Astronomija

[alef]

Ko je že govora o meteorskih rojih - https://sl.wikipedia.org/wiki/Perzeidi

Pa še seznam - https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_meteorskih_rojev - Silver verjetno že pozna.

 

Od vseh z seznama videl edino Perzeide.

 

Je pa to "atronomija" po moji meri.

Brez teleskopa - dobri so predragi. dobijo se sicer tudi pod 100 €, ampak mislim da so taki primermi bolj za opazovanje kakšne sosede v spalnici ali kopalnici kot pa za opazovanje neba... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Menda se pa Galilejeve lune dajo videt tudi že z malo boljšim daljnogledom... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif

Je pa za razliko od... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif Butla http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon14.gif zame vidno tudi tisto kar vzhaja pred osmo uro... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif

 

Drugače pa raje uporabljam Stellarium in podoben software, kot pa da bi vlačil teleskop(če bi ga imel) na kakšen hrib.

Pa Google in Wikipedijo - podatkov ki me zanimajo vključno z najnovejšimi odkritji je dovolj.

[silver]

Perzeidi so prav gotovo vredni ogleda http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif še najbolj od vseh . Drugače ... tile iz tvojga seznama niso vsi vidni na severni polobli . Tisti z

negativno deklinacijo imajo izvor (radiant) na južni polobli in so vidni le, če je radiant res blizu ekvatorja .. . se pravi , če deklinacija ni pod -10, -15.

 

Poleg teh ... rojev meteorjev, ki vsi navidez izhajajo iz ene točke, pa vsako noč sekajo tud sporadični meteorji ... nekaj na uro v jasni noči . Ti

pa lahko priletijo iz katerekoli smeri neba in jih je zato mal težje opazovat .

 

Zdej .... zakaj opazovat ravno zjutraj ? Sicer ni mus, a ne pravijo zastonj, da je noč najbolj temna pred zoro . Takrat se ozračje dokončno umiri

in ohladi (sploh poleti ) . Hladneje je , bolj jasno je nebo in tisti dve uri pred zoro sta najboljši za opazovanje . Seveda ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif če je tisto , kar želimo

opazovat takrat tudi na nebu. Dostikrat je zvečer ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Mnogo tega se da videt s prostim očesom . Z daljnogledom še desetkrat več ... Galilejeve lune so vidne v daljnogledu 10x50 ali večjem .

Še mnogo več vidi fotoaparat . Človeško oko stalno utripa in ob vsakem utripu vedno znova "naloži" sliko . Po drugi strani fotoaparat

akumulira fotone svetlobe sorazmerno s časom ekspozicije . Posnetek dožine par sekund ob odprti zaslonki da par stokrat več informacij kot

to zmore človeško oko . Tud če ni dslr ... že s kompaktom se da slikat jupiter in 4 lune ... na stojalu in z ekspozicijo par sekund ... in lune bi

se morale videt na povečanem posnetku .

[silver]

Letos aprila je minilo 27 let od izstrelitve Hubblovega teleskopa v orbito okrog Zemlje . Nekoč je nek astronom
izjavil, da je Hubbel najboljši piar moderne astronomije . Na tisoče njegovih fotografij je v teh letih obkrožilo svet in
vzpodbudilo zanimanje za astronomijo tudi pri ljudeh, ki jim je bilo vesolje sicer španska vas . Javno mnenje pa je

tisto, kar dandanes šteje . In če hočejo ljudje več astronomije, morajo politiki temu precej dragemu športu namenjat

več denarja. Astronomska srenja je kaj kmalu spoznala tudi to ″dodatno″ vrednost Hubblovega teleskopa ter ostalih

podobnih instrumentov in jo dokaj uspešno vnovčila . Ob obletnici teleskopa je bilo v mnogih medijih objavljena lista

njegovih ″naj″ posnetkov . Meni osebno se najbolj dopade tale izbor ... http://www.astronomy.com/news/2017/04/best-of-hubble-images

Še prav posebej najbolj znana Pillars of creation

 

 

 

 

... pa tudi Horsehead Nebula

 

 

 

ter Arp 273 oz. Rose galaxy

 

 

 

Malo manj znano je , da je bil Hubble eden redkih instrumentov , če ne celo edini, ki je bil servisiran v vesolju .

Teleskop se je namreč ″rodil″ kratkoviden . Njegovo zrcalo so za par mikronov zbrusili narobe in prve slike, ki

so prispele na Zemljo , so bile kar precejšnje razočaranje . Zato so zanj naredili posebna ″očala ″ … nekakšna

zrcala , katera je misija astronavtov montirala nanj kar v orbiti . Pozneje je bilo še nekaj posegov in izboljšav

… tudi zato Hubble vztraja že kar 27 let in je še vedno aktualen. Na prizorišče sicer prihajata njegova mlajša
in močnejša brata … JWST že naslednje leto , WFIRST pa leta 2025 , toda prvega ne pozabiš nikoli . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif

[silver]

Zadnjič omenjeni WFIRST je ena posebna zgodba . Nasa je sicer že imela v planu naredit teleskop podobnih lastnosti

in s približno enako ročnostjo … tja do sredine naslednjega desetletja, a jih je nato presenetila ″dobrodelnost″ ene od

domačih vohunskih agencij . Tej so namreč skenslal projekt vohunskega satelita, dvoje že izgotovljenih zrcal premera 2,4 m

jim je postalo odveč in sta zrcalci lepo romali k Nasi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rolleyes.gif . Prvotna velikost zrcala za sicer načrtovan teleskop je bila pol

manjša … t.j. 1.2 m , zato morajo sedaj priredit vse ostale komponente in ohišje na to novo velikost, česar pa se ne otepajo

ravno preveč . Leta 2025 bo tako romal v vesolje precej bolj zmogljiv instrument, kot je Nasa v začetku predvidevala .

 

http://www.skyandtelescope.com/astronomy-news/nasa-unveils-wfirst-next-decade-space-telescope-02222016/

 

 

Parkiran bo blizu mesta, kjer se bo nahajal tudi JWST ... torej v t.i. točki L2 , približno 1,5 miljona km od Zemlje.

 

Kaj so Langrangejeve točke in kakšen je njihov pomen ter uporabnost ... tule http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif https://sl.wikipedia.org/wiki/Lagrangeeva_to%C4%8Dka

 

Konec aprila Američani sprejemajo proračun za fiskalno leto in Nasi je pripadlo slabih 20 mrd. $ , kar je celo več od zahtevanega.

Pomeni, da Trump ni ravno hud na astronomijo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png . Proračuna evropske agencije ESA in ruske Roskozmos sta več kot trikrat manjša ,

za kitajskega se sicer ne ve natančno , a naj bi presegal evropskega in ruskega. Sploh imajo Kitajci velike plane v vesolju . Konec aprila

je bil z ESO podpisano pismo o nameri o skupnem ponovnem odhodu človeka na Luna ob koncu naslednjega desetletja in

vzpostavitve nekakšne lunarne postaje. Kitajci imajo v orbiti tudi svojo (precej manjšo) različico ISS , ki se imenuje Tiangong-2 , ozirajo

se proti Marsu . Sami so pri tako velikih projektih (pre)šibki , Američani jih nočejo zraven pri skupnih zadevah , zato se povezujejo z

ESO , ki je bolj zainteresirana za sodelovanje.

[silver]

Da bi bilo naslednje desetletje še bolj zanimivo, se tudi na Zemlji gradi nova flota teleskopov , ki bodo svoje predhodnike prekašali kar za nekajkrat .

Na žalost je preklican ESA-in projekt OWL ( Overwhelmingly Large Telescope ) , ki bi bil s primarnim zrcalom premera 100 m prava … pašast .
Evropejci so (smo) zaradi varčevanje omejili svoje projekte na največ miljardo eur, OWL pa je bil že v zasnovi ocenjen na najmanj 1,5 mrd ... s tendenco

povečanja seveda http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png . Vendar kljub zaustavitvi ( in ne tudi preklicu !) OWL, se v tem trenutku gradijo ali projektirajo štirje ekstremno veliki teleskopi, ki

bodo močno spremenili ″pogled″ na vesolje .

 

GMT (Giant Magellan telescop)

http://www.gmto.org/overview/

 

 

GMT bo imel premer primarnega zrcala 24 metrov , lociran pa bo na visokih planotah Čila . Tako velikih zrcal ni možno naredit v enem kosu, zato imajo

(oz. bodo imeli) vsi ekstremno veliki teleskopi segmentirano - iz več manjših sestavljeno zrcalo. GMT bo imel 7 zrcal s premerom dobrih 8 metrov .
Zrcala se brusijo komajda verjetnih 6 let, saj morajo biti gladka z natančnostjo 25 nanometrov , kar je zgolj 1/25 valovne dolžine svetlobe . Projekt vodijo

ZDA , sodelujejo pa še Brazilija, Avstralija in J.Koreja. Začel naj bi delovat leta 2022 .

 

TMT ( Thirty Meter Telescope )

http://www.tmt.org/about-tmt

 

 

Je projekt ZDA, Japonske , Kanade , Kitajske !! in Indije . Ima načrtovano še večje zrcalo, kot GMT . Sestavljeno bo iz 492-tih heksagonskih zrcal velikosti 1,4 m .
Teleskop bo ″ gledal″ v infrardeči , v vidni in ultravijolični svetlobi in naj bi bil lociran na Havajih , čeprav se pri lokaciji nekoliko zapleta .

 

Projektanti tako velikih naprav skušajo zagotovit instrumentom kar najboljše pogoje , ki pa jih na zemeljski obli ni obilo . Kot najbolj primerne lokacije so

prepoznane tri , pri čemer je zadnja bolj rezervna . To so visoke planote in puščave v Čilu , gore na Havajih in pa Kanarski otoki. Čile se uporablja za
opazovanje južnega zvezdnega neba, Havaji in Kanarski otoki pa za severno hemisfero.

 

Mouna Kea, kjer naj bi se gradil TMT , je tudi ″sveta zemlja ″ domačinov , ki se zaenkrat ne strinjajo najbolj z izgradnjo . Če pogajanja ne bodo uspešna,

se bo TMT gradil na Kanarskih otokih. Teleskop naj bi prve fotone svetlobe sprejel v začetku 20-tih , vendar je treba računat, da se utegne zadeva
zavleč prav zaradi izbire lokacije.

 

The European Extremely Large Telescope

http://www.eso.org/public/unitedkingdom/teles-instr/elt/

 

 

 

E-ELT bo s svojim 39 metrskim zrcalom ″ popalčkal ″ vse ostale naprave , ki že delujejo ali pa so v izgradnji . Je nekakšno nadomestilo za odpovedan OWL

in se že gradi na visoki puščavi Atacama v Čilu. ″Gledal″ bo vidno in infrardeče . V izgradnji se uporabljajo čisto vse najnovejše tehnologije, ki so trenutno

dostopne. Poleg ogromnega primarnega zrcala bo imela naprava še 4 dodatne nivoje manjših zrcal in celoten optični sistem naj bi zagotavljal sliko, kakršne

menda še ni bilo. Delovat naj bi začel 2024 - tega leta . Komi čakam …http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

 

 

Naslednji … The Large Synoptic Survey Telescope (LSST) je posebne vrste tič v floti ekstemno velikih teleskopov .

 

https://www.lsst.org/

 

 

Je namreč ena vrsta ogromne wide field all-sky kamere , ki bo zmožna razločit večji del objektov v osončju s premerom najmanj 140 m … t.j tiste ,

ki jim rečemo potencialni ubijalci , v kolikor bi padli na Zemljo. Kamera , ki ima senzor velikosti slabega pol metra, tehta 3 tone in bo deset let

neprestano snemala nebo nad seboj . Poseben problem je količina podatkov, ki jih bo posredovala. Samo en posnetek bo imel 3.2 gigapikslov ,

kar pomeni 15 terabytov informacij na na eno noč. Pravi izziv pa je , kako pregledat in analizirat takšno količino informacij . V ta namen se gradi

poseben računalniški center na zahodni obali ZDA , medtem ko bo sam instrument lociran v Čilu . Operabilen naj bi bil leta 2022.

Zanimivo je tudi, da naj bi LSST omogočal neomejen dostop do podakov/posnetkov vsakomur , ki ima comp in internetno povezavo. Jaz si sicer

zdajle ne predstavljam ravno , kako bi zgledalo downloadat vse te enormne terabajte …

* * *

 

Glede na obljube in napovedi utegne biti naslednje desetletje najbolj zanima era astronomije v zgodovini človeštva . Kopica novih instrumentov v vesolju in na Zemlji ,
katerih pogled naj bi segal čisto na rob zgodovine vesolja . Človeška noga ponovno na Luni , kjer naj bi tokrat tudi ostala in pa ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif za češnjo na torti … še človek na Marsu .

Ni kaj za pripomnit … http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/cool.png

[silver]

Lunin krajec in Venera

 

danes zjutraj malo pred peto uro ...

 

 

 

 

 

 

 

 

[Silica]

Kaj je pa zdajle videt tik poleg Lune?

[silver]

Kaj je pa zdajle videt tik poleg Lune?

 

Jupiter http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[silver]

LISA is a go … so sporočili izEvropske vesoljske agencija (ESA) in tako dokončno prižgali zeleno luč za naslednji veliki evropski projekt .

 

https://www.newscientist.com/article/2138076-esa-approves-gravitational-wave-hunting-spacecraft-for-2034/

http://sci.esa.int/lisa/

 

LISA (Laser Interferometer Space Antenna) bo , tako kot LIGO, lovila gravitacijske valove, ki nastanejo ob trku in združevanju črnih lukenj

ter podobnih masivnih teles. Toda razlika je pomembna . Medtem, ko projekt LIGO sestavljata dva instrumenta v ZDA, v medsebojni

razdalji 4000 km , bo projekt LISA deloval v vesolju. Sestavljen bo iz treh plovil, ki bodo nepremično lebdela na medsebojni razdalji kar

2,5 miljona kilometrov . Takšen triangulum bo zaznaval bistveno večje pojave, kot jih je sposoben LIGO . Če slednji zaznava gravitacijsko

valovanje ob trku črnih lukenj reda velikosti nekaj deset sončevih mas, potem bo LISA s svojimi instrumenti zaznala miljonkrat večje dogodke .

Torej tudi tiste , ki se zgodijo prav v središčih galaksij, kjer naj bi bile supermasivne črne luknje velikosti nekaj deset ali celo nekaj sto
miljonov in več sončevih mas. Poleg tega bo LISA - zaradi možnosti triangulacije - natančno locirala zabeležen dogodek , česar LIGO
ni sposoben.

 

Kaj sploh je gravitacijsko valovanje ? Tule je kratek opis v članku, ki je nastal v času, še preden je LIGO uspešno (že trikrat) detektiral

gravitacijske valove .

http://www.kvarkadabra.net/2000/01/gravit-val/

Na kratko … masivno telo okrog sebe ukrivlja dimenzijo , ki jo imenujemo prostor-čas . V primeru pospeševanja takšnega telesa ( oz. trka

dveh črnih lukenj v našem primeru) , prostor čas vzvalovi kot voda v ribniku, v katerega vržemo kamen . V eno smer se za hip skrči,v drugo

se raztegne . To dejstvo uporabimo za detekcijo gravitacijskih valov. Namreč, s tem ko se ukrivi prostor - čas, se spremeni razdalja med dvema
telesoma v t.i prostem padu. Kljub ogromni masi npr. črnih lukenj gre pri gravitacijskem valovanju za izredno majhne premike … reda velikosti

triljoninke metra na meter. Gravitacija je daleč najšibkejša izmed vseh štirih osnovnih sil, oz. interakcij med delci. Vendar od vseh še najbolj

kaže zobe fizikom , ki slutijo za temi štirimi osnovnimi silami eno samo – t.i. poenoteno . Vse teorije poenotenja gravitacije niso uspele vključit

v svoje modele in tako najbolj mokre sanje fizikov - enolično opisati vesolje in njegovo delovanje - ostajajo nepotešene. In tko utegne
biti še lep čas - če ne celo nedosegljivo.

 

Če je bil LIGO projekt NASA in ESA (pod patronatom prve) , je LISA projekt istih dveh pod nadzorom ESA . LISA v tem primeru krepko presega

limit proračuna za t.i velike evropske projekte , ki znaša sicer miljardo Eur , a je zadeva tako zanimiva in obetajoča, da je očitno tega vredna .

Še manj boleče je vse skupaj, če vemo, da naj bi projekt začel delovat šele leta 2034 in bodo do tedaj razvodenela današnja merila, kaj je v
resnici drago in kaj predrago. Se pa v vesolju že klati predhodnica ali izvidnica LISA-e . To je t.i. LISA pathfinder .

http://sci.esa.int/lisa-pathfinder/

 

Sonda je od leta 2015 locirana v eni od Langrangejevih točk in sicer v tisti , ki je na ″sončni″ strani Zemlje, saj teh instrumentov sončeva radiacija

ne ovira pri delovanju. Več kot uspešno je prestala obe preizkušnji, ki sta bili pogoj, da se projektu LISA prižge zelena luč. Že omenjeno natančno

merjenje razdalje med dvema telesoma v prostem padu ( ki mora zadostit natančnosti ene triljoninke metra) je samo po nekaj modifikacijah

presegla za stokrat . Poleg tega je s svojo konstrukcijo mini pogonskih agregatov uspešno lebdela ″ na mestu″ v vesolju, kar bo je nujno za
postavitev trikotnika treh sond na konstantni medsebojni razdalji 2,5 milijona km . Sedaj, po uradni odobritvi idejne zasnove projekta, sledi tehnološki

in inženirski del, ki pa ima kar nekaj neznank in problemov , saj mnogo delov in instrumentov še ni dovolj razvitih oz.dorečenih . Tudi zato ročnost do

leta 2034 , ki se utegne še spreminjat. V tem razdobju pa bodo astronomi postopoma pošiljali ali usmerjali v nebo ostale nove igrače, začenši že

drugo leto z Webovim vesoljskim teleskopom . In potem po spisku dalje ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[silver]

Če se kdo slučajno in pomotoma zbudi pred četrto zjutraj, lahko na vzhodu že vidi Kapelo, Aldebarana ter Plejade malo pred njim . Je že tko, da je jesen pred durmi.

Čez mesec dni se nato vrneta še Orion in Dvojčka in njima sledi Mali pes s Sirijem . Oktobra bomo spet komplet ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png .

 

Delta Akvaridi bodo rojil te dni - z vrhuncem 28. julija . Toda Aquarius trenutno leži tako zelo južno, da bo z naših krajev viden le del tega, sicer precej močnega roja.

 

Zato pa seveda sledijo Perzeidi z vrhuncem 12. avgusta . Kakšen zgubljen utrinek je možno zasledit že konec julija in po vrhuncu nato pojenjajo vse do konca avgusta.

Perzej trenutno leži (zgodaj zjutraj) kar precej visoko na nebu, nekoliko nad Kapelo in skoraj natanko na vzhodu . In zgodaj zjutraj ni ob sedmih ... pa tud ob šestih

ali petih ne http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png .

 

Jupiter in mlada luna se bosta v Devici srečala v soboto zvečer , 29-tega . Najbližje si bosta ob 21.00 .

 

Saturn in luna po prvem krajcu se dobita v Kačenoscu 3. avgusta , prav tako zvečer . Randevu bo nizko nad obzorjem in skorajda na jugu... čisto blizu Antaresa v Škorpijonu.

[silver]

Perzeidi

 

Solze svetega Lovrenca (ki goduje 10.avgusta) , kot tudi poimenujemo meteorski roj Perzeidov, so prvič opisali kitajski dvorni astronomi leta 36 a.d. .

Je najmočnejši roj na severni hemisferi in si prav zares zasluži ime meteorski dež. Tudi do 200 utrinkov na uro je že bilo zabeleženo kakšno leto. Letos
jih žal toliko ne bo moč opazit, saj bo sij zemljinega naravnega satelita premočan . 12. avgust je le nekaj dni po polni Luni , ki ponavadi prepolovi

število opaženih utrinkov . Realno je letos za pričakovat 20-30 utr./uro in to na vrhuncu … v noči z 12. na 13. avgust . Vendar je tudi to lepa predstava

… en utrinek na dve ali tri minute. Seveda pa so možna tudi presenečenja … navzgor ali navzdol .

 

Za Perzeide je - poleg seveda starih Kitajcev in sv. Lovrenca - najbolj zaslužen komet Swift-Tuttle, ki na svoj dolgi poti okrog Sonca pušča

za seboj drobir prašnih in ledenih delcev. https://sl.wikipedia.org/wiki/Komet_Swift-Tuttle . Ko Zemlja vsako leto ob tem času zapelje čez navidezno

tirnico kometa , delci s hitrostjo malo pod 60 km/sec vstopajo v atmosfero in tam zažarijo in običajno izparijo . Le sem in tja kakšen večji bolid doseže

zemljino površje. V glavnem … če se kakšen bolid nameni na kakšnega opazovalca http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png … pri tej hitrosti nima nobenega smisla tečt stran , temveč

mirno spejmemo usodo, ki nam je namenjena http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png . Pravzaprav... a sploh obstaja lepši konec , kot je bit zadet od utrinka !? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif

 

Kako opazovat Perzeide ? Po možnosti naj bo lokacija na temnem, svetlobno neonesnaženem kraju . Radiant leži, kot že ime pove , v ozvezdju Perzeja .

 

 

Postavimo se tako, da gledamo v smeri , ki je zamaknjena za približno 90 stopinj od Perzeja . Utrinki namreč navidezno letijo iz tega področja ,

pojavljali pa se bodo vsepovsod . Obrnemo se seveda na tisto stran, kjer ni Lune . Perzej bo ob 23.00 , ko nastopi astronomski mrak ,

skorajda natanko na severovzhodu , kar pomeni , da moramo gledat na severozahod . Nato samo sedimo in uživamo v predstavi … kolikor pač kdo zdrži .

Je pa običajno vrhunec ognjemeta po polnoči .

 

 

Aja … meteorski roj Perzeidov ne šteje v kontingent utrinkov, ki izpolnjujejo želje . Kot je dejal nek astronom , je to tako , kot če bi ribe lovil z dinamitom .
Želje so pa plaha bitja … http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/fish.gif.

 

 

* * *

 

 

Tole niso utrinki , so pa zvezdice ... . https://youtu.be/jmJ-98RW9Gg?list=RDyv8w2cjTYaU

 

Mehiške http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em45.gif . https://youtu.be/syTyga3lVL0?t=71

 

Jih poslušam , medtem ko pišem . Tri sestre gracije ...danes imajo 16, 14 in tamala basistka 12 let . Tule jih ima 9 ... https://youtu.be/1boUYB9LFJY

 

Bobnarka je pa pravi čudež ...

[silver]

Zvezdoljubec ni edini čudak, ki ga lahko srečaš ponoči na travnikih pod zvezdnim nebom. Tu je tudi sosed , ki utrujen po socialnem

druženju pešači domov , pri čemer noge cikcak polaga pred seboj - kot Kasiopeja . Pa polnočna sprehajalka , ki ne more spat in se

je odločila, da bo šla pod mesečino štet korake . Sumničavo me pogleda , češ ″ Saj me ne boste posilili gospod , kajneda ?! ″

Pomirljivo ji rečem ″ Perzeidi … ″ in z roko pokažem tja gor . http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

Perzeidi torej . Najlepšega sem zamudil . Priletel je je nekaj po deseti uri , ko sem ravnokar postavljal stativ in na njega obešal kamero .

Je moral bit večji kos , saj mu je telo zažarelo v rumeno oranžni barvi , zelen rep pa se vlekel vsaj čez četrtino neba. Saj bo še kakšen ,

sem se tolažil . Bilo jih je mnogo, a tako lepega to noč žal ni bilo več . Od 22.30 do polnoči sem jih naštel preko dvajset, pri čemer sem jih
zagotovo kar nekaj spregledal . Pogoji so bili, kot je sicer bilo napovedano, podpovprečni. Del neba je bil zakrit z oblaki in luna je po

enajsti uri kar konkretno preosvetlila nebo . Na tistih nekaj deset posnetkih, ki jih imam , se je našel en plašen , komajda opazen Perzeid

in en kup avionov , oz. sledi izpuhov iz turbin . Letala opazovanje zvezd ne motijo . Tisto, kar sveti in je pri miru , je zvezda. Tisto, kar sveti

in se premika , je letalo . Pri meteorjih žal temu ni tako . Glava se podzavestno obrne za svetlim in premikajočim , pri čemer tisti hip seveda

ne more vedet , ali gre Perzeid ali za Lufthanso . Teh lažnih alarmov je bilo v treh urah več , kot pa je bilo pravih meteorjev.

 

 

 

 

Na sliki je opazna odebelitev Rimske ceste , ki se med Perzejem in Andromedo dviguje navpično nad obzorjem. S prostim očesom telesa

Rimske ceste v bližini mest ni več mož zaznat . Nazadnje sem jo na lastne oči ( sicer mal čorave) oči videl pred leti - na Kamniškem sedlu .

Od tedaj pa samo še na fotografijah . Desna stran je preosvetljena zaradi vzhajajoče Lune. Sled Perzeida gre iz radianta med Perzejem

in Kasiopejo v zahodno , manj osvetljeno stran .

 

Po polnoči je bilo nekaj meteornega zatišja . Nato je postalo je tudi hladno in kondenzacija je zameglila lečo objektiva . Zato sem najprej pospravil

fotoaparat , nato pa po eni uri še sebe. To so bili torej Perzeidi 2017 ... in čeprav niso ravno deževali, so bili lepi kot vedno . Za leto 2018 sem

preveril in luna bo na 12. avgusta 2018 ravno v mlaju . Nebesa !!! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Hydrogen.gif

 

[čebelica01]

Sem gledala zvezde iz 11 na 12 in nisem vidla niti enega meteorja. Sem pa čitala, da jih je blo videt največ zgodaj zjutraj, vstajala pa ne bom zaradi meteorjev. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[silver]

Angleži imajo dober izraz za ljubiteljsko astronomijo... backyard stargazing. So pač kmečki narod , ta kot Slovenci ... in imajo zadaj za hišo običajno travco in leseno lopo .Jaz imam, za razliko od Angležev, kakšno zgodnje jutro ... balkon stargazing . Okna spalnice so obrnjena proti JV in ob lepem jasnem zgodnjem jutru se dostikrat najde par minut za kakšen posnetek , ki ga potem obdelam ob prvem deževnem dnevu.

 

Septembrska jutra nudijo pogled na ta del neba , kakršen bo ob večerih po Novem letu . Vzhajajo v takšnem vrstnem redu : Plejade , ozvezdje Bika , ozvezdji Oriona

in Dvojčkov in nazadnje še oba psa ... mali in veliki s Prokijonom oz. Siriusom . Malo pred peto so vsi še na nebu , a jih nekaj čez peto enega za drugim presvetli vzhajajoče Sonce.

 

 

 

 

 

 

 

Orionova nebula . Nahaja se par stopinj pod tremi zvezdami Orionovega pasu oz. treh kraljev (tudi kosci) po slovensko.

 

 

 

 

 

Plejade ( gostosevci) . Sedem sester , ki pa ima devet imen ... poleg hčera je tu tudi še ata Atlas in mama Peione.

To je razsuta kopica , ki šteje preko 200 zvezd, a najbolj poznana po mitskih Plejadah .

[silver]

Zadnjič sem lovil Perzeide . Brezuspešno .

 

Včeraj pa sem ujel lep kapitalni primerek v Velikem medvedu (Ursa major). Je bil sporadik , ker v tem času ni aktivnih meteornih rojev .

Slovenci Ursa major rečemo tudi kar Veliki voz , a je ta samo del večjega ozvezdja .

 

 

 

 

Dve veliki zvezdi na tej sliki sta druga ( Mizar) in tretja (Alioth) v asterizmu Veliki voz .

Mizar ( izvira iz arabščine in pomeni pas ) ima poleg sebe tudi spremljevalko (Alcor) .

Blizu druga drugi sta tudi v resnici in ne samo navidezno. Oddaljeni sta 3 svetlobna leta,

se pravi še manj , kot je od našega sonca pa do Proksime Kentavra.

 

Alioth je najsvetlejša zvezda v ozvedju Ursa major . Ime je tudi tu arabskega izvora ( alyat = ovčji rep )

[silver]

Včerajšnja - 24 dnevna luna

 

 

[silver]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

 

 

Odkar fotkam v temi , sem se moral naučit na slepo uporabljat fotoaparat - samo s prsti poiskat vse gumbe in koleščke .

V začetku je bila zmeda kar velika in sem vedno nosil v žepu še svetilko ... za vsak primer , kadar sem se s prsti "zaplezal" in

v kakšnem menuju nisem znal več ne naprej in ne nazaj . Težava je , ker svetloba svetilke v hipu "pokvari" nočni vid očesa .

Zenica , vzdražena z močno svetlobo , vsakič znova potrebuje kakih deset minut , da se zopet prilagodi temi . Če prižigaš

svetilko vsako minuto , to seveda ni mogoče... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Luč z rdečo svetlobo je menda bolj "mila" do zenice.

 

Normalno in mlado človeško oko po četrt ure prilagajanja temi lahko vidi kakih 2500 zvezd ... vse tja do magnitude 6.0 .

 

Moje , malo manj mlado , razpozna zvezde s sijem dobre štiri magnitude . Več ne gre ... več .http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Z daljnogledom se razpozna zvezde do 10-te mag .

 

S povprečnim teleskopom do 14-te mag.

 

S trenutno največjim teleskopom na zemlji do 27-te mag.

 

S Hubblom do 30-te mag .

 

* * *

 

En tak test sposobnosti vida je štetje zvezd v clustru Plejade , ki obsega preko 200 zvezd. Če jih kdo s prostim očesom razloči več kot 20,

potem ima odličen vid. Rekord je menda več kot 40 ( menda! ) .

Moje oko jih razloči mogoče 10 , pri čemer za to zadnjo nisem ravno prepričan ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[silver]

Večerna Andromedina galaksija

 

 

 

 

... pri zadnji sem nekoliko preteral kontrast , da bi se videli tudi satelitski galaksiji . Prva ( večja) je nad andromedino , druga, manjša in težje opazna pa pod njo .

 

 

 

 

 

in jutranja Orionova nebula

 

 

 

 

... tale mi je kar uspela http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

 

 

 

* * *

 

Široki kot je povsod slikan s Pentax objektivom 18-135 , detajli pa z mini refraktorjem , ki ga šele osvajam http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

[silver]

Sobota , 18. novembra ... dan za leonide !! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif

 

Ozvezdje Leva se v pozni jeseni na naših zemljepisni širini ne dvigne kaj prida nad obzorje , zato bo število utrinkov nižje od nominalnih 20 ,

toda nekateri znajo zasvetit precej močno. Na srečo Luna tokrat ne bo ovir za opazovanje ...

 

https://in-the-sky.org/news.php?id=20171118_10_100

 

 

* * *

 

 

https://youtu.be/cAAOezHlfhc

 

 

Kaj ima Christi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif Haydon skupnega z astronomijo ??

 

Ko so bili Sparks nekaj časa trio, je pela o eni zvezdi in nato odšla za nekaj sezon igrat v Star Trek Next generation . Toliko !

 

[janko]

matr silver ej....

zaganjoučka ne najdem....

dej, če ga kje u brezmejnem vesolju kjerkoli, kadarkoli u večnosti srečaš, ga upraš za fejsbuk naslow al pa kej.

plishttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

 

aja... žijohttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

[čebelica01]

Luna Mars Jupiter http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif