vanjo in tukaj lahko komaj začneš spoznavati pravo moč maye, ki jo toliko omenjaš.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Jaz v vsakdanjem "vernih", nikdar ne imenujem z to besedo, imenujem jih religiozni..

 

Zelo težko je stopiti na to pot, ki jo omenjam, da mayo ugledaš kot kakšno kot resnično je, izpod vseh teh plasti oblačil, skoraj nemogoče jo je spregledat, če strah še vedno pojmuješ kot nekaj tako groznega, da bi to moralo biti absolutno odstranjeno iz tvojega življenja, brez notranje želje, da se s svojim strahom soočaš in da mu na vsakem koraku soočanja dovoliš, da je tvoj (božanski) učitelj..

 

In tudi ko omenjaš, da je uživanje maye greh.. To pa je še največja iluzija.. Saj v bistvu gre za to, da mayo, dokler si še pod njenim vplivom, sploh ne moreš uživati, uživaš jo lahko le ko si ji zmožen pogledati v oči in nima več vpliva nate.. Prej maya uživa tebe (ne ti njo), ti pa zmotno misliš, da če se boš dobro skril pred njo, se z ne vem kakimi protektorji zaščitil pred njo, se ji odpovedal, da boš varen pred njo.. Ne ne boš!

 

Bog je večno nad nami

in pod nami, na levi in na desni, pred in za nami, izven in znotraj nas..

 

 

To je malo bolj točen opis. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

in je unchallengable truth.

 

 

Amen.

[mgd]

Dokler ne razrešiš svojih ran na eterični in kavzalni ravni, tako dolgo rabiš take programe (ki jih zgoraj omenjaš) in seveda ti pomagajo pri preživetju vsakdana, da imaš potem vsaj neko fiksno smer in da se ne odločaš "narobe".. Prav in narobe, ki si si ga izgradil na preteklih izkušnjah: v enih "sem trpel", v drugih pa "sem bil blažen".. In poskus poiskati magično formulo, kako obdržati en pol dualnost in drugemu polu trajno ubežati.. Ampak če malo poznaš principe dualnosti, oba pola bosta vedno težila v izravnavo in jo bosta tudi dosegla. Zato bo poskrbljeno da bo v tvojem življenju enako minusa, ki bo vedno uravnotežil tvoja hrepenenja po plusu, ki ga imaš in se ga oklepaš..

 

Sej jz nisem govoril o trpljenju in blaženosti v dualnosti ("v" v smislu pod njenim vplivom), ampak od odprave vsega možnega trpljenja ko presežeš njen vpliv in absolutni blaženosti v opravljanju svoje naravne funkcije. Vsako živo bitje se to trudi dosežt, ampak se da samo na en način, predaja Bogu, ker smo po večni naravi Njegovi služabniki.

 

Ko si pa sebe (in svoje rane) razrešil do take mere, da čustiš prisotnost božanskega tudi že v sebi (ne samo izven), potem počasi ideje o grehu, o prav/narobe odhajajo, saj si vsak korak bolj voden iz popolne modrosti/ljubezni/moči, da le stopaš v svoje perfektne stopinje in napak več ni.. "Verniki", ki verjamejo v greh, so vbistvu brez vere, brez svojega stika z božanskim in rabijo na kupe zapovedi, zakonov in pravil in to je res en zanimiv paradoks, saj tukaj maya zares pokaže svojo najbolj bleščečo obleko, tako bleščečo, da vsak hrepeneči "vernik", pade vanjo in tukaj lahko komaj začneš spoznavati pravo moč maye, ki jo toliko omenjaš.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Jaz v vsakdanjem "vernih", nikdar ne imenujem z to besedo, imenujem jih religiozni..

 

Ja pol napake (napačna dejanja) le obstajajo... drgač ne bi blo smisla govort o tem vodstvu...

 

Zelo težko je stopiti na to pot, ki jo omenjam, da mayo ugledaš kot kakšno kot resnično je, izpod vseh teh plasti oblačil, skoraj nemogoče jo je spregledat, če strah še vedno pojmuješ kot nekaj tako groznega, da bi to moralo biti absolutno odstranjeno iz tvojega življenja, brez notranje želje, da se s svojim strahom soočaš in da mu na vsakem koraku soočanja dovoliš, da je tvoj (božanski) učitelj..

 

In govort o poti... če napak ne bi bilo....

 

Odprava strahu je avtomatska in naravna ko si v svoji naravni funkciji, o tem sem govoril. Seveda je strah učitelj. Učitelj, da delaš nekaj narobe.

 

In tudi ko omenjaš, da je uživanje maye greh.. To pa je še največja iluzija.. Saj v bistvu gre za to, da mayo, dokler si še pod njenim vplivom, sploh ne moreš uživati, uživaš jo lahko le ko si ji zmožen pogledati v oči in nima več vpliva nate.. Prej maya uživa tebe (ne ti njo), ti pa zmotno misliš, da če se boš dobro skril pred njo, se z ne vem kakimi protektorji zaščitil pred njo, se ji odpovedal, da boš varen pred njo.. Ne ne boš!

 

Napisal sem da je želja (in posledično trud) po sebičnem uživanju maye napaka (greh), ki povzroča trpljenje. Pred mayo se ne da skrit ali se zaščitit, se ji odpovedat. Izpod njenega vpliva pa se da pridt le s predajo Njenemu gospodarju Bogu, drgač je nemogoče. Če nekdo misli da je prišel izpod vpliva maye s svojim neodvisnim trudom (mimo sprejetja Boga), se mu to le zmotno zdi in hmalu se bo znašel in videl v še večjem vplivu, vzgojno.

 

in pod nami, na levi in na desni, pred in za nami, izven in znotraj nas..

 

Seveda je Bog vseprisoten (za razliko od nas), ampak kar sem jaz zgoraj napisal je bilo, da smo mu večno podrejeni, da smo od Njega večno odvisni. Zato le ko smo mu naklonjeni, v svoji naravni poziciji, smo absolutno srečni, drgač v trpljenju, strahu, negotovosti, več ali manj. Samoočitno.

[*glas*]

Ja pol napake (napačna dejanja) le obstajajo... drgač ne bi blo smisla govort o tem vodstvu...

 

In govort o poti... če napak ne bi bilo....

 

Jaz ti govorim le o temu, da na določeni ravni bivanja napak ne izkušaš več.. Ti jih očitno izkušaš, če so ti temelj tvojega celotnega sistema verovanja in pogleda na svet..

Prava pot/ napačna pot; bog ukazovalec in hkrati vzgojitelj s trdo palico, ki daje zapovedi in če jih ne izvajaš 100%-no te useka s katastrofo in trpljenjem.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Takšna bitja, ki takole vladajo niso bogovi, čeprav vladajo lahko kdaj celim planetom ali še čemu večjemu.. Čeprav so celo tako omejena bitja v nekaterih "svetih" knjigah navedena, da je to naš bog.

Ljudje so na vsaki točki razvoja in evolucije sprejeli pač karkoli nad sabo za svojega boga, pa karkoli je trenutno bilo nad njimi.. Zato tudi ko je bilo nad njimi takšno maščevalno, vojne željno in sadistično bitje, ki si je zbral krog naivnežev, ki so ga želeli slaviti, ga ubogati in capkati za njim.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png in so ga želeli častiti kot boga. Za boga pa so ga sprejeli le zato, ker so boga iskali le nekje gori, ne pa tudi hkrati gori/doli, levo/desno, naprej/nazaj, zunaj/znotraj.

Vsak ki Boga ne prepozna v vsem, ga nato išče nato v nekem bitju (nekje nad) in želi da ga to bitje nato vodi in odreši.. in vse take poti so zelo kratkoročne.. na koncu mora vsak v sebi spoznati isto.. Saj se to Eno in Isto se izraža skozi vse nas..

 

In predstava o bogu, ki rad le izključuje iz Celote, kot da raje vključuje osebe nazaj v Celoto, je predstava, ki je zelo oddaljena od resnice.. Predstava o bogu: bog ki le postavlja pravila nekim (pod)bitjem in ko jih ta bitja ne upoštevajo, jih nato kaznuje; predstava o bogu, ki ima podbitja za svojo osebno sadistično zabavo, takšna podoba še ni dokaj razsvetljena predstava o bogu..

 

Samo povem pač..

[mgd]

Jaz ti govorim le o temu, da na določeni ravni bivanja napak ne izkušaš več.. Ti jih očitno izkušaš, če so ti temelj tvojega celotnega sistema verovanja in pogleda na svet..

 

Ja, če/ko vedno deluješ popolno, pol napak ne izkušaš več ja, ker jih ne počneš.

 

Prava pot/ napačna pot; bog ukazovalec in hkrati vzgojitelj s trdo palico, ki daje zapovedi in če jih ne izvajaš 100%-no te useka s katastrofo in trpljenjem.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Takšna bitja, ki takole vladajo niso bogovi, čeprav vladajo lahko kdaj celim planetom ali še čemu večjemu.. Čeprav so celo tako omejena bitja v nekaterih "svetih" knjigah navedena, da je to naš bog.

Ljudje so na vsaki točki razvoja in evolucije sprejeli pač karkoli nad sabo za svojega boga, pa karkoli je trenutno bilo nad njimi.. Zato tudi ko je bilo nad njimi takšno maščevalno, vojne željno in sadistično bitje, ki si je zbral krog naivnežev, ki so ga želeli slaviti, ga ubogati in capkati za njim.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png in so ga želeli častiti kot boga. Za boga pa so ga sprejeli le zato, ker so boga iskali le nekje gori, ne pa tudi hkrati gori/doli, levo/desno, naprej/nazaj, zunaj/znotraj.

Vsak ki Boga ne prepozna v vsem, ga nato išče nato v nekem bitju (nekje nad) in želi da ga to bitje nato vodi in odreši.. in vse take poti so zelo kratkoročne..

 

Tud to obstaja ja, sam jaz nisem govoril o takem ali takih bogovih. Bog ni maščevalen, vojne željan, sadističen in da ne bi bil povsod. On nas ma vse enako rad in samo dodeljuje rezultate naših aktivnosti in tudi trpljenje, ki ga dobimo kot posledico napak je za naše dobro, da se naučimo da so to res napake, če že ljubečega nasveta nismo upoštevali. Vse za naše dobro.

 

na koncu mora vsak v sebi spoznati isto.. Saj se to Eno in Isto se izraža skozi vse nas..

 

In predstava o bogu, ki rad le izključuje iz Celote, kot da raje vključuje osebe nazaj v Celoto, je predstava, ki je zelo oddaljena od resnice.. Predstava o bogu: bog ki le postavlja pravila nekim (pod)bitjem in ko jih ta bitja ne upoštevajo, jih nato kaznuje; predstava o bogu, ki ima podbitja za svojo osebno sadistično zabavo, takšna podoba še ni dokaj razsvetljena predstava o bogu..

 

Samo povem pač..

 

Se strinjam in jaz nisem govoril o takem bogu. Bog ima neomejeno vseprijetnih zabav in ena izmed njih je da ima otroke, ki jih ljubeče vzgaja v njihovo najvišje in večno dobro. Če upoštevajo njegove nasvete nimajo nobenega trpljenja in absolutno večno blaženost, če ne se iz napak naučijo da to ni to in se popravjo, odrešjo in dobijo absolutno večno blaženost.

[*glas*]

Ja pol napake (napačna dejanja) le obstajajo... drgač ne bi blo smisla govort o tem vodstvu...

 

In govort o poti... če napak ne bi bilo....

 

Ja, če/ko vedno deluješ popolno, pol napak ne izkušaš več ja, ker jih ne počneš.

 

Ne gre za to da bi to "stanje" lahko dosegel s tem, da postaneš popoln in da napak ne smeš več početi.. Vbistvu na eni točki le začutiš popolnost vsega.. In po tej izkušnji je le vprašanje časa, kdaj začneš to tudi živeti.. Realizacija se zgodi sicer instantno, manifestacija pa nato vseeno poteka korak za korakom, ker nižje plasti so goste in preprogramiranje rabi svoj čas.. In nato stvari, ki niso več v skladu z Celoto, nekako ne moreš več početi.. Prej ko nisi še bil tako intimno povezan z vsem okrog sebe, pa si mnogo vsega tega še lahko počel.. mogoče slab odnos do drugih ali tudi do sebe, čeprav vse kar počneš drugim vbisvu počneš vedno le sebi..

 

In ko vse to začutiš, ko se ti življenje odpre na tak globok način, dojameš tudi to, da so vse poprejšnje poti "zmot in trpljenja" bile ena od zanimivih poti, ki si si jo izbral za prehoditi in da je vsa celotna Pot zorkestrirana iz same Popolnosti in da nikdar ni bilo nobenih napak ali zmot, so bile le izkušnje, ki si jih želel občutiti, kot takšne kot so (so bile).. Noben greh ni bil potreben (ne izvorni, ne tukajšnji), da bi te ta obsodil na te izkušnje ločenosti, trpljenja, izgubljenosti in zapuščenosti.. Svobodno si si izbral, da se želiš potopiti v te sfere, kjer zavladajo takšna pravila realnosti in te "ločijo od tega" od česa se ni mogoče ločiti - torej je potrebna tudi iluzija, ki je tako močna, da ti tako izkušnjo sploh lahko doživiš in ta izkušnja (in maya) je dar, saj brez tega bi to ne bilo možno doživeti.. Bil si (in si še) radovedno in pogumno bitje, ki se je zavestno podalo na to pot in vse kar je tam gori, te je blagoslovilo na to pot, te blagoslavlja še sedaj, čeprav še vedno ne moreš dojeti, da si si lahko izbral kaj takega in do do neke mere še vedno zavračaš.. Zavračaš sebe, svojo izbiro in izbiro Najvišjega.. A vse ravni te še vedno bodrijo, da nekako sprejmeš te globoke skrivnosti, da to dojameš in sprejmeš.. Ko ti bo uspelo, bo s tabo ves kozmos doživel praznik ali kozmično ekplozijo vsega in to izključno zaradi tebe, ker ti je vse to uspelo..

 

Vsega tega kar opisujem pa ni možno začutiti na tak način, če v sebi nosiš še določeno nesprejemanje, ali sebe ali drugih ali Najvišjega in vsega čudnega kar se da doživeti in izkusiti v teh nižjih plasteh realnosti (ki so tudi del Vsega).. In dokler v sebi ne zrealiziraš popolnega odpuščenja, sprejetja in predaje Vsemu kar Je, tako dolgo (zaradi teh delčkov nesprejemanja v sebi), še vedno gradiš zidove do "slabega" in slabo obsojaš, seveda dokler "slabo" obsojaš, je potem seveda potrebno verjeti v greh, v napake, v kazen za njih in sledenje religijskim napotkom, kako je "treba" po poti.. in to se zdi v takem stanju seveda najbolj priročno, saj se zdi kot da te bo to obvarovala pred vsem česar še nisi zmožen sprejeti.. Ampak nihče te ne more obvarovati pred tem kar nosiš v sebi in s tem se boš moral slej ko prej tudi soočiti..

 

In strah pred resnično zaupati sam vase, je res velik strah, zato je lažje zaupati Budi, Jezusu, Krišni, Dalajlami,.. In nezmožnost sprejemanja res vsega kar je slabo/dobro, te nato omeji v pogojeno ljubezen, v ljubezen, ki izločuje (po strogih pravilih).. In nato tudi ko se s temi svojimi omejitvami in vsebinami obračaš navzgor, dobiš od zgoraj seveda enako preslikavo nazaj in te sreča točno tako učenje, taka religija, ki bo izpolnila tvoje stanje in tako se samopotrdiš v tem kar trenutno si.. in za vsakega posameznika vedno najdejo točno taka učenja, ki se skladajo z njegovimi lastnimi omejitvami, s širino njegovega sprejemanja in z robove njegove ljubezni.. in tako postaneš zaključena zanka, kamor nič novega več ne more prodreti.. Čez ta osebni rob dojemanja te pa spravi nekaj, ker je izven tvoje trenutne poti in ne nekaj kar je na njej.. lahko to imenuješ božja intervencija, naključje ali tudi spontano odprtje, lahko ti to pokaže tudi kako bitje.. ampak če ti že ne sledi potem temu bitju, ampak raje sledi (novemu) sebi, ki vse to lahko že od nekdaj dosega, le te ideje še ni dobil, da lahko.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[mgd]

Ne gre za to da bi to "stanje" lahko dosegel s tem, da postaneš popoln in da napak ne smeš več početi..

 

Nisem reku da ji ne "smeš" več početi, ampak da ko jih ne počneš več, jih ne izkušaš več, kar je bila tema. Ne želiš jih početi.

 

 

Vbistvu na eni točki le začutiš popolnost vsega.. In po tej izkušnji je le vprašanje časa, kdaj začneš to tudi živeti.. Realizacija se zgodi sicer instantno, manifestacija pa nato vseeno poteka korak za korakom, ker nižje plasti so goste in preprogramiranje rabi svoj čas.. In nato stvari, ki niso več v skladu z Celoto, nekako ne moreš več početi.. Prej ko nisi še bil tako intimno povezan z vsem okrog sebe, pa si mnogo vsega tega še lahko počel.. mogoče slab odnos do drugih ali tudi do sebe, čeprav vse kar počneš drugim vbisvu počneš vedno le sebi..

 

Vem, da se teb zdi, da si že začutil popolnost vsega in Celoto ampak je dejansko še nisi. Kar opisuješ je šele delček na poti iz ene specifične strani, ne pa še cilj - Celota, popolnost. Iz nekje kjer si bil prej vidt nekaj več je seveda boljš kot prej, ampak to kar opisuješ še ni izkušnja Celote, popolnosti. In ko jo izkusiš, jo hkrati že živiš, ni časa vmes in časa za preprogramiranje. Zato ti pravim, da izkušnje Celote, popolnosti, v celoti, popolnoma še nisi imel, zato tudi še irritacija npr. z religijami, Bogom kot bitjem, ki si mu vedno podrejen. Kar počneš drugim ne počneš vedno le sebi, ker ti si večno ti in drugi so večno drugi, ni da si vse le ti. Tudi to prikazuje omejenost tvoje izkušnje Celote, čeprav vem, da teb se pod vplivom maye zdi, da si jo že. Tud to je en trik maye.

 

In ko vse to začutiš, ko se ti življenje odpre na tak globok način, dojameš tudi to, da so vse poprejšnje poti "zmot in trpljenja" bile ena od zanimivih poti, ki si si jo izbral za prehoditi in da je vsa celotna Pot zorkestrirana iz same Popolnosti in da nikdar ni bilo nobenih napak ali zmot, so bile le izkušnje, ki si jih želel občutiti, kot takšne kot so (so bile).. Noben greh ni bil potreben (ne izvorni, ne tukajšnji), da bi te ta obsodil na te izkušnje ločenosti, trpljenja, izgubljenosti in zapuščenosti.. Svobodno si si izbral, da se želiš potopiti v te sfere, kjer zavladajo takšna pravila realnosti in te "ločijo od tega" od česa se ni mogoče ločiti - torej je potrebna tudi iluzija, ki je tako močna, da ti tako izkušnjo sploh lahko doživiš in ta izkušnja (in maya) je dar, saj brez tega bi to ne bilo možno doživeti.. Bil si (in si še) radovedno in pogumno bitje, ki se je zavestno podalo na to pot in vse kar je tam gori, te je blagoslovilo na to pot, te blagoslavlja še sedaj, čeprav še vedno ne moreš dojeti, da si si lahko izbral kaj takega in do do neke mere še vedno zavračaš.. Zavračaš sebe, svojo izbiro in izbiro Najvišjega.. A vse ravni te še vedno bodrijo, da nekako sprejmeš te globoke skrivnosti, da to dojameš in sprejmeš.. Ko ti bo uspelo, bo s tabo ves kozmos doživel praznik ali kozmično ekplozijo vsega in to izključno zaradi tebe, ker ti je vse to uspelo..

 

Greh pomen napačna aktivnost, tj. aktivnost, ki ti povzroči trpljenje, ki si ga ne želiš. Nardit greh je vedno tvoja izbira, nikoli ti ni bil vsiljen ali "zorkestriran iz same Popolnosti", drgač nima smisla govort o tvoji svobodni izbiri, ki jo kasnej omenjaš. Niti ni bila izbira Najvišjega, da ti izbereš greh. Greh si izbral ti, ne Najvišji. Najvišji ti ga je odsvetoval. Zato ti pravim, da tvoja izkušnja sebe, popolnosti, Najvišjega še ni popolna in ti si tist, ki še nekaj ne sprejmeš pri sebi, zavračaš, tj. svojo večno pozicijo v odnosu do Boga in s tem tudi do vseh njegovih neomejenih od Njega neločenih energij.

 

 

Vsega tega kar opisujem pa ni možno začutiti na tak način, če v sebi nosiš še določeno nesprejemanje, ali sebe ali drugih ali Najvišjega in vsega čudnega kar se da doživeti in izkusiti v teh nižjih plasteh realnosti (ki so tudi del Vsega).. In dokler v sebi ne zrealiziraš popolnega odpuščenja, sprejetja in predaje Vsemu kar Je, tako dolgo (zaradi teh delčkov nesprejemanja v sebi), še vedno gradiš zidove do "slabega" in slabo obsojaš, seveda dokler "slabo" obsojaš, je potem seveda potrebno verjeti v greh, v napake, v kazen za njih in sledenje religijskim napotkom, kako je "treba" po poti.. in to se zdi v takem stanju seveda najbolj priročno, saj se zdi kot da te bo to obvarovala pred vsem česar še nisi zmožen sprejeti.. Ampak nihče te ne more obvarovati pred tem kar nosiš v sebi in s tem se boš moral slej ko prej tudi soočiti..

 

Jz nisem slabega (greha, napake) obsojal/zavračal, ampak povedal da obstaja. In da ni nujno da ga izbereš. Ni dobro da ga izbereš. Če slediš napotke Boga, boš obvarovan, tj. ne boš storil greha, ne da česa ne bi zmogu sprejet. Ravno s tem sprejmeš samega sebe kdo si, ki maš svobodno voljo glede takega ali drugačnega delovanja in da pripadaš Bogu in da je zate najbolje, če si mu naklonjen, tj. slediš njegove napotke.

 

In strah pred resnično zaupati sam vase, je res velik strah, zato je lažje zaupati Budi, Jezusu, Krišni, Dalajlami,.. In nezmožnost sprejemanja res vsega kar je slabo/dobro, te nato omeji v pogojeno ljubezen, v ljubezen, ki izločuje (po strogih pravilih).. In nato tudi ko se s temi svojimi omejitvami in vsebinami obračaš navzgor, dobiš od zgoraj seveda enako preslikavo nazaj in te sreča točno tako učenje, taka religija, ki bo izpolnila tvoje stanje in tako se samopotrdiš v tem kar trenutno si.. in za vsakega posameznika vedno najdejo točno taka učenja, ki se skladajo z njegovimi lastnimi omejitvami, s širino njegovega sprejemanja in z robove njegove ljubezni.. in tako postaneš zaključena zanka, kamor nič novega več ne more prodreti.. Čez ta osebni rob dojemanja te pa spravi nekaj, ker je izven tvoje trenutne poti in ne nekaj kar je na njej.. lahko to imenuješ božja intervencija, naključje ali tudi spontano odprtje, lahko ti to pokaže tudi kako bitje.. ampak če ti že ne sledi potem temu bitju, ampak raje sledi (novemu) sebi, ki vse to lahko že od nekdaj dosega, le te ideje še ni dobil, da lahko.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

Zaupat Bogu ne pomen ne zaupati vase, ampak zavedat se svojih naravnih, konstitucionalnih omejitev napram Bogu in da je zato zate najbolje da zavestno (po svoji svobodni izbiri) slediš Njegovim napotkom. To je pravo zaupanje vase, pravo sprejemanje sebe, ki te odreš trpljenja in da absolutno zadovoljstvo.

 

Ti s svojimi dosedanjimi omejenimi izkušnjami in kakršnimkoli svojim trudom ne moreš spremenit resnice glede tega kdo si ti, kdo je Bog in kakšen je vajin večni odnos, da si mu večno podrejen, o čemer govore vse religije. Seveda obstajajo nivoji spoznanja tega večnega odnosa in s tem tudi nivoji razlaganja/razodevanja drugim. No, tvoje nadaljnje spoznanje glede vajinega večnega odnosa bo prišlo po Njegovi intervenciji in takrat bo tvoje sledenje Njemu eno s sledenjem tvojega "novega" (pravega) sebe. In to bo kategorično neprimerljivo prijetneje kot karkoli si do zdaj že izkusil, z istočasnim večjim zavedanjem, kot si ga dosedaj že imel.

[*glas*]

Zato ti pravim, da izkušnje Celote, popolnosti, v celoti, popolnoma še nisi imel, zato tudi še irritacija npr. z religijami, Bogom kot bitjem, ki si mu vedno podrejen. Kar počneš drugim ne počneš vedno le sebi, ker ti si večno ti in drugi so večno drugi, ni da si vse le ti. Tudi to prikazuje omejenost tvoje izkušnje Celote, čeprav vem, da teb se pod vplivom maye zdi, da si jo že. Tud to je en trik maye.

 

Imaš prav ja maya deluje tako.. Zato pa ko praviš:

 

greh je vedno tvoja izbira, nikoli ti ni bil vsiljen ali "zorkestriran iz same Popolnosti", drgač nima smisla govort o tvoji svobodni izbiri, ki jo kasnej omenjaš. Niti ni bila izbira Najvišjega, da ti izbereš greh. Greh si izbral ti, ne Najvišji. Najvišji ti ga je odsvetoval. Zato ti pravim, da tvoja izkušnja sebe, popolnosti, Najvišjega še ni popolna in ti si tist, ki še nekaj ne sprejmeš pri sebi, zavračaš, tj. svojo večno pozicijo v odnosu do Boga in s tem tudi do vseh njegovih neomejenih od Njega neločenih energij.

 

izražaš ravno to kar zgoraj opisuješ.. Govoriš kot poznavalec boga, čeprav se ne čutiš povezan z njim.. si pozicioniran izven Njega.. Če je bog povezan z vsem, kako si potem ti lahko ločen od njega, saj vedno v vsaki izjavi izražaš stališče, kako si ločen in oddvojen od njega.. In kako si imel lahko sploh kako izkušnjo že, ki jo ceniš, če še niti te enosti z njim nisi začutil..

 

Svobodna volja:

ideja "svobodne volje", ki jo ima oseba, ki živi to navidezno ločenost (v teh nižjih plasteh bivanja), -ko se ta oseba poveže nazaj, se ideja svobodne volje tako močno spremeni, da izgleda kot da svobodne izbire ni več.. In ko deluješ od "tukaj" je še vedno vse na voljo, a odločitev, ki je zate "prava" je vedno le ena (ni jih več na voljo ogromno).. In če operiram z terminom svobodne volje na ta način, da bi to tudi v tvojem jeziku zazvenelo, bi rekel tako; da ko se v polnosti povežeš nazaj, svobodne volje več nimaš, saj si jo predal božanskemu.. In zato ni več zmot, ni več slepih poti, ni več obilice izbir in odločanja kaj bi.. saj vedno le veš, kaj je izbrano zate in kaj je tvoj (popoln) korak.. In tukaj komaj doživiš prvo pristno izkušnjo svobode.. In seveda nimaš občutka, da si kaj izgubil, ampak le da si pridobil, saj vedno dobiš najboljšo izbiro ki obstaja zate..

 

Ti s svojimi dosedanjimi omejenimi izkušnjami in kakršnimkoli svojim trudom ne moreš spremenit resnice glede tega kdo si ti, kdo je Bog in kakšen je vajin večni odnos, da si mu večno podrejen, o čemer govore vse religije.

 

Hmmm, če res to govorijo vse religije potem itak niti približka tega, kaj so učile osebe, po katerih so nastale te religije.. Buda niti o bogu nikdar ni govorili če se ne motim (bolj le os tanjih samorealizacije in osvoboditve; za njega ideja boga ni bila potrebna na tej poti), Jezus je v svojih stanjih samorealizacije izrekel tudi "jaz in moj oče sma eno in isto" itd.. Da pa vsi ti "sporni zapisi" danes mogoče niso v knjigah za splošno občinstvo, pa so za to poskrbeli tisti, ki upravljajo z religijami in tudi z ljudmi..

[mgd]

Imaš prav ja maya deluje tako.. Zato pa ko praviš:

 

 

izražaš ravno to kar zgoraj opisuješ.. Govoriš kot poznavalec boga, čeprav se ne čutiš povezan z njim.. si pozicioniran izven Njega.. Če je bog povezan z vsem, kako si potem ti lahko ločen od njega, saj vedno v vsaki izjavi izražaš stališče, kako si ločen in oddvojen od njega.. In kako si imel lahko sploh kako izkušnjo že, ki jo ceniš, če še niti te enosti z njim nisi začutil..

 

Nikjer nisem napisu da se jaz ne čutim povezanega z Bogom ali da sem izven Njega ali da bi bil jaz ločen od Njega. Npr. imaš sonce in njegove žarke, ali ogenj in svetlobo ki izhaja iz njega ali diamant in sij ki izhaja iz njega. Sonce in njegovi žarki, ogenj in njegova svetloba, diamant in njegov sij niso ločeni med sabo, so eno, a hkrati tudi različno. Seveda se s temi primeri ne da adekvatno opisat dejanskega odnosa med živimi bitji in Bogom, so le za ilustracijo hkratne neločljivosti in različnosti. Odnos med večnimi živimi bitji in Bogom je da so eno (neločeni) a hkrati različni. Bog je izvor in gospodar energije, mi smo delčki njegove energije. Od njega nismo ločeni, a hkrati nismo On kot On. Smo eno, a hkrati različno. On je gospodar, mi smo služabniki, večno. Seveda se tega ne da vidt z materialnimi čutili ali imaginirat z umom ali delnimi duhovnimi spoznanji, ampak le po njegovi milosti/volji, če/ko jo sprejmeš (prostovoljno).

 

Jaz nisem ločen od Boga, nisem pa On. Razen v smislu kot njegov večni specifični delček, bolj natančno, delček njegove specifične energije, ne pa delček njega kot Izvor in Gospodar vseh njegovih različnih energij. Zato njegov večni služabnik, ki ima po Njegovi volji svobodno voljo, ki jo lahko zlorabim ali pa pravilno uporabim.

 

,

Svobodna volja:

ideja "svobodne volje", ki jo ima oseba, ki živi to navidezno ločenost (v teh nižjih plasteh bivanja), -ko se ta oseba poveže nazaj, se ideja svobodne volje tako močno spremeni, da izgleda kot da svobodne izbire ni več.. In ko deluješ od "tukaj" je še vedno vse na voljo, a odločitev, ki je zate "prava" je vedno le ena (ni jih več na voljo ogromno).. In če operiram z terminom svobodne volje na ta način, da bi to tudi v tvojem jeziku zazvenelo, bi rekel tako; da ko se v polnosti povežeš nazaj, svobodne volje več nimaš, saj si jo predal božanskemu.. In zato ni več zmot, ni več slepih poti, ni več obilice izbir in odločanja kaj bi.. saj vedno le veš, kaj je izbrano zate in kaj je tvoj (popoln) korak.. In tukaj komaj doživiš prvo pristno izkušnjo svobode.. In seveda nimaš občutka, da si kaj izgubil, ampak le da si pridobil, saj vedno dobiš najboljšo izbiro ki obstaja zate..

 

Kot sem že prej napisal, tele stvari pišeš iz svoje omejene izkušnje. Mi mamo vedno svobodno voljo in ne moreš je predat nikomur, da bi se potem ta lahko odločal namesto tebe. Nisi še v celoti spoznal sebe in drugih in maye in Boga.

 

Hmmm, če res to govorijo vse religije potem itak niti približka tega, kaj so učile osebe, po katerih so nastale te religije.. Buda niti o bogu nikdar ni govorili če se ne motim (bolj le os tanjih samorealizacije in osvoboditve; za njega ideja boga ni bila potrebna na tej poti), Jezus je v svojih stanjih samorealizacije izrekel tudi "jaz in moj oče sma eno in isto" itd.. Da pa vsi ti "sporni zapisi" danes mogoče niso v knjigah za splošno občinstvo, pa so za to poskrbeli tisti, ki upravljajo z religijami in tudi z ljudmi..

 

Budizem ni religija v pravem pomenu te besede, ravno zaradi neomenjanja Boga. Stvar je v tem, da je Buda prišel določene padle ljudi tistega časa odvrnit od zlorabe vedskih žrtovovanj živali, ker s tem delajo greh in jim škoduje in jim zavoljo tega odmaknil Vede. Ne ker bi blo kaj narobe z Njimi, ampak ker so delal nekaj drugega, sebičnega, v imenu Njih. In jim pokazal pot k vrlini in "osvoboditvi" iz trpljenja. To je bil le delček poti iz določene smeri (ali specifičnega ozadja določenih ljudi) ne pa še dokončna samorealizacija ali osvoboditev, zato Bog tudi ni omenjen. Po njem je prišel Šankaračarija in te ljudi peljal še naprej in po njem še Ramanuja, Madhva itd. še naprej do spoznanja svojega večnega odnosa z Bogom.

 

To kar omenjaš iz Tomaževega evangelija ni tko kot si ti napisal, ampak je Jezus rekel "jaz in Oče sva eno" (ne da sva eno in isto). Seveda sta Jezus in Oče eno. Sin ne obstaja brez Očeta in Oče ne obstaja brez sina, sta neločljivo povezana, eno. Tako kot npr. diamant brez svojega sija ne, ampak hkrati je sin sin in Oče Oče in diamant diamant in sij sij, niso ločeni a hkrati različni. In da je Jezus eno z Očetom pomeni tud to, da je bil poslan/pooblaščen kot Njegov predstavnik in v tem smislu je eno z Njim. Tako kot npr. ogenj lahko zakuri les, železo ga sam po sebi ne more, ampak če je železo v tesnem stiku z ognjem dlje časa, tudi on pridobi (prevzame) kvaliteto kurjenja in z njim lahko zažgeš les, ni pa neodvisen sam po seb. In da sta Jezus in Bog eno pomeni tudi to, da je tisto kar si želi Bog tudi osebna želja Jezusa. Kar Bog želi da se nardi, si Jezus želi Zanj nardit, tj. sta eno v interesu, v odnosu.

 

Ne pa da je Jezus eno in isto kot Bog. Tudi ti v resnici nisi Bog, si le delček Njegove specifične energije in kot tak njegov večni služabnik, ki seveda nikol ni ločen od Boga. Ampak če zlorabiš svojo svobodno voljo, te prekrije maya in pozabiš na to kdo si in kakšen odnos imaš z Bogom, da vidiš da to ni to kar si dejansko želiš, če že nisi verjel/sprejel nasveta Boga, da to ni to. Takoj ko se kesaš in se odločiš sledit nasvetu Boga, si rešen maye, s tem vsega trpljenja in dobiš absolutno izpolnjenost, v ljubezni do Boga v Njegovih neomejenih večnih zabavah, tako v tem materialnem svetu kot tudi v duhovnih.

[*glas*]

Saj ti kar pomagam ne? Da lažje izraziš evangelij po mgd-ju.. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

[Brezo]

“The INFINITE cannot be known to our reason, which can only distinguish and define; – but we can always conceive the abstract idea thereof, thanks to that faculty higher than our reason, – intuition, or the spiritual instinct of which I have spoken. Only the great initiates, who have the rare power of throwing themselves into the state of Samadhi, – which can be but imperfectly translated by the word ecstacy, a state in which one ceases to be the conditioned and personal “I,” and becomes one with the ALL, – only those can boast of having been in contact with the infinite: but no more than other mortals can they describe that state in words.” http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png