Krst - da ali ne?

[mgd]

Pojavi se vprašanje kako lahko Bog ve kaj bo nekdo naredil, če obstaja svobodna volja. A ni bolj logično svobodne volje ni al pa Bog ne ve kako se bo kdo odločil, kaj bo naredil ampak samo predvideva. In ko človek sprejme odločitev in nekaj naredi, Bogec vidi malo morje scenarijev, ki se lahko zgodijo po tistem. Torej se lahko s trenutnimi odločitvami in dejanji posameznika spreminjajo tudi dogodki oz. scenariji, ki lahko sledijo nekemu dogodku...

 

Bog je vsemogočen in vseveden, kar presega domet tvoje logike bazirane na materialnih izkušnjah. Sam po njegovi milosti lahko vidiš.

[Brezo]

Tole ni res, je le umska špekulacija, ki izhaja izpod vpliva lažnega ega, ki ne želi prevzeti odgovornosti za svoj prekršek, izvirni greh. Je neiskrenost, ki ne omogoča rešitve.

 

Popolne nikol ne padejo. Padejo samo tiste, ki ne sledijo nasveta popolnih.

 

 

Bog je vsemogočen in vseveden, kar presega domet tvoje logike bazirane na materialnih izkušnjah. Sam po njegovi milosti lahko vidiš.

 

Ponavljaš ene in iste besedne zveze, kot da drugega ne znaš govoriti...skratka podoben si papigi al pa nekomu, ki ima oprane možgane...

 

Kot drugo ne znaš pojasniti od kje padle dušice, če je na začetku vse bilo popolno...kako lahko popolne dušice sledijo nasvete popolnih, če po vsej verjetnosti tudi same imajo to znanje...al pa niso popolne...in spet smo na začetku...

 

Kot tretje...jaz nimam kaj sprejemati svoje napake za izvirni greh, ker ta kot tak sploh ne obstaja, ampak je samo metafora...kar pa po drugi strani ne pomeni, da zavračam to kar ta metafora predstavlja. Po drugi strani pa če je res vse to kar mi ti očitaš, zakaj te potem šišam sto na uro...Prav tako pa tudi tvoje kao ne vem kako visoke danes živeče učitelje...in nisem edini...

 

Skratka ene in iste stvari nakladaš po različnih temah, tako da si postal že prav malo "dosadan". In kot sem že rekel nekoč nekje mojih postov ni treba več citirat, ker se mi ne da več odgovarjat. Zakaj ne greš razlagat teh svojih bajk rastlincam in živalim, mogoče te bodo one prej poslušale kot pa osebki tukaj.

[mgd]

Kot drugo ne znaš pojasniti od kje padle dušice, če je na začetku vse bilo popolno...

 

Sem ti že napisal v tej temi, da tiste, ki so padle duše, "v začetku" niso bile popolne, ker niso ble izkušene, niso mele vsega znanja in imajo zato potencial da padejo... za razliko od popolnih, ki nikoli ne padejo.

 

kako lahko popolne dušice sledijo nasvete popolnih, če po vsej verjetnosti tudi same imajo to znanje...al pa niso popolne...in spet smo na začetku...

 

Niso ble popolne in nimajo vsega znanja in če ne sledijo nasveta popolnih padejo.

 

Kot tretje...jaz nimam kaj sprejemati svoje napake za izvirni greh, ker ta kot tak sploh ne obstaja, ampak je samo metafora...kar pa po drugi strani ne pomeni, da zavračam to kar ta metafora predstavlja.

 

Seveda obstaja izvirni greh in je naša napaka zaradi katere smo padli in dokler je ne popravmo se ne mormo rešit trpljenja.

[Brezo]

Sem ti že napisal v tej temi, da tiste, ki so padle duše, "v začetku" niso bile popolne, ker niso ble izkušene, niso mele vsega znanja in imajo zato potencial da padejo... za razliko od popolnih, ki nikoli ne padejo.

 

Niso ble popolne in nimajo vsega znanja in če ne sledijo nasveta popolnih padejo.

 

Seveda obstaja izvirni greh in je naša napaka zaradi katere smo padli in dokler je ne popravmo se ne mormo rešit trpljenja.

 

Iz tega sledi, da Bog na začetku ni bil popoln...torej Bog ni vseveden, vsemogočen...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

A ne piše v Vedah nekaj v smislu eno je postalo tri, tri je postalo sedem, itd...in ker dušice izvirajo iz tega izvora...kako so lahko potem bile nepopolne...razen če je bil nepopoln tudi njihov Kreator oz. Vir iz katerega so izšle...

 

Skratka tvoje razlage se ne skladajo niti z zdravo logiko, kaj šele z zapisi v Vedah...polno enih lukenj, ki jih ne znaš pojasniti...in ker ne znaš pojasniti, uporabljaš ene in iste obrabljene fraze...Kot duhovniki, popi al pa hodže, ko ne znajo razložiti ali pojasniti določene podrobnosti pa rečejo, to je zaradi greha al pa tako piše v Bibliji, Koranu...In potem verske ovčke sledijo načitam verskim ljudem, ki poznajo samo neko teorijo, dejansko se jim pa še sanja ne o pomenu globinskih stvareh, kaj šele da bi imeli kaj prakse o temu...

 

V svetih knjigah ni nikjer omenjen pojem "izvirni greh", vse do takrat ko so to začeli širiti cerkveni človečki...nanaša se pa kao na padec adama in eve...da sta pa dva človečka zaplodila celo človeštvo je pa evolucijsko nemogoče in v nasprotju s tem kar pravijo Vede...Če se pa pod pojem "izvirni greh" vzame kot človekovo zavestno odločitev da prekine odnos z Bogom, pa to tehnično ni mogoče, ker je zmeraj povezan z njim...Ampak tudi če se je neka dušica odločila da kao ne bo sledila njegovih namigov, nasvetov, ta prekinitev ni mogla priti kar od enkrat, ampak je moralo miniti v povprečju 1/5 celega involucijskega/evolucijskega cikla...kar se lahko šteje v milijardah zemeljskih letih in ne vem koliko življenjih...Po domače povedano če si predstavljaš krog, je to nekje na prvi četrtini, če krog razdeliš na štiri enakovredne dele. In od tam se šele lahko govori o kao izvornem grehu...do takrat so pa dušice več ali manj bile popolne. In to je omenjeno celo v Vedah, ki jih tako rad poudarjaš, samo zgleda da jih ne znaš tolmačiti. Kot da bi na matematičnem izpitu dobil napisano vse formule, ti jih pa ne bi znal uporabljati v enačbi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mgd]

Iz tega sledi, da Bog na začetku ni bil popoln...torej Bog ni vseveden, vsemogočen...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

A ne piše v Vedah nekaj v smislu eno je postalo tri, tri je postalo sedem, itd...in ker dušice izvirajo iz tega izvora...kako so lahko potem bile nepopolne...razen če je bil nepopoln tudi njihov Kreator oz. Vir iz katerega so izšle...

 

Ne, ne piše tega. Bog je vedno popoln, vseveden, vsemogočen in iz njega izhaja več kategorij duš, ene so popolne, ki nikol ne padejo, eno so nepopolne (majhni otroci), ki imajo potencial padca, če ne sledijo nasveta Boga ali popolnih duš, ki vedno sledijo in predlagajo nasvet Boga. Če sledijo, dosežejo popolnost in nikol ne padejo.

 

V svetih knjigah ni nikjer omenjen pojem "izvirni greh", vse do takrat ko so to začeli širiti cerkveni človečki...

 

Je omenjen. V sanskritu isad apetasya.

 

nanaša se pa kao na padec adama in eve

 

To je razlaga v krščanstvu samo, ampak vsebina izvirnega greha v vseh svetih spisih je ista. Po milosti Boga ga lahko tudi sam uvidiš, tj. kaj si naredu, zarad česa si padu.

 

...da sta pa dva človečka zaplodila celo človeštvo je pa evolucijsko nemogoče in v nasprotju s tem kar pravijo Vede...

 

Je mogoče in tud v Vedah piše, da sta zaplodila dva, tj. začela dva.

 

Če se pa pod pojem "izvirni greh" vzame kot človekovo zavestno odločitev da prekine odnos z Bogom, pa to tehnično ni mogoče, ker je zmeraj povezan z njim.

 

Ni ti potrebno špekulirat glede pomena izvirnega greha, je že jasno podan. Ne gre se za prekinitev povezanosti z Bogom.

 

..Ampak tudi če se je neka dušica odločila da kao ne bo sledila njegovih namigov, nasvetov, ta prekinitev ni mogla priti kar od enkrat, ampak je moralo miniti v povprečju 1/5 celega involucijskega/evolucijskega cikla...kar se lahko šteje v milijardah zemeljskih letih in ne vem koliko življenjih...Po domače povedano če si predstavljaš krog, je to nekje na prvi četrtini, če krog razdeliš na štiri enakovredne dele. In od tam se šele lahko govori o kao izvornem grehu...

 

Naenkrat je prišla posledica izvirnega greha, ki je bil storjen iznad materialnega časa, tj. v večnosti.

 

do takrat so pa dušice več ali manj bile popolne.

 

Kot sem že napisal, duše, ki imajo potencial padca in ki so že padle niso popolne, lahko pa dosežejo popolnost in nikoli ne padejo (več).

 

In to je omenjeno celo v Vedah, ki jih tako rad poudarjaš, samo zgleda da jih ne znaš tolmačiti. Kot da bi na matematičnem izpitu dobil napisano vse formule, ti jih pa ne bi znal uporabljati v enačbi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

To v Vedah ni omenjeno, je pa lahko v kakšnih imaginarnih tolmačenjih, ampak ti ne spremenijo resnice.

[mgd]

Domoljubka, ti ne trpiš zarad tega ker je Bog naredu tako kreacijo kakršno je, ampak ker ne slediš njegovga nasveta kako pravilno žvet v njej. Zato se ti ne splača ukvarjat zakaj je kreacija taka kakršna je, ki je btw. popolna, vsedobra, sam ti si pred dejstvi še zatiskaš oči, ker s tem ne boš rešla svojga problema, tako kot npr. ne rešiš problema s kožo, če je vzrok v okvari jeter samo s tem, da mažeš kremo in začasno lajšaš simptome. Ko boš sledila nasvet Boga boš lahko tud razumela in videla kako je njegova kreacija vsedobra. Drgač pa se lohk buniš, domišljaš in ugibaš še miljone let, življenj, pa se ne boš rešla trpljenja in dobila absolutne izpolnitve, niti mogla dejansko pomagat drugim.

[alef]

mgd, zanima me kaj ti piješ ali kadiš?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Jaz bi tudi... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Očitno, karkoli je že, močno zadene... http://www.cosgan.de/images/smilie/frech/a055.gif

[jakec]

Krst je pomemben, ker na določen način zaznamuje življenje otroka, njegovo prihodnost. S krstom hočejo starši, oziroma preko njih Cerkev, otroka,ki o tem ne more odločati, včlaniti v neko vero, grobo rečeno sekto. če mu pozneje, ko si začne ta otrok izbirati svojo pot v življenju starši to omogočijo, ga pri tem iskanju ne ovirajo, potem je v redu, krst izgubi svoj pomen, v nasprotnem primeru zna biti ovira in problem.

 

Glede Boga pa je stvar zelo preprosta, sploh ni pomembno, ali obstaja, ali pač ne. Vse prevečkrat je izkoriščan za izgovor za vse slabo, kar se nam zgodi, ali alibi za neaktivno iskanje izhoda iz problemov, v smislu, saj on tako hoče.

 

Vsak naj hodi svojo pot tako, da bo ljubezniv, prijazen, pripravljen pomagati, če ne more pomagati, pa naj nikomur ne škoduje. Tako bo njegovo življenje osmišljeno, vse je v nas samih, ne v drugih. Tudi če Bog je, je v nas, ne nekje izven.

 

Saj menda nihče ne misli, da bo pogubljen, ali kako drugače kaznovan vsak, ki ne verjame v Boga. Če v življenju nikomur ne narediš hudega, tudi tebi ne more biti hudega, čeprav zanikaš obstoj Boga.

[Mantis]

Iz tega sledi, da Bog na začetku ni bil popoln...torej Bog ni vseveden, vsemogočen...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Se strinjam, z dodatkom, da bog še vedno ni popoln, ampak se uči in izkuša (tudi prek izkušenj svojih podaljškov - nas bitij). Mogoče mu je cilj popolnost, izkušanje pa je sredstvo za dosego tega cilja. Toda kaj se zgodi potem, ko so doseže popolnost?

[*glas*]

... ti ne trpiš zarad tega ker je Bog naredu tako kreacijo kakršno je, ampak ker ne slediš njegovga nasveta kako pravilno žvet v njej. Zato se ti ne splača ukvarjat zakaj je kreacija taka kakršna je, ki je btw. popolna, vsedobra, sam ti si pred dejstvi še zatiskaš oči, ker s tem ne boš rešla svojga problema, tako kot npr. ne rešiš problema s kožo, če je vzrok v okvari jeter samo s tem, da mažeš kremo in začasno lajšaš simptome. Ko boš sledila nasvet Boga boš lahko tud razumela in videla kako je njegova kreacija vsedobra. Drgač pa se lohk buniš, domišljaš in ugibaš še miljone let, življenj, pa se ne boš rešla trpljenja in dobila absolutne izpolnitve, niti mogla dejansko pomagat drugim.

 

V branju mgd-ja, sam ne vidim nekega smisla, saj ko prebereš 2-3 poste (v katerikoli temi) zveš njegovo celotno filozofijo in tudi kje se nahaja, zakaj se tam nahaja, kaj se trudi narediti in tudi zakaj.. Je pa seveda potem izziv ga ne brati, ker je vsepovsod in vsepovsod le 1000 krat ponavlja eno in isto..

Zakaj bi nekdo to počel?

Delno tudi zato, saj verniki, potrebujejo druge vernike, da si tako utrjjejo svojo vero, torej potrditve, ki jih sami v sebi nimajo (saj slepo sledijo le nečemu kar nekje piše, ali kar je nekdo rekel) in si potem potrditve "nabirajo" preko tega, da to kar bi radi sami verjeli, vsiljujejo drugim, delno da si potrjujejo svojo moč, saj se dokazujejo sami sebi kako neomajni so v temu kar govorijo in kako se jih niti za mm ne da premakniti, delno da se samopotrjujejo s tem, koliko ljudi jim uspe spraviti v "svojo religijo" ali pač to njihovo trenutno mentalno prepričnje, ki ga razglašajo..

Znano pa je, da dobra roba se itak sama prodaja in če nekdo hodi od vrat do vrat in trka, ljudje pa ga ali odslavljajo ali mu niti vrat več ne odpirajo, je jasno, da taka oseba ne ponuja ravno nečesa kvalitetnega ali potrebovanega.. Po tisto res kvalitetno stvar pa se ljudje recimo samo dvignejo iz kavča in se odpeljejo do določene osebe, ki jo ima ali jo izdeluje, pa tudi če je ta oseba na drugem koncu sveta..

In recimo "prodajalci boga" pa so še najhujši.. Zakaj? Ker če bi vsi ti dejansko poznali boga, ga ne bi tako ceneno ponujali ali vsiljevali drugim. Ker s takim delovanjem ža v osnovi razvrednotijo celoto tega kar Božanstvo je, kateri vidik življenja predstavlja in neprecenljivo vrednost tega..

Tako da, ko se ti ljudje sprehajajo in posiljujejo druge s "svojo edino pravo" mentalno/čustveno predstavo tega, kar pač imenujejo bog.

 

Če bi ti ljudje res imeli kakršenkoli stik s tem tako imenovanim bogom, ki ga razglašajo, potem bi imeli že itak vse in ne bi potrebovali toliko te pozornosti, ki si jo s takim delovanjem izsiljujejo, niti ne bi imeli niti motiva več po takem početju, saj bi sami sebe že realizirali.. In potem tako nerealizirani osebki, želijo učiti nekaj, kar še sami niso spoznali.. Ter se tako ustavijo na svoji poti razvoja.. Je pa to, kot bi sam rekel, pač določena faza duhovnega razvoja, ki pač nekaj časa traja, nato pa greš naprej.. Čeprav nekateri potem cela življenja preživijo v tej fazi, preden se jim uspe premakniti naprej.. In tudi s tem ni nič narobe, saj vsak si vzame toliko časa, kot ga pač potrebuje..

 

Mogoče bi take ljudi trebalo sprejeti, jim nekako pomagati, jih objeti ali jim kakorkoli drugače pomagati.. Ne vem? Težko je pač pomagati nekomu, ki je tako mentalno opran, da misli, da je poklican za to da "reši" svet.. Torej ideja rešiti svet, ki izhaja iz prelaganja dela, ki bi ga trebalo opravljati na sebi, potem raje kar na "reševanje" drugih.. Ampak kako bo nekdo, ki še sebe ni razrešil reševal druge?

 

In dalje ko so te osebe zataknjene v tem stanju zablod, bolj je to opaziti in prepoznati skozi njihovo delovanje. Ker bolj se odmikajo od lastnega razvoja, bolj ubupano se trudijo to početi drugim.. Obupano iščejo kogarkoli, ki bi jih poslušal, ko je teh vedno manj, pa pač postajajo bolj in bolj glasni in vsiljivi in dobesedno zasledujejo vsakora in kogarkoli, ki se pred njim ne zmorejo zaščiti, da jim vsili karkoli se pač da.. In te osebe se dobro prepozna, saj vse delujejo vampirsko, na silo vlečejo pozornost, se vsiljujejo vsepovsod kjer temu ni prostor in čas, gre za pasivno agresivno delovanje (ženski princip), ko s svojo "vsiljivo prijaznostjo" povzročiš, da se drugemu lahko zmeša in tako pridobiš svojo potrebno energijo in pozornost..

 

Podobno delujejo tudi virusi (računalniski ali tudi energetski), saj edino virus misli, da je edino njemu dovoljen vstop vsepovsod, v vsak kotiček, v vsako sobo, v vsak računalnik, v vsako temo, v vsako osebo, v vsako misel, predvsem pa v vsak trenutek tišine..

 

In če bi oseba, ki je zapadla v tako virusno delovanje, se le predala tej tišini, se bi ji njen svet (mentalnih konstruktov) slej ko prej sesul in v tem sesutju, bi ta oseba dobila možnost spoznati vsaj pridih boga, ki ga je poprej razglašala in še nikdar sploh niti bila vstiku z njegovo (vse)prisotnostjo..

[domoljubka]

Uffff Glas...tole si sicer v piko povedal in razčlenil....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

 

Ok...je pa pri Mgd- ju lahko res še ena opcija.

Da je morda zares v tem tako, da se je našel in mu prinaša popolnost ....in da enostavno verjame, da bi zato lahko to spoznanje koristilo tudi drugim...

Morda s srcem čuti, da bi zato to svoje spoznanje rad delil še z ostalimi, ki pač nizamo razne življenjske tegobe...

 

Pri tem pa pozablja, da ima vsak svoj križ...in da zaradi okoliščin ne moremo vsi v isti obliki deliti istega prostora, časa, karme in izkušenj...zlasti, ker je zato več poti...in vsak si nekako glede na svoje življenje izbira svoja križišča in ovinke..

 

Zdaj ali je samo tako strasten v prenosu lastnega doživljanja ali je pa vse to kar si razlgal potrjeno.......

Škoda da Mgd ne razume, da takšen pristop pri ljudeh, ki že imamo sicer svoje mnenje o religijah, Bogu in sledenju.... ne potegne ...

 

Sama sem se že zdavnaj, ko nisem tem vprašanjem prišla do konca usmerila tako- kot je zgoraj napisal Jaka ... (citiram );

- Vsak naj hodi svojo pot tako, da bo ljubezniv, prijazen, pripravljen pomagati, če ne more pomagati, pa naj nikomur ne škoduje. Tako bo
njegovo življenje osmišljeno, vse je v nas samih, ne v drugih....

in

- Če v življenju nikomur ne narediš hudega, tudi tebi ne more biti hudega (generalno razumljeno v končnem smislu ), čeprav zanikaš obstoj Boga.

 

Evo tole je v bistvu pomembno.....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

p.s.

(heheh...do prjaznosti mi pa še veliko manjka zlasti kar se politike in njenih posledic na življenja bitij in narave tiče....tu pa nema prjaznosti, ker se mi zdi, da si z njo samo škodimo..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/azzangel.gif )

[jakec]

Vseeno pa smo ljudje razmišljujoča bitja in če že premišljujem o kakršnem koli bogu, samo premišljevanje seveda še ne pomeni verjeti, ampak zgolj dopuščati možnost, se sprašujem, kako je bil bog ustvarjen?

 

Če je bil ustvarjen po nekom, iz nečesa, (le po kom in kako?) potem ne more biti popoln in vsemogočen, če pa je ustvaril samega sebe,(spet kako?) kakšen smisel je imel ta podvig. Kajti, če je po ustvarjenju samega sebe ustvaril še celotno vesolje in končno življenje v njem, potem to ni drugega, kot sestavljanje lego kock ali igra v peskovniku. Če pa vse obrnemo in pomislimo, da je boga ustvaril človek za svoje potrebe, potem pa gre le za zlorabo neke besede in neke ideje. Ali pa za nezaupanje v samega vase in potrebo po vodenju od nekje zgoraj.

[mgd]

Krst je pomemben, ker na določen način zaznamuje življenje otroka, njegovo prihodnost. S krstom hočejo starši, oziroma preko njih Cerkev, otroka,ki o tem ne more odločati, včlaniti v neko vero, grobo rečeno sekto. če mu pozneje, ko si začne ta otrok izbirati svojo pot v življenju starši to omogočijo, ga pri tem iskanju ne ovirajo, potem je v redu, krst izgubi svoj pomen, v nasprotnem primeru zna biti ovira in problem.

 

Lahko pa izbere nadaljevanje sledenja Jezusovega nauka.

 

Glede Boga pa je stvar zelo preprosta, sploh ni pomembno, ali obstaja, ali pač ne. Vse prevečkrat je izkoriščan za izgovor za vse slabo, kar se nam zgodi, ali alibi za neaktivno iskanje izhoda iz problemov, v smislu, saj on tako hoče.

 

Če ga nekdo izkorišča v te namene to seveda ni dobr, ampak to ne pomen, da ni pomembno ali obstaja ali ne.

 

Vsak naj hodi svojo pot tako, da bo ljubezniv, prijazen, pripravljen pomagati, če ne more pomagati, pa naj nikomur ne škoduje. Tako bo njegovo življenje osmišljeno, vse je v nas samih, ne v drugih. Tudi če Bog je, je v nas, ne nekje izven.

 

Bog je v nas ja (ampak ni nismo On), ampak izven tudi, je vsepovsod.

 

Saj menda nihče ne misli, da bo pogubljen, ali kako drugače kaznovan vsak, ki ne verjame v Boga. Če v življenju nikomur ne narediš hudega, tudi tebi ne more biti hudega, čeprav zanikaš obstoj Boga.

 

Če nekdo ne verjame v Boga, se v bistvu že sam kaznuje, ker bo napačno deloval, tj. ne v skladu z nasvetom Boga. Ne moreš da v življenju nikomur ne bi naredil nič hudega če zanikaš obstoj Boga. Npr. če ne ponudiš hrane Bogu, četudi si vegetarijanec delaš nasilje nad rastlinami. Če Bogu sprejemljivo hrano najprej ponudiš Bogu, dobijo duše v teh rastlinah večno dobrobit, tj. preskkočijo veliko rojstev in direktno dobijo človeško rojstvo v katerem imajo možnost da se ponovno obrnejo k Njemu in dosežejo končno izpolnitev.

[domoljubka]

Vseeno pa smo ljudje razmišljujoča bitja in če že premišljujem o kakršnem koli bogu, samo premišljevanje seveda še ne pomeni verjeti, ampak zgolj dopuščati možnost, se sprašujem, kako je bil bog ustvarjen?

 

Če je bil ustvarjen po nekom, iz nečesa, (le po kom in kako?) potem ne more biti popoln in vsemogočen, če pa je ustvaril samega sebe,(spet kako?) kakšen smisel je imel ta podvig. Kajti, če je po ustvarjenju samega sebe ustvaril še celotno vesolje in končno življenje v njem, potem to ni drugega, kot sestavljanje lego kock ali igra v peskovniku. Če pa vse obrnemo in pomislimo, da je boga ustvaril človek za svoje potrebe, potem pa gre le za zlorabo neke besede in neke ideje. Ali pa za nezaupanje v samega vase in potrebo po vodenju od nekje zgoraj.

 

Ekola ...ti mene čist zastopiš...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[mgd]

Se strinjam, z dodatkom, da bog še vedno ni popoln, ampak se uči in izkuša (tudi prek izkušenj svojih podaljškov - nas bitij). Mogoče mu je cilj popolnost, izkušanje pa je sredstvo za dosego tega cilja. Toda kaj se zgodi potem, ko so doseže popolnost?

 

Bog je popoln.

 

 

če še ne veš ... to si TI

 

princip SEM

SEM eno z vsem, vse je v meni, SEM v vsem

SEM vodnik in SEM učitelj

SEM kreator in SEM prakreator

SEM vir in SEM pravir

http://www.lunin.net/forum/index.php/topic/16040-slike-sale-modrost/?p=1055796929

 

Si v domišljiji http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[mgd]

V branju mgd-ja, sam ne vidim nekega smisla, saj ko prebereš 2-3 poste (v katerikoli temi) zveš njegovo celotno filozofijo in tudi kje se nahaja, zakaj se tam nahaja, kaj se trudi narediti in tudi zakaj.. Je pa seveda potem izziv ga ne brati, ker je vsepovsod in vsepovsod le 1000 krat ponavlja eno in isto..

Zakaj bi nekdo to počel?

Delno tudi zato, saj verniki, potrebujejo druge vernike, da si tako utrjjejo svojo vero, torej potrditve, ki jih sami v sebi nimajo (saj slepo sledijo le nečemu kar nekje piše, ali kar je nekdo rekel) in si potem potrditve "nabirajo" preko tega, da to kar bi radi sami verjeli, vsiljujejo drugim, delno da si potrjujejo svojo moč, saj se dokazujejo sami sebi kako neomajni so v temu kar govorijo in kako se jih niti za mm ne da premakniti, delno da se samopotrjujejo s tem, koliko ljudi jim uspe spraviti v "svojo religijo" ali pač to njihovo trenutno mentalno prepričnje, ki ga razglašajo..

Znano pa je, da dobra roba se itak sama prodaja in če nekdo hodi od vrat do vrat in trka, ljudje pa ga ali odslavljajo ali mu niti vrat več ne odpirajo, je jasno, da taka oseba ne ponuja ravno nečesa kvalitetnega ali potrebovanega.. Po tisto res kvalitetno stvar pa se ljudje recimo samo dvignejo iz kavča in se odpeljejo do določene osebe, ki jo ima ali jo izdeluje, pa tudi če je ta oseba na drugem koncu sveta..

In recimo "prodajalci boga" pa so še najhujši.. Zakaj? Ker če bi vsi ti dejansko poznali boga, ga ne bi tako ceneno ponujali ali vsiljevali drugim. Ker s takim delovanjem ža v osnovi razvrednotijo celoto tega kar Božanstvo je, kateri vidik življenja predstavlja in neprecenljivo vrednost tega..

Tako da, ko se ti ljudje sprehajajo in posiljujejo druge s "svojo edino pravo" mentalno/čustveno predstavo tega, kar pač imenujejo bog.

 

Če bi ti ljudje res imeli kakršenkoli stik s tem tako imenovanim bogom, ki ga razglašajo, potem bi imeli že itak vse in ne bi potrebovali toliko te pozornosti, ki si jo s takim delovanjem izsiljujejo, niti ne bi imeli niti motiva več po takem početju, saj bi sami sebe že realizirali.. In potem tako nerealizirani osebki, želijo učiti nekaj, kar še sami niso spoznali.. Ter se tako ustavijo na svoji poti razvoja.. Je pa to, kot bi sam rekel, pač določena faza duhovnega razvoja, ki pač nekaj časa traja, nato pa greš naprej.. Čeprav nekateri potem cela življenja preživijo v tej fazi, preden se jim uspe premakniti naprej.. In tudi s tem ni nič narobe, saj vsak si vzame toliko časa, kot ga pač potrebuje..

 

Mogoče bi take ljudi trebalo sprejeti, jim nekako pomagati, jih objeti ali jim kakorkoli drugače pomagati.. Ne vem? Težko je pač pomagati nekomu, ki je tako mentalno opran, da misli, da je poklican za to da "reši" svet.. Torej ideja rešiti svet, ki izhaja iz prelaganja dela, ki bi ga trebalo opravljati na sebi, potem raje kar na "reševanje" drugih.. Ampak kako bo nekdo, ki še sebe ni razrešil reševal druge?

 

In dalje ko so te osebe zataknjene v tem stanju zablod, bolj je to opaziti in prepoznati skozi njihovo delovanje. Ker bolj se odmikajo od lastnega razvoja, bolj ubupano se trudijo to početi drugim.. Obupano iščejo kogarkoli, ki bi jih poslušal, ko je teh vedno manj, pa pač postajajo bolj in bolj glasni in vsiljivi in dobesedno zasledujejo vsakora in kogarkoli, ki se pred njim ne zmorejo zaščiti, da jim vsili karkoli se pač da.. In te osebe se dobro prepozna, saj vse delujejo vampirsko, na silo vlečejo pozornost, se vsiljujejo vsepovsod kjer temu ni prostor in čas, gre za pasivno agresivno delovanje (ženski princip), ko s svojo "vsiljivo prijaznostjo" povzročiš, da se drugemu lahko zmeša in tako pridobiš svojo potrebno energijo in pozornost..

 

Podobno delujejo tudi virusi (računalniski ali tudi energetski), saj edino virus misli, da je edino njemu dovoljen vstop vsepovsod, v vsak kotiček, v vsako sobo, v vsak računalnik, v vsako temo, v vsako osebo, v vsako misel, predvsem pa v vsak trenutek tišine..

 

In če bi oseba, ki je zapadla v tako virusno delovanje, se le predala tej tišini, se bi ji njen svet (mentalnih konstruktov) slej ko prej sesul in v tem sesutju, bi ta oseba dobila možnost spoznati vsaj pridih boga, ki ga je poprej razglašala in še nikdar sploh niti bila vstiku z njegovo (vse)prisotnostjo..

 

Lahko da nekdo počne to iz napisanega razloga, sam ne jaz.

[mgd]

Pri tem pa pozablja, da ima vsak svoj križ...in da zaradi okoliščin ne moremo vsi v isti obliki deliti istega prostora, časa, karme in izkušenj...zlasti, ker je zato več poti...in vsak si nekako glede na svoje življenje izbira svoja križišča in ovinke..

 

Ne pozabljam tega, sam ne strinjam se da nekdo ne bi mogu direktno it na odpravljanje izvornega vzroka problema.

 

Sama sem se že zdavnaj, ko nisem tem vprašanjem prišla do konca usmerila tako- kot je zgoraj napisal Jaka...

 

(heheh...do prjaznosti mi pa še veliko manjka zlasti kar se politike in njenih posledic na življenja bitij in narave tiče....tu pa nema prjaznosti, ker se mi zdi, da si z njo samo škodimo..http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/azzangel.gif )

 

Ravno zaradi tega, ker ne sprejmeš pravega odgovora.

Vseeno pa smo ljudje razmišljujoča bitja in če že premišljujem o kakršnem koli bogu, samo premišljevanje seveda še ne pomeni verjeti, ampak zgolj dopuščati možnost, se sprašujem, kako je bil bog ustvarjen?

 

Če je bil ustvarjen po nekom, iz nečesa, (le po kom in kako?) potem ne more biti popoln in vsemogočen, če pa je ustvaril samega sebe,(spet kako?) kakšen smisel je imel ta podvig. Kajti, če je po ustvarjenju samega sebe ustvaril še celotno vesolje in končno življenje v njem, potem to ni drugega, kot sestavljanje lego kock ali igra v peskovniku. Če pa vse obrnemo in pomislimo, da je boga ustvaril človek za svoje potrebe, potem pa gre le za zlorabo neke besede in neke ideje. Ali pa za nezaupanje v samega vase in potrebo po vodenju od nekje zgoraj.

 

Bog ni bil ustvarjen, večno obstaja, popoln.

[mgd]

Ekola ...ti mene čist zastopiš...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Noben od vaju pa še ne zastopi, da je vprašanje kdo je ustvaril Boga tako kot bi tist otrok rojen v podzemnem zaporu vprašal paznika kolk sveč rabi vzet, da bi zunaj lahko videl sonce. Ko ga je videl mu je blo vse jasno, tud zakaj je blo tisto vprašanje nesmiselno. Zakaj se vidva raje ne potrudita vidt Boga in vama bo vse jasno, kaj to pomen, da je večen, popoln, vsemogočen, vseveden, vseprisoten, vsedober... kokr da tolk umsko špekulirata ker ga s tem nikol ne bosta vidla in mela miru.

[Brezo]

Bog je iz našega vidika popoln...ampak to še ne pomeni, da ne more biti še bolj popoln...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Nekdo verjame v Boga, nekdo pa ne verjame v Boga tako kot učijo religije. Verjame pa kao v Višjo silo ali kaj drugega. Skratka dve različni strani enega in istega kovanca...Pravih ateistov (da ne verjamejo v prav nič), je namreč samo par procentov...vsaj tako pravijo študije...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Glas...skoraj si zadel bistvo...čeprav mgd ima te vzorce v sebi ima on bolj trenutno aktivirana slepila, da mora kao razlagati resnico za katero misli, da je edina prava. Misli da več ko bo razlagal o Krišni in kao več ljudi ko bo spreobrnil, da več dobrega dela bo naredil s tem. In da s tem kao služi Krišni. Ampak vsaka stvar ima dve plati in on zgleda, da noče ali ne vidi tiste druge...Po drugi strani ima pa resen problem z dokazovanjem. Pameten učitelj ne dokazuje ništa- pove svoje potem pa ali osebek to sprejme ali ne...

 

Po drugi strani pa Guruji tudi pravijo- človeček ko spoznaš samega sebe spoznaš tudi Boga...in obratno...navezuje se pa na lastne vzorce, slepila, itd, ki jih ima vsak človeček...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Mantis]

 

vsak, ki govori o bogu v 3. osebi : tisti bog, on bog, bog tam nekje ... ecetera,

se naj poglobi v čisto osnovni in čist duhovni princip zavedanja "SEM"

 

Mi je blizu ta koncept, da smo božanski (kreiramo-ustvarjamo), a je vseen hecn občutek, če govorim o bogu v 1. osebi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif

Bog je popoln.

 

Jok, brate.

[alef]

Uffff Glas...tole si sicer v piko povedal in razčlenil....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

 

Ok...je pa pri Mgd- ju lahko res še ena opcija.

Da je morda zares v tem tako, da se je našel in mu prinaša popolnost ....in da enostavno verjame, da bi zato lahko to spoznanje koristilo tudi drugim...

Morda s srcem čuti, da bi zato to svoje spoznanje rad delil še z ostalimi, ki pač nizamo razne življenjske tegobe...

Dvomim.

Kdor res verjame, ne dokazuje - nekaj podobnega je zapisal tu noter že nekdo pred mano.

Dokazuje, prepričuje tisti ki sam dvomi, tisti ki se v svojem prepričanju čuti osamljenega, jeznega, razočaranega ker tega prepričanja z njim ne deli skoraj nihče.

Pojavi se - pri nekaterih - občutek da ga je njegov guru oz. "pralec možganov" po domače povedano nategnil.

Ne dobesedno, se razume... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ja, res je pa tudi da se lahko motim in imaš prav ti.

To kar sem napisal je le ena od opcij, katera je prava ve samo mgd.

 

Kaže pa vse njegovo pisanje znake opranih možganov ali pa globoke vere in prepričanja.

Ampak - ali ni to eno in isto?

[*glas*]

Glas...skoraj si zadel bistvo...čeprav mgd ima te vzorce v sebi ima on bolj trenutno aktivirana slepila, da mora kao razlagati resnico za katero misli, da je edina prava. Misli da več ko bo razlagal o Krišni in kao več ljudi ko bo spreobrnil, da več dobrega dela bo naredil s tem. In da s tem kao služi Krišni. Ampak vsaka stvar ima dve plati in on zgleda, da noče ali ne vidi tiste druge...Po drugi strani ima pa resen problem z dokazovanjem. Pameten učitelj ne dokazuje ništa- pove svoje potem pa ali osebek to sprejme ali ne...

 

Po drugi strani pa Guruji tudi pravijo- človeček ko spoznaš samega sebe spoznaš tudi Boga...in obratno...navezuje se pa na lastne vzorce, slepila, itd, ki jih ima vsak človeček...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Ja saj mi je jasno kaj ga vodi in kaj so običajni motivi za take usmeritve.. Ravno zato sem želel izpostaviti, da "taki motivi" v ozadju vedno skrivajo potrebo te osebe po fotelju. Torej ko na duhovni poti prideš že do marsičesa, se zadovoljno obrneš nazaj, pogledaš kaj vse je že za tabo in nato pogledaš kaj vse je sedaj pa tu pred tabo se odločiš, da je to to! Da si našel vse, kar se da najti in potem lahk to le še širiš.. Ampak če bi našel res VSE, potem niti širiti ne bi rabil več, ker bi bil izpolnje, vse osebe, ki pa tako neumorno "širijo", pa niso izpolnjene, v svoji tišini in umiku ne, zato pa rabijo izgovor, "širim vero"..

In glavna patologija je potem temu, da se taka oseba vsede na fotelj in se ne želi iz tega udobja več premikati.. Zdaj kako dolgo je ta oseba že v tem fotelju, se najbolje prepozna po njenih prijemih, na kak način širi.. koliko nestrpnosti je že nabrano zaradi stagnacije duše, ki se je ufoteljila.. (dogma, ki jo širi pa ti pove vse o temu kaj si je ta oseba nazadnje sestavila v svoji globalni sliki, njene duhovne poti) In dalje ko je oseba v tem fotelju, bolj neprimerni so njeni načini "širjenja" za okolico, več upora se mu pojavlja na tej poti, manj in manj je potrditev, smisla na tej poti ipd.. pa tudi materialno življenje gre lahko že navzdol.. In najprej oseba dobiva še moč iz teh neuspehov, saj si misli, da so to izzivi, ki ga preizkušajo če bo ostal zves svoji poti ali svojemu bogu, ali da so prišli izzivi le zato da ga še bolj utrdijo v svojem sledenju (trenutne dogme), da je na preizkušnji njegova neomajna vera itd itd.. ko pa je ta oseba malo dalj časa izven sinhronosti z lastno potjo razvoja, pa so stvari, ki se ji začnejo dogajati tako močne, da se lahko začne tudi vse rušiti, če je pač potrebno.. Pri mgd-ju je jasno, da si je pač v tem zemeljskem okolju obupno želel najti kvalitete absoluta (ga razumem, tudi sam sem si jih) in ja verjetno je zelo dolgo preučeval razne svete spise iz več virov.. no sedaj ko mu je absolut uspelo sestaviti je jasno, da ga ne želi več ispustiti.. ampak če ves čas držiš le absolut, ne zmoreš potem živeti preostale palete življenja, ki je tukaj tudi namen.. In ko resnično "ujameš absolut" si ga nato upaš tudi izgubiti, saj potem veš, da ga ne moreš več izgubiti, vsaj trajno ne.. In ljudje, ki pa potem ko ga najdejo, si ga potem nikakor ne upajo ali ne želijo več izpustiti, ti so nato "odvisni od duhovnosti" ali pač od te ene določene zadeve, ki so jo pač zelo dolgo iskali/sestavljali, da je sedaj ne znajo več izpustiti.. Vse kar si resnično našel, tega namreč ni treba več držati.. le spustiš in dovoliš da oddide in tako kot odide, tako se potem zopet vrača.. In ko verjameš/Veš, takrat je samoumevno, da vse tvoje se vedno vrača, vse kar ni pravo pa odhaja.. In ko se oseba oklepa nekega duhovnega izseka kot pijanec plota, še niti osnov prepuščanja ni dojelo in ravno prepuščanje te pripeljejo v globlje izkušanje božanskih sfer.. ker poprej je le besedičenje, umski konstrukti začinjeni z določenimi višjimi stanji izpolnitev in raznih stanj nirvan ipd.. božanska prostranstva pa so toliko več od le tega.. in iz tega fotelja, ki si ga eni izberejo se jih ne da izkusiti..

Ampak če pogledaš vsak govori o temu kje se trenutno nahaj, kaj trenutno raziskuje, dobro da se govoriti tudi o neki paleti kaj so že spoznali/izkusili, ampak to še vedno ne bi smel bit izgovor, da se zatakneš in si rečeš to je to za mene, to je strop vseh stropov.. ker takega stropa ni.. pa tudi ko najdeš ta strop (ki recimo da sploh ne obstaja), gre za tem pot še vedno naprej ali pa znova, kakorkoli to dojameš takrat.. Zato pa guruji se tudi velikokrat kar ustavijo/zataknejo in se zadovoljijo z maso sledilcev, ki jih imajo na eni točki pred sabo in to jih nudi ugodje/energijo in tako jim to skrene pozornost.. In tako se razprši tudi njihov osnovni duhovni namen, po pristnem razvoju še naprej..

 

Kdor res verjame, ne dokazuje - nekaj podobnega je zapisal tu noter že nekdo pred mano.

Dokazuje, prepričuje tisti ki sam dvomi, tisti ki se v svojem prepričanju čuti osamljenega, jeznega, razočaranega ker tega prepričanja z njim ne deli skoraj nihče.

... ... ...

To kar sem napisal je le ena od opcij, katera je prava ve samo mgd.

 

Kaže pa vse njegovo pisanje znake opranih možganov ali pa globoke vere in prepričanja.

Ampak - ali ni to eno in isto?

 

Ko nekoga odpelje v eno skrajnost, so tista gonila, ki ga tja peljejo tako močna, da je na tej poti, ta oseba skoraj zadnja, da bi lahko sama videla/vedela.. Saj vidi/čuti le to kar tako goreče dela, da pa bi podvomil v karkoli od tega, pa ne bo, ker je nekje na tej poti prišel do prepričanja, da v vse to se pa niti za mm več ne sme dvomiti.. (ker če pa v to podvomi, je potem zopet brez vsega..) tako da to je potem zabetonirano (zaenkrat, ne pa za večno..) In tudi ko življenje enkrat kasneje, tako osebo iz te obsesivne poti zbuta nekam drugam, še ko ta oseba čez leta pogleda nazaj, si težko prizna, da je res lahko bil tako slep, tako omejen in tako ozkogleden..

Kar se tiče pa zadnjega vprašanja "ali ni to eno in isto?" hmmm, odvisno od kje trenutno izhajaš in kaj dejansko iščeš v življenju, kaj so tvoji trenutni motivi in kaj je tvoj globalni namen tukaj.

Večinoma se danes kokodaka o temu kako si zmagal, če ti uspe v polnosti verjeti in niti malo ne odstopati od željenih prepričanj, ki jih rabiš za dosego nekih ciljev.. In če ti to uspe, lahko zelo uspešno kreiraš materialne dobrine. Zdaj ko je nekdo v polnosti predan določenim slepilom in mentalim vzorcem, se seveda vse to avtomatsko zgodi.. poklopi se neomajna vera z neprebojnimi prepričanji in tako nastane zelo neomajen fanatik, ki ga skoraj nič ne ustavi. Rekel sem skoraj nič, saj življenje vse kar se izpoje, nato ustavi in izniči. Obstajajo pač vodila nameni, duša in predvsem božanske nianse, ki segajo v katerokoli gostoto, tudi v to gosto zemeljsko in neka pot je osebi lahko dovoljena nek čas, ko pa je tega dovolj, pa življenje samo poskrbi tudi za izgubo vere, za porušenje (prej neprebojnih) prepričanj in iluzije se lahko razblinjajo tudi zelo boleče, če je čas, za slovo od njih.. ampak ko je čas je čas in takrat se vse začne ali tudi konča.. karkoli je pač na vrsti..

Tako da eno in isto ni, lahko pa tudi je, odvisno ali te zanima to le trenutno ali pa bolj dolgoročno..

[mgd]

Bog je iz našega vidika popoln...ampak to še ne pomeni, da ne more biti še bolj popoln...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Ne sam iz našga vidika... in tud če ga ne vidmo/gledamo, je On še vedno vedno popoln... je pa res da se njegove kvalitete kljub temu še vedno stalno povečujejo, je živ... in ni konca, ni zgornje meje... in mi smo vedno le mejhna pikca, vedno njegov večni služabnik in v njegovem služenju leži vsa naša izpolnitev, nič drugega si ne želiš... ko si tako zadovoljen ti niti na misel ne pride da bi se čez kaj pritoževal... "zakaj jaz nisem Bog" "zakaj je taka kreacija" ... popolnoma zadovoljen si da je tako kot je, popolno od popolnega Boga.

[mgd]

*glas*, glede mene si spet falil, ampak te razumem, do kolkr ti trenutno nese, po sklepanju po seb, tolk vidiš in si misliš in pišeš.

[mgd]

občutek je hecn, ker je nekaj drugega kot nas prepričujejo kabalistične elite ...

občutek je na trenutke lahko tudi kaotičen, ker nam daje vedet, da za nič ni kriv nekdo tam daleč zunaj, da ne obstaja v taki obliki kot nam lažejo ...

 

A ti je kdo kdaj rekel da ti je Bog za kaj kriv? Jaz npr. ti nisem, Jezus tud ne. Niti nam starši niso, kot si nazadnje mislil. Noben nam ni, žanjemo tisto kar sejemo.

 

občutek je šokanten, ker narekuje, da naj mi sami iščemo rešitve ... nalaga nam odgovornost ...

 

Sam rešitve ne morš najdt, kar pa ne pomen, da pri njej nimaš svoje odgovornosti. Npr. če si padu v vodnjak, ven sam ne morš pridt, potrebuješ da ti nekdo vrže vrv od zgori, ampak tvoja odgovornost pa je, da se jo primeš. Brez nasveta Boga se ne morš rešit, brez da ga slediš pa tud ne. Sam ne.

 

in ker je celotna kreacija dualna, si lahko v 1. osebi tudi na kontra način ... koz zlo ...

najtežje je najt ravnotežje in harmonijo ... in to smo se prišli učit ...

 

ko razširis svojo zavest, ni nič več enostavno kot je bilo ...

 

Če bi jo razširil še malo, postane vse enostavno, naravno, izpolnjujoče. Sprejmi milostni nasvet vsevednega Boga.