Samouničevalna nagnjenja v človeku

[enapačtaka]

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja. Zdravniki
morda mimogrede opozorijo pacienta, da bi bilo smiselno spremeniti življenski stil in predpišejo zdravila.

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili
so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.
Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

[enapačtaka]

pomagati nekomu je kritična zadeva ...

ponavadi tudi če te nekdo prosi za podporo in pomoč, naredi to zaradi partnerja, ki mu ne da miru ... in potem te prosi za pomoč s figo v žepu ...

in če mu pomagaš, si potem v konfliktu ti, ki mu pomagaš ...

pomagal sem kar nekaj ljudem in bilo bi bolje, če jim nebi ... taki ljudje te po svoje brez izjeme zlorabijo ...

 

Ne razumem kaj si hotel povedati.

Prijatelj, ki je umrl je zelo nihal v svojem razpoloženju, kot verjetno vsak tak težek bolnik. Ko so bile zdravniške prognoze dobre, je bil poln energije, ko so bile slabše je bil popolnoma na tleh. Bil je ustvarjalen človek, pustil je kar nekaj odprtih projektov. Težko bi rekla, da se je odločil, da bo šel in še eventuelno koga na kakršen koli način vpletel v svojo kalvarijo.

 

V drugem primeru gre za mladega fanta, izredno inteligentnega, ki se po moji presoji zaveda, da ni dobro kaj počne, a nekako ne najde prave poti.

[enapačtaka]

če nočeš ničesar spremenit v sebi, se tudi navzven nič ne spremeni ...

ljudje imajo odprte projekte in želijo živeti ... nočejo pa spremenit svojih navad, ki jih ubijajo ...

 

zakaj misliš, da ljudi, ki jim želijo pomagati, zlorabijo?

[Brezo]

Buda je že zdavnaj odgovoril na vse to...štiri plemenite resnice...

 

Prva plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica trpljenja? Rojstvo je trpljenje, starost je trpljenje, bolezen je trpljenje, smrt je trpljenje, odsotnost vsega prijetnega je trpljenje, prisotnost neprijetnega je trpljenje, neizpolnjena pričakovanja so trpljenje, skratka, peterica predmetov naših želja je trpljenje .
Samyutta Nikaya LVI, 11

Druga plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica o viru trpljenja? To je hlepenje, ki ohranja bivanje in ki ga spremljata užitek in poželenje, ki najde užitek zdaj v tem, zdaj v čem drugem. Ali z drugimi besedami: poželenje po čutnih užitkih, želja po bivanju in želja po izničenju. Kje se to hrepenenje pojavi in kje razbohoti? Ob vsem prijetnem in zadovoljujočem, tam se pojavi, tam razbohoti.
Samyutta Nikaya LVI, 11

Tretja plemenita resnica

Kaj je plemenita resnica o koncu trpljenja? To je popolno razstrastenje in konec tega hotenja, njena opustitev, odrekanje in osvoboditev, odstranitev taistega hotenja. In kje naj se opusti to hotenje, kje preneha? Ob vsem prijetnem in zadovoljujočem, tam naj se opusti, tam preneha.
Samyutta Nikaya LVI, 11

Četrta plemenita rsnica

Kaj je plemenita resnica o poti, ki vodi h koncu trpljenja? To je osmeročlena pot, ki je: pravilno razumevanje, pravilna naravnanost misli, pravilno govorjenje, pravilna dejanja, pravilno preživljanje, pravilen napor, pravilna pazljivost in pravilna zbranost.
Samyutta Nikaya LVI, 11

[enapačtaka]

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

[mgd]

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja. Zdravniki

morda mimogrede opozorijo pacienta, da bi bilo smiselno spremeniti življenski stil in predpišejo zdravila.

 

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili

so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

 

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.

Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Zasvojenost, družba podobnih. Nepoznavanje, nezaznavanje, nesprejemanje boljšega.

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

Najprej moraš sam bit zdrav oz. se iskreno trudit zdravo živet (zgled) in pol svetovat, razlagat, prosit.

[Cookie]

Ljudje načeloma ne želijo nasvetov, pomoči. Želijo instant rešitev. Želijo, da nekdo (od zunaj) razreši njihov problem/težavo. Sami niso pripravljeni storiti nič (več), kar je napornejše od (vsakodnevnega) jamranja in pritoževanja.

 

Po drugi strani rešeniki hočejo reševati. To jih dela žive, posebne, (skoraj) vsemogočne. Oni znajo, oni zmorejo, oni rešujejo (tiste, ki se ne želijo rešiti, če bi se hoteli, bi se rešili že sami).

 

Ponudba in povpraševanje. Ples norcev, skratka.

[nataly]

Ne vem za ostale. vem pa za sebe. in mi je jasno, da tako kot se sama zmorem kraljevsko uničiti, me nihče drug ne more. v bistvu se s tem borim kar celo življenje. pri meni sta dve plati..ena svetla, druga temna...tisto nekaj vmes odpade. ko zmaguje temna - se ve kje sem, in pa - vse je v glavi. itak. tako, kot se jaz uspem prepričat, da bo ljudem okrog mene bolje, če me ni oz. me ne bo, ne vem če komu uspe. samo potem se od nekod privlečejo in mi težijo, da jim moram za ziher kljubovat, ker to pač rada delam. in me še hudiči drezajo in mi težijo, da se človek niti pošteno več smilit ne more samemu sebi. če ne ljudje, pa živali...mater.

kakor koli...povem pač. da sem človek, ki zmore ljubiti in sovražiti hkrati. in to me bega. tak strasten odziv, nepremišljen xkrat. eno takšno mirno življenje bi....

tudi mi je jasno, da sem priklicala s to svojo uničevalnostjo raka tja, kjer je pač bila moja šibka točka. vsi imamo šibko točko v telesu...nekaj časa se lahko brani telo, pol pa ne zmore več. zame je bil čas streznitve tole. pa tudi čas, da se zavem in si upam. ni nujno a ne, da sem tule zmagala vojno. bitko sigurno...da povzamem - človek je lahko samemu sebi največji sovražnik. in pa še tale misel - vse poti v pekel se začno z dobrimi nameni..

[mgd]

Če nočjo prave pomoči, tj. da niso sami pripravljeni narest nič, pol morš pustit, da se naučijo drgač, s trpljenjem. Tud to je del pomoči.

[Brezo]

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

 

Ne. Bolezen sama lahko je pospešitev duhovnega razvoja ali pa ne...Vsak človek se v sedanjosti sam odloča ali bo kaj naredil za sebe ali ne....Razen če ni bebica, umsko zaostal, se že rodi z neko boleznijo....

 

"Poslanstvo" je tako kot pri vseh ostalih zadevcah...tudi alkoholikih, džankijih, težko bolanih...korenček in palica...podpora, pomoč ali kontra stvari, da se človeka postavi pred dejstva...Če se bližnji nočejo ukvarjati z njim pa še zmeraj obstaja uradna verzija ali psihiatri, psihologi, farmacija...Za vse ostalo je pa odvisno koliko ima oseba, ki kao pomaga znanja, prakse, sama razščiščeno pri sebi in koliko pozna in obvlada kakšne "druge" stvari...

[alef]

Vsi počnemo kdaj kaj, za kar vemo, da škoduje našemu zdravju. Nekateri občasno, drugi na dnevnem redu. Tudi naše zdravstvo je naravnano tako, da zdravi posledice nezdravega življenja.

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

 

Ne. Bolezen sama lahko je pospešitev duhovnega razvoja ali pa ne...Vsak človek se v sedanjosti sam odloča ali bo kaj naredil za sebe ali ne....Razen če ni bebica, umsko zaostal, se že rodi z neko boleznijo....

 

"Poslanstvo" je tako kot pri vseh ostalih zadevcah...tudi alkoholikih, džankijih, težko bolanih...korenček in palica...podpora, pomoč ali kontra stvari, da se človeka postavi pred dejstva...Če se bližnji nočejo ukvarjati z njim pa še zmeraj obstaja uradna verzija ali psihiatri, psihologi, farmacija...Za vse ostalo je pa odvisno koliko ima oseba, ki kao pomaga znanja, prakse, sama razščiščeno pri sebi in koliko pozna in obvlada kakšne "druge" stvari...

Pomagaš lahko samo tistemu ki si pomoči želi.

Oanovni pogoj za spremembo pa je sprejetje trenutnega stanja.

Če tega ni, potem sprememba ni mogoča.

 

Kako pomagat?

Z nasveti, z prijaznostjo, ampak tudi z odločnostjo, in, če je potrebno, tudi z nesramnostjo in grobostjo.

Dati človeku vedet da si tukaj zanj, kadarkoli te rabi.

Ampak dati mu vedet tudi, da če se bo odločil iti po poti samouničenja, bo šel sam, brez tebe.

 

Žena je pred 14 leti zbolela za rakom, vse zgoraj navedeno je delovalo.

Bilo je občasno zelo boleče, tako pravi ona, ampak je koristilo.

 

Znanje in praksa?

Tega se nimaš kje naučit, ko te potrefi gre to po sistemu snađi se, sploh če se zgodi nekaj tvojemu bližnjemu.

 

Razčistit pri sebi?

Vsekakor.

Ampak tu je problem - nekaterim to uspe, drugim ne.

In če ti ne uspe - beži.

Takoj, brez oklevanja, pa naj bo to tvoj bližnji ali samo prijatelj, zananec.

 

Če je nekdo potreben(ali ti misliš da je) pomoči imaš samo dve možnosti - ali sploh ne začet ali vztrajat do konca.

Tretje možnosti ni.

Kot tudi ne garancije za uspeh.

 

Moje mišljenje.

In izkušnje.

[*glas*]

...

Letos sem izgubila dobrega prijatelja. Rak na pljučih. Bil je strasten kadilec. Odstranili

so mu pol pljuč, a je kadil naprej. Kadil je do konca.

 

Poznam primer, ko je cela družina spremenila življenske navade in način prehranjevanja, zaradi enega družinskega člana, ki je zbolel za rakom.

Ko se je ta pozdravil, se je vrnil k starim navadam, ostali, pa so se odločili vztrajati.

Kaj je to, kar človeka žene v brezno?

 

Na kak način bi bilo smiselno takšnemu človeku pomagati, ga vzpodbujati?

 

 

Potemtakem bi naj bila bolezen naša odločitev, poskus pospešitve duhovnega dozorevanja. Kakšna je tukaj vloga in kakšno poslanstvo družine, prijateljev?

 

Ker imaš že celo paleto zelo dobrih odgovorov, bom izpostavil le nekaj..

Opažam, da zavzemaš pozicijo, da pozabljaš da se tej osebi dogaja nekaj, da pa se posledično z to osebo, dogaja nekaj tudi tebi !

Ljudje večinoma pomagajo drugim zaradi sebe. Torej če pomagaš tej bližnji osebi, ne boš čutila "njene" bolečine.. (pa še rešitelj postaneš..) Če tvoj prijatelj preživi, ne boš ti rabila iti čez proces izgube, sodoživljanja smrti ipd..

In ko si iskren do sebe zaradi katerih motivov deluješ in koliko so prisotni pri lastnih razmišljanjih "kaj je dobro za to bližnjo osebo", lažje deluješ pravilno, etično in ne proti toku..

Ker eno je ko oseba dela vse kar je v njeni moči, da se ozdravi in jo tudi ti podpreš pri temu..

Drugo je, ko oseba dela nekaj malega, delno pa je šibka in se jo na njeno željo, še dodatno podpre na njeni poti čiščenja, ozdravljenja, osvobajanja..

Tretjo pa je ko je oseba odločena, da ne bo naredila nič zase! Od kod potem sploh ta motivacija, da je pa tej osebi treba res nujno pomagati?

Dobro včasih smo postavljeni v vlogo, ko čutimo da imamo to neko starševsko pozicijo do neke osebe, ko to osebo dejansko okregamo, smo strogi, ostri, ukazovalni itd.. Ampak ko te življenja postavlja v to vlogo, to dobro veš, ko te pa življenje ne postavlja v to vlogo, zakaj bi se tja postavljal potem sam?

Jasno je tudi, da vsem ljudem okrog sebe ne bomo zmogli pomagati, niti vsaka oseba, sama pri sebi ne bo zmogla vse razrešiti..

In zato se je zelo na mestu vprašati, ko se zraven nas odvija ena taka neuspešna zgodba;

Kaj jaz čutim ob temu?

Zakaj tako čutim?

Kaj bomsedaj s temi čustvi?

itd itd itd

Ni namreč brez pomembnosti zate, v tvojem svetu ta oseba, ki se je predala fizičnemu propadu.. Je enk namen zate, da ti to doživljaš to posredno zaradi nje,..

In to doživljanje je namenjeno izključno tebi..

Tako da ne pozabiti svojega dela v vsaki zgodbi, ki je v odvijanju v našem življenju, preko drugih oseb..

Šele drugotno se vpraševati o drugi osebi... to je dokaj zdravo zaporedje prioritet.

Ker če v prvem koraku najprej pozabiš nase (zanikaš sebe), ker želiš najprej pomagati drugemu, boš temu drugemu zelo težko v kako pomoč, saj si izven sebe in izven svoje integritete..

In ko jasno razviješ odnos do sebe, ko razumeš tudi svoj "zunanji" svet, zakaj je takšen kot je, kaj ti sporoča in tudi kaj je pomen "drugih" ljudi, ki so del tvojega sveta, takrat tudi jasno veš kdaj pomagati, koliko pomagati, na kak način se približati, kdaj se umakniti, kdaj biti trden, kdaj mehak, kdaj bolj povezan, kdaj pa koga "odrežeš"...

[Cookie]

pozabil si varianto, ko si pomagani premisli in ne sodeluje ... in ravno to se največkrat zgodi ...

 

mogoče ti je zgoraj navedeno uspelo pri ženi, ki se te najbrž boji ... v tem primeru si v konfliktu ti, ker izvajaš nasilje ... in fasal boš bumerang, najbrž si ga že, po vsej verjetnosti pa nisi vedel za kaj gre in nisi povezal dogodke ...

bingo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

tko da,...če se da, se jaz zdaj rajši kar izognem (takim). Škoda moje energije, pa časa tudi.

[gold]

trem vrstam ljudi, ne moreš pomagati

in to so;

drogiraši, pijanci, ter vampirji ( psihični/energijski )

ostali pa si lahko pomagajo sami http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

tko da, ko izgubiš čustva za take ljudi, si rešil že pol sveta, brez da se zavedaš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png

 

kdor me ni razumel, ima še vedno problem z določenimi čustvi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif

[Brezo]

Gledano iz zemeljskega nivoja skozi oči povprečnega človeka večino zgornjega drži, skozi oči Bude pa ne...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Vsak lahko pomaga do tistega nivoja do kjer sam seže oz. na tistih področjih, ki jih ima sam poštimano (vse ali v večji meri). Ker če bi lahko pomagali samo tisti ki imajo vse poštimano pri sebi, bi taki ljudje morali biti vsaj Buda lvl +...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Pomaga se lahko tudi vsem trem zgoraj omenjenim skupinam...kdo je pa rekel, da ne bodo od pomoči v tem lifeu, imeli koristi v naslednjem...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Torej je najprej treba približno definirati kakšno pomoč se ima v mislih, pričakovanja, možnosti, itd...ne pa govoriti nekaj na splošno, če se sploh ne pozna pristopov ali delovanja, ki jih lahko uporabi nekdo, ki presega poglede običajnih ljudi ali duhovnjakov...Kaj pa če duša posameznika pravi "yes" za pomoč, osebnost oz. ego pa "no" ali pa si premisli...Tudi psihične ali ne vem kakšne vampirje se lahko "spreobrne", da postanejo "good guy"...In spet smo na začetku...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[alef]

pozabil si varianto, ko si pomagani premisli in ne sodeluje ... in ravno to se največkrat zgodi ...

 

mogoče ti je zgoraj navedeno uspelo pri ženi, ki se te najbrž boji ... v tem primeru si v konfliktu ti, ker izvajaš nasilje ... in fasal boš bumerang, najbrž si ga že, po vsej verjetnosti pa nisi vedel za kaj gre in nisi povezal dogodke ...

To ni tretja varianta, to je v bistvu konec.

Ti si vztrajal do konca, nisi pa ti naredil konca.

Napisal sem tudi da garancije za uspeh ni.

Ko tisti kateremu skušaš pomagati preneha sodelovati je konec in tu nimaš kaj več storiti.

Žal tega ne moreš vedeti vnaprej.

 

Ostali del tvojega komentarja je pa navadno duhovitniško bluzenje.

 

Nobenega nasilja ni bilo, nobenega strahu.

Čisto preprosto - podpiram te, ampak povem ti tudi kaj se mi ne zdi v redu.

Direktno, v obraz, brez milosti in olepšav.

[Silvija]

Shamo, po moje si interpretiral Alefa po svoje, in jaz po svoje. To je tisto, kar je pogosto, pa tudi meni dogaja, itak. Ne vidimo se, ne vidimo kretenj, zapisan post pa je v par stavkih, ki ne obrazlagajo še vseh "poddogodkov".

 

Tako kot je otroka včasih treba prijet na trdo, je morda treba prijet tudi zakonca. Zdaj, sicer ne vem, ker v ozadju se mi pletejo še misli o popolnem nevmešavanju in prepuščanju odgovornosti vsaki osebi zase.

 

Ampak, če sva dva skupaj in gledam, kako moj partner dela to, kar ogroža njegovo zdravje, sem lahko flegma? In korak naprej je, da partner že zboli, pa še vedno naprej počne, kar ogroža njegovo zdravje. Lahko mu pač prigovarjam, ga spodbujam, na neki točki, ko nič več ne pali, pač rečem, ej stari, dosti te imam. Ne bom te več gledal, kako se uničuješ, zdaj pač, ali boš kaj ukrenil, ali pač jaz tega ob tebi ne morem več prenašat, ker posledično se sekiram in razburjam zate... Ponotranjila sem pa ta primer na primeru staršev, foter se je pač rad spogledoval z vsebino raznih kozarcev . Medtem ko je teta, mamina sestra, dala možu z enakimi "ambicijami" ultimat, da pač eno ali drugo, je moja vztrajala v nemoči, da saj, ko je pa trezen, je dober človek.

 

Tako da, ja, so načini, pa ni treba, da je nasilje. Lahko se začuti, da si odločen, da več ne boš podpiral tega.

 

Teme prvo sploh nisem brala, sem že mislila, da bo še ena od tem ali duša, Bog ipd . Moje največji življenjski nauk: najtežje je tako rad imeti, da nekoga pustiš, da dela po svoje. In nekako vmes v vseh teh primerih je tudi - ne moreš pomagati drugi osebi, če sama tega ni vzela za svojo odločitev. Ko nekdo reče, rad bi se odvadil, se izboljšal, pomaga vprašanje: Na lestvici od 1 do 10, kako močna je tvoja želja in odločitev? Velja tudi zame. Preveč želja (št. 1, 2), premalo odločitev (9, 10).

[alef]

Shamo, po moje si interpretiral Alefa po svoje, in jaz po svoje. To je tisto, kar je pogosto, pa tudi meni dogaja, itak. Ne vidimo se, ne vidimo kretenj, zapisan post pa je v par stavkih, ki ne obrazlagajo še vseh "poddogodkov".

Šaman pač živi v svetu svojih miselnih vzorcev.

Kjer je zanj odnos moški-ženska ali žena-mož ne partnerstvo ampak prevlada ali nadvlada enega nad drugim.

In njegovi miselni vzorci mu pravijo da je moški(mož) tisti ki ustrahuje žensko(ženo).

Tako pač je pri njem, miselnih vzorcev se je težko znebit in človek potem vse vidi in sodi skoznje.

 

Primitivizem.

 

Obenem se pa gre nekakšnega duhovneža in duhovnega učitelja.

To mi nekako ne gre skupaj.

 

Tukaj smo vsi varno skriti za anonimnostjo foruma.

Pišemo lahko karkoli, nihče ne more vedeti ali je tisto res ali ne.

Nihče, razen redkih izjem ne ve kaj je(so) oni drugi v RL, niti kako razmišlja(jo).

 

So pa teme katerih omembe potegnejo iz nekoga vsaj delček, vzorec njegovega razmišljanja ki se potem odraža v njegovih komentarjih.

 

Kar se pa pomoči tiče in ali je nekoga treba prijeti "na trdo" - nikogar ni treba prijeti na trdo.

Vse kar lahko narediš je - kar sem tudi že napisal v posto ob katerega se je "spotaknil" Šaman - da daš vedeti da si tukaj, da lahko računa nate ampak da bo po poti samouničenja šel sam.

Tu ni potrebno nobeno nasilje, nobeno ustrahovanje, samo odločnost.

Da prizadeti verjame v oboje.

[alef]

pa gremo še malo dalje ...

če ima tvoj zakonec ali partner raka, moraš vedet, da si dostikrat ravno ti eden od močnejših vzrokov ... naprej pa špekuliraj sam ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

To v mnogih primerih povsem drži.

Nobena špekulacija tu ni potrebna.

[A65]

 

@shamannamo

 

>>>pa gremo še malo dalje ...

če ima tvoj zakonec ali partner raka, moraš vedet, da si dostikrat ravno ti eden od močnejših vzrokov ... naprej pa špekuliraj sam ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

pomeni lahko še ... če je žena zbolela za rakom, je mogoče na nek način želela ubežat pred teboj ... pa makar preko smrti ...

 

to pomeni še, da je nujna sprememba na tebi pri sebi ...<<<

 

Vidiš, ko preberem tako špekulacijo, me ima, da ti napišem: "Kaj ti je tega treba?!"

 

Potlej pa me samo preplavi, da itak očitno nisem s tega sveta in je morda čas, da vam prepustim besedo...

[alef]

pomeni lahko še ... če je žena zbolela za rakom, je mogoče na nek način želela ubežat pred teboj ... pa makar preko smrti ...

 

to pomeni še, da je nujna sprememba na tebi pri sebi ... a si jo izpeljal ... ali pričakuješ spremembe samo pri njej ... ???

Ja, sem.

Nisem ravno cvet modrosti, ampak toliko butast pa spet ne da ne bi vedel da je to pot ki jo morata prehoditi oba.

Sprememba pri enem ni dovolj.

 

In predno me kdo vpraša - ne mislim z nikomer debatirat niti razlagat kakšno spremembo, kako, kdaj itd.

Pomebno je da sem jo izpeljal.

Verjemite ali ne, mi je vseeno.

[nataly]

pomeni lahko še ... če je žena zbolela za rakom, je mogoče na nek način želela ubežat pred teboj ... pa makar preko smrti ...

 

to pomeni še, da je nujna sprememba na tebi pri sebi ... a si jo izpeljal ... ali pričakuješ spremembe samo pri njej ... ???

tole se ti je usralo kaj...

ker namreč po mojem mnenju drži.

vsaj jaz sem tako razmišljala. kot že omenila tam nekje...

[Silvija]

Tudi tako lahko govorimo, da nekdo "zbeži" pred nami. Ne pozabimo pa, da imamo vsi niti življenja v svojih rokah. Partnerja se lahko pogovarjata o spremembah. Če jih en ni pripravljen sprejet, lahko drugi izstopi na postajah... Sliši se enostavno, ampak govorim z zavedanjem tudi o sebi, ki verjetno, kot večina, živim z določenimi kompromisi. Ki jih zavestno sprejemam in vem, kaj so plusi in minusi ter kaj prevaga. Moja odločitev pa je lahko tudi, da jih ne želim več sprejemat. Tako da, še vedno menim, da ima vsakdo na koncu odgovornost sam.

[A65]

zanimiv komentar ... torej, bolj kot se bližamo bistvu, bolj bi naj po tvoje bil kriv jaz za vse težave ... dajte folk, zazrite se malo bolj vase ...

 

radi bi se pogovarjali ... hkrati pa na kilometre izognili bistvu ...

 

Kje si prebral, da naj bi bil ti kriv za vse težave?

 

Odnosi prinašajo take in drugačne prelomnice. Z vsako od njih se spopada vsak posameznik na svoj način. Če ne pristajam na takega, kot ga izvaja nekdo v moji bližini, ne pomeni nujno, da bi se morala zazreti sama vase - prevečkrat sem to počela takrat, ko nisem bila razumljena. In prišla do zaključka, da ima vsak pravico svoje življenje živeti tako, kot želi. Da v lastni svobodi ne omejujem drugega, niti on mene. Prilagodljivost do mere, ki je posamezniku še sprejemljiva, da ne zanika samega sebe, krepi odnose. To pomeni, da ostajaš skupaj v lepih in manj lepih trenutkih.

 

Saj ti ne bo težko razumet: taka sem. Z mano se neprimerno več doseže na lep način, ne s šok terapijami. A nenazadnje: dokler s svojimi problemi ne obremenjujem ravno tebe, boš ob vsem lahko mirno zamahnil z roko, ane?

[A65]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ... zate je najbrž res najboljša varianta, da si ločena in fraj kot ptičica pičica ... da ne zboliš ti ali kdo s teboj ...

hkrati pa pomeni še, da nisi v harmoniji z virom v sebi ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ... in pred teboj je še veliko dela na sebi ...

 

Vsevedna diagnoza tako, na prst, ane?

 

Me še veliko stvari zanima, zato bom nedvomno še delala na sebi. Ti si očitno že zaljučil...