Homoseksualnost

[Onix]

Ni izbira. Mah pol bi se jaz simpl odločla, da sem lezbijka in bi bla.

 

 

Obstaja izbira! V mojem primeru ni bila homoseksualnost ampak vzdržnost

Težko je začeti, ko pa se enkrat navadiš postane zanimivo

Bebasti izrazi na obrazih zavrnjenih lepotičk so ponavadi bolj zanimivi od njihovih negibnih trupelc v postelji ker mi razen homosexualnosti tudi nekrofilija ne sede

[Nordika]

Bebasti izrazi na obrazih zavrnjenih lepotičk so ponavadi bolj zanimivi od njihovih negibnih trupelc v postelji ker mi razen homosexualnosti tudi nekrofilija ne sede

 

HeHe

[mmiikkii]

Mmiikkii, dej mi potem ti povej iz prve roke kako se počutiš. Kdaj si se sploh zavedla, da te ženke privlačijo oziroma, ali si samo ugotovila, da te moški ne in potem je bila edina opcija ženska? In ali ti moški sploh niso všeč ali kako čutiš do njih? so ti zoprni, si imela kakšno slabo izkušnjo.....?

 

Dobro jutro:)

 

Mislim, da sem v tej temi že enkrat opisala svojo zgodbo. No pa ponovno:

živela sem popolnoma "normalno" (normalno je v narekovajih, ker mi je to nekoliko neprimerna beseda, vendar tu naj bi pomenila normalnost s stališča današnje družbe) najstništvo. Imela sem kar nekaj kratkih vez z različnimi fanti. Pri sedemnajstih sem se zaljubila v fanta ter začela vezo, ki je trajala 10 let. Nikoli nisem pomislila, da sem lezbijka, ali pa, da bi lahko živela oz. se zaljubila v žensko. Sex s tipom mi je bil super.

No, ko sva odraščala, sva razvijala svoje osebnosti v različne smeri. Po desetih letih sem ugotovila, da partner ni več človek s katerim sem začela vezo, prav tako pa nisem v njem več videla človeka s katerim bi želela preživeti ostalo življenje. Ja, moram priznati, da so se mi, tam okoli 25 leta začele pojavljati misli oz vprašanja, mogoče celo želje, o sexu z drugo žensko. O tem sva s partnerjem celo govorila. On je bil seveda takoj za, vendar jaz nisem spoznala nobene zenske, ki bi me... saj veš, ..nadraznila v sexualnem smislu. Tako je vse skupaj ostalo samo v besedah im mislih. S partnerjem sva se čez nekaj časa razšla.

Potem sem srečala njo! Z enim samim pogledom je v meni prebudila strast in ljubezen. Zaljubila sem se na prvi pogled. Od takrat sem z njo (teče šesto leto). Svojega življenja, ne bi zamenjala za nič na svetu; če bi bila mlajša, bi se samo preselila iz slo v kakšno skandinavijo, ali pa tja, kjer je homoseksualnost prav tako sprejeta in bi si z veliko manjšimi problemi ustvarila družino kot tu v slo.

 

Lej, kot lahko razbereš iz pisanja, nisem imela slabe izkušnje z moškim, niti ne s sexom z moškim. Niti ni bila ona edina izbira. Enostavno: zaljubila sem se v njo; v njeno osebo, prav tako v njen videz. Še danes, ko jo pogledam, se mi zdi najčudovitejše bitje na svetu.

tudi takrat, na začetku, ko se mi je vse skupaj začelo dogajati, se nisem prav veliko ukvarjala z zadevo: "ja, saj ona je ja ženska. to pa je nenormalno, nenaravno!" Takšne misli so meni predvsem smešne. ona je človek, tako kot jaz. Vedela pa sem, da bova naleteli na marsikakšno poleno s strani družbe. Takšne stvari rešujeva postopoma in ne dovoliva, da bi naju preveč zagrenili.

Upam, da se bom lahko prav kmalu pohvalila tudi tu gori, da nisva samo midve, temveč smo trije;). Pospešeno delujeva na tej stvari:)

Popravljeno 22. marec 2006 -> mmiikkii

[Aliana]

Takšne stvari rešujeva postopoma in ne dovoliva, da bi naju preveč zagrenili.

Upam, da se bom lahko prav kmalu pohvalila tudi tu gori, da nisva samo midve, temveč smo trije;). Pospešeno delujeva na tej stvari:)

[Mick]

Mmiikkii Ko so tak fajn bejbe s tipi, se sicer mal žremo, al kaj češ proti ljubezni? Vse dobro

[matjazz]

Sam če bi bli zdej vsi istospolno usmerjeni, potem bi človeštvo propalo.

[Mick]

Mogoče ga sploh neb blo.......Adam gay, Eva lezbijka i ode......

 

Če. Pa ni.

[matjazz]

Točn tko.

[Alan_New]

Upam, da se bom lahko prav kmalu pohvalila tudi tu gori, da nisva samo midve, temveč smo trije;). Pospešeno delujeva na tej stvari:)

A kar otroka si hočete umisliti? Kako pa se bosta oplodile? Bo to spočetje a la Marija, samo iz lezbične "ljubezni" (božji duh)?

[mmiikkii]

kako naj tole rečem, ampak, ne želim žaliti...to vprašanje je .... ajde, pa naj rečem smešno . Ne vem no, a ti res moram razlagati na kakšne različne načine se lahko žensko oplodi z moškim semenom??

 

Oprosti..šele sedaj, ko sem še enkrat prebrala tvoj komentar, sem videla, da me dejansko sprašuješ, kako se bova oplodile:)

 

Ja, z moškim semenom, seveda. Zelo verjetno na kliniki.

Popravljeno 22. marec 2006 -> mmiikkii

[Marsa]

Mmiikkii, zlo lepo si napisala,

 

sam jaz osebno se vseen vidim naravo tkole: moski/zenska, yin/yang, sonce/luna, noc/dan.

se mi zdi prevec popolna narava kot taka, da bi jo blo treba na take nacine izboljsevat.

tako da, naravno to pac ni.

 

sem imela vceraj en komentar mal daljsi napisan, pa sem nekaj odrezala pa hotla visje v text skopirat.. in sem skratka izbrisala... pol pa kar pustila, se mi ni dal... no, sem napisala nekaj podobnega kot zdaj.

Tud menim, kot pogumno pravi Nordika, da je ipak pikrich tud na tem - hormonskost sam - ceprav tej tezi pa ne govori v prid to, da homosex. niso nic custveno neuravnoveseni oz. so kar se tega tice normalni, nic bolj neuravnoveseni kot vecina 'normalnih'.

drugac pa poznam primere, kjer je bilo gejevstvo odlocitev.

mislim, da je veckrat, kot se prizna (al clo zaveda).

mensezdi da mnogi skor iz nekaksne zagrenjenosti, razocaranja, grejo v to.

sam po 2. strani pa poznam prevec cist skuliranih gejev, da bi lahko postavljala taksne teze.

 

sploh pri zenskah, ki so pol lajfa zivele s tipom (podobno kot miki), gre velikrat za zagrenjenost in razocaranje nad moskimi - tudi v sexualnem smislu (s cimer pa nikakor ne namigujem, da je slo tud pri miki tko, preprosto so taki in drugacni modeli odnosov).

v srednjih letih se marsikomu mal utrga -- al pa tud ce sploh ne to - vsakdo mal stopi na visjo stopnjo in nekateri hocjo pa sam mal experimentirat v lajfu (ne govorim sam o gejih, splosno hoce folk mal poeksperimentirat).

 

moski, ki pa nikol ni mel zenske, bodisi ker so ga v soli zafrkaval, ker je bil obcutljivejsi, neznejsi itd., v resnic je bil pa samo zakompleksan... se je odvrnil energetsko od zensk in jih je zasovrazil, zaveznistvo pa iskal v moskem in se morda scasoma celo prperical, da je to to, kar si je zelel.

ob pogledu na zensko, v druzbi z zensko, mu je nelagodno itd... pomeni, da ni pr seb poslihtal, ne prizna si, da ga zenska privlac.

 

predno se krega kdo nazaj, vam povem, da sem imela VELIK izkusenj.

... in je moje mnenje (tudi) plod le-teh.

 

kar se pa tice, met otroka al pa ne, pa ostajam pri svojem nanovo postavljenem mnenju (prej, pred nekaj leti, v zacetku tele teme, sem bila namrec proti) - da lohk majo.

 

ker namrec - odrect nekomu (v tem primeru otroku recimo) moznost bivanja v druzini, se mi ne zdi kul.

Plus je mal diskriminatorno - skor mal podobno, kot da babice pa dedki ne bi smel vzgajat otrok (svojih otrok) - ker so pac prestari, otroc pa rabjo... ful enga strapaca (kot pac recemo v primeru gej., da rabjo otroc OBA starsa).

ker kaj pa ce NI obeh starsev?

kaj ce je en od starsev invalid?

in tako dalje,.

skratka, modelov druzin je tolk, da res ne vem, zakaj ne bi mogel bit tud tak.

ono, da bi pa zato otroc v teh druzinah homosex. ratval, je pa pravzaprav neumnost.

ne gre tko, skratka.

 

V bistvu pa nisem za umetno oploditev (osebno). se mi zdi, da bi moral v takih primerih POSVOJIT ze 'obstojecega', pa bi bla narava zadovoljna in tvoja karma spedenana. tko pa ni. umetna oploditev? :|||

ces, zenske, we can handle, tipi f.off?

ne gre tko, ne more it tko.

[mmiikkii]

Jaz sem takoj za posvojitev!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Pa ne enega, vsaj tri oz. toliko, kot mi materialno stanje dopušča. Vendar v moji domovini tega jaz ne bom dočakala. Po svetu sem na lastne oči videla strahotne stvari, kar se tiče otrok, ki potrebujejo nekoga, ki so sami na svetu,.. pomagam na način kakršen lahko, vendar me moja domovina v tem zelo omejuje. Tako pač je, na mojo veliko žalost. Ne, ne smem o tem veliko razmišljat, ker mi rata kar slabo.

 

Midve sva želele, da bi bil oče tudi prisoten v otrokovem življenju, vendar zgleda, da ne bo šlo.

Tako nama ostane samo umetna oploditev. Kar se tega tiče, jaz nimam pomislekov.

 

Marsa, ali tako misliš tudi za hetero pare, kateri po naravni poti ne morejo imeti otrok?

 

Še enkrat poudarjam, jaz bi veliko raje posvojila!!

[Nordika]

Pri hetero paru gre za čisto drug problem. Ti pa bi npr. lahko brez problemov zanosila po naravni poti, z moškim. Ampak, ker ti ni do moških, se boš pač oplodila z njegovo spermo - očitno so za nekaj dobri

 

 

Posvojitev se tudi meni zdi primernejša. Verjamem pa, da je birokracija morilska.

[Marsa]

Marsa, ali tako misliš tudi za hetero pare, kateri po naravni poti ne morejo imeti otrok?

Pravzaprav ja.

 

*ko pa je bil referendum,. pa sem sla in obkrozla da sem za, ker ne morem jaz enmu onemogocat - ce imam recimo moznost - vendar osebno sem pa proti, v bistvu......

poznam ljudi, ki so leta in leta porabil za ta krch, 'met otroka' , pa so sam zgubil blazno let in svojga lajfa in na konc bili/ostali brez otrok, kot jim je bilo ocitno pac usojeno/namenjeno.

 

Niso vsi za vse - ze itak nas je pa prevec.

 

 

(je pa ogabno, da zarad kretenskega birokratskega okostenelega aparata lenega porabis dva lajfa, da dobis. :xx!

[Mick]

- ze itak nas je pa prevec.

 

Že, že.....samo izrazito ni preveč ampak premal slovencev........pa tud evropejcev nasploh.......

[Marsa]

thanx ker si me opomnil, sem hotla dodat, pa ze zaprla, pol pa pozabla. jp, mislila sem dodat - na SVETU.

folka.

 

slovencev nas je pa premal ja kao....

sam nimam namena, da bi kaj hotla pomagat motivirat nataliteto.

ne ob tem, kar gledam zase in za svoje sodobnike in potomce. :xx!:

[cvickar]

Soet ste te drekštanfarje prvlekl na plan

 

Ja ja pa lezbejke se tamle nekaj šopirjo, Nč ne boste se umetno oplojevale pa ne vem kuga še vse, če pa sovražte dedce. NČČČČČČČČČ, najprej pr dedci žvet, pa štunfe pa gate mu prat, pol ti naj pa npar otrok naredi, pa boš zadovoljna in zadovoljena.

[cashy]

mmiikkii, imam eno vprašanje...

sem te razumel, da, ko si srečala to osebo, si takoj vedela, da je prava zate. Si se zaljubila vanjo še preden si jo spoznala? Že na pogled?

In kako si vedela, da je ona prav tako istospolno usmerjena? Ker je vseeno precej malo možnosti, da se zaljubiš v eno nepoznano osebo, in te preseneti še s tem, da je istospolno usmerjena, kar tebi ustreza?

 

hvala za odgovor

[Marsa]

cashy, najbrz se to zazna, podobno kot se dva hetero, ki sta si vsec, to sporazumeta - s pomocjo takoimenovane kemije.

se motim, Miki?

[Alan_New]

Ko pravim, da je homoseksualnost izbira, ne mislim nujno, da je nekdo premišljeval ali naj gre z istim spolom ali ne. Tudi če se je tako rodil in je bila ta privlačnost do istega spola zanj naravna, je vseeno izbral, da ji bo sledil, tudi če je to bilo nevede in nezavedno. Do ene mere smo odgovorni za to, kakšni se rodimo, pa če se sliši še tako nepravično in nemogoče.

 

Kar se tiče umetnega oplojevanja tako hetero- kot homoseksualnih (lezbičnih v bistvu) parov: sem za naravni način ali posvojitev. Umetno oplojevanje karmično ni v redu (tako kot darovanje krvi, organov itd.), pa tudi na splošno. Če pač nekdo ne more imeti otroka, naj odkrije vzroke, zakaj je tako. Tako je tudi po moje bolj primerna posvojitev. Ne zdi se mi pa nikakor v redu, da imajo homoseksualni pari otroke. OK, priznam, da je za otroka bolje, da je pri ljubečih homo starših, kakor pa pri neljubečih hetero. A to v bistvu ni nikakršen argument za. V bistvu je nerelevanten argument. Gre za nekaj drugega.

 

Homoseksualnost razumem kot stopnjo notranjega spolnega razvoja (kar ne nujno sovpada z zunanjim ter kdaj in s kom seksamo). Ker je skozi zgodovino bila spolnost močno obsojana in je veljalo strogo ločevanje med moškim in žensko, se ta razkol pozna v vsakem izmed nas, je zapisano v celicah, v našem skupnem duhu, kolektivnem nezavednem. Istospolnost je logičen (nezaveden) odgovor: če ne smem z drugim spolom, bom z istim. Moški ne zaupa več ženski, ženska ne moškemu in tako je kaos. To je tisto nenaravno, "bolezensko" stanje našega planeta, in ne zdi se mi v redu, da bi otrok odraščal pri starših, ki so ostali zapeti v homoseksualni fazi, namesto da bi ta šla mirno mimo.

 

Seveda je to, kar pravim, idealna slika, in le redkokje uresničena. Stvarnost je zelo drugačna in otroci marsikje živijo v veliko hujših razmerah; in zavedam se, da moji argumenti, da ne bi bili otroci pri homo starših, izpadejo nični, kar v tri dni izstreljeni brez premisleka in (zelo verjetno) homofobični.

[Marsa]

To je vprašanje oz. negotovost, skepsa, ki se sama ponuja...

Namreč - vzgoja otrok.

Prav zato sem namenoma napisala, da bi takoj podpisala referendum vprid poroki med istospolnimi partnerji.

Za vzgojo otrok bi morala pa tako pri sebi še zelo razmišljati v globino, tako poznati morda malo več okoliščin, kakšne "primere" ipd..

Čeprav je res, kar pravi Patricia - saj skoraj ni idealne družine... Bolje v ljubeči družini med istospolnima partnerjema kot v hetero družini, kjer ga zlorabljajo (npr)...

Vendar vseeno globoko v sebi mislim in čutim, da mora otrok imeti oba starša - obeh spolov.. (vsaj v začetku, osnovi, da spozna ta aspekta, kot pravi Daisy, kasneje pa se bo sam odločal, kaj in kako bo hotel sam).

Kajti taki smo, tako smo ustrojeni, tako nastane življenje.

takole sem pa razmisljala pred slabimi 4 leti. sem citirala sebe s prve strani tele teme.

[mmiikkii]

Ampak, ker ti ni do moških, se boš pač oplodila z njegovo spermo - očitno so za nekaj dobri

- jaz nikoli nisem mislila, niti nisem izjavila, da moški niso za nekaj dobri oz. da mi ni do njih. V bistvu sploh ne delam razlik moški - ženska. Zame so to ljudje. Sem pa tudi že povedala, da nisva iskale samo moškega semena, temveč tudi očeta svojih otrok. V mislih sva imele kakšnega geja, ki drugače ne bi mogel imeti otrok.

Kar se tiče posvojitve: ne samo, da je birokracija ubijalska (tudi skozi to bi se pregrizli), temveč naša država prepoveduje posvojitve istospolnim partnerjem.

 

 

sem te razumel, da, ko si srečala to osebo, si takoj vedela, da je prava zate. Si se zaljubila vanjo še preden si jo spoznala? Že na pogled?

In kako si vedela, da je ona prav tako istospolno usmerjena? Ker je vseeno precej malo možnosti, da se zaljubiš v eno nepoznano osebo, in te preseneti še s tem, da je istospolno usmerjena, kar tebi ustreza?

 

V tistem trenutku, ko sem jo zagledala, res nisem vedela, da je prava zame. Me je pa njen prvi pogled zavrtel...prvič v življenju sem si zaželela poljubiti žensko. Hotela sem za vedno ostati v njeni družbi. Nič nisem vedela o njej, niti njenega imena. Je bila pa kolegica moje kolegice, za katero sem vedela, da je lezbijka. Tako, da verjetno mi je prišlo na misel, da bi lahko bila ona tudi. Imela sem srečo, da je ona občutila isto. Nisva potrebovali veliko časa, kakšen mesec dni, pa sva obe vedeli, da je to to. To, kar išče vsak človek. Ne vem, mogoče so imela kakšno vlogo najina leta; ko sem bila mlajša, sem mislila, da človek potrebuje veliko časa za takšno odločitev, no, pa mi je življenje pokazalo, da je lahko tudi drugače

 

Marsa: tvoj način razmišljanja mi je všeč, tvoje mnenje spoštujem. med prebiranjem tvojih sporočil, mi večkrat pokažes zadevo z novega zornega kota, s tistega, katerega sama ne vidim zato ... ne vem, mogoče imaš prav; mogoče se res ne bi smeli umetno oplojevati - ne hetero ne homo.

[Marsa]

joj to ni moj namen.... v bistvu ne bi hotla, da je tko, ker ma vsak pravico da misli kar pac misli in ma pravico met svoje razloge in motive.

Verjamem, stekam (men je tud vsec kako si napisala, cist stvarno in kul)... najbrz je pac tko, da ne razmisljas tolk o tem s tega kota, pac pa kao... izkoristis oz. skusas izkoristit moznosti, ki so na voljo.

podobno kot ce bi ti odpovedala jetra (no ni podobno, ampak recimo ce bi gledal v smislu karme ipd.), bi blo tud najbrz lazje sprejet stalisce, da ti pac pomagajo kot pa, da karmicno to ni ok. al pa kaj tacga.

skratka, vcas ne iscemo tolk ozadij in tega, pac pa se obesimo na varianto (ce se pojavi, ko je recimo mal moznosti za nekaj) - se pomislimo recimo ne, da bi lohk blo kaj 'narobe' s tem.

 

saj jaz nisem do konca prisla tle... zato pa vsake tolk cajta cez par strani mal debatiram ponovno.....

jaz ne vem, kaj je prav in kaj ne.....

sam pac kar cutim pa kako se mi zdi lohk povem.

in tud - celo spremenim mnenje lahko.

ce se mi predstavijo 'argumenti', pa recem, ok, pa res. recimo.

 

tko da, vsak mora pr seb vedet al pa si razlozit... ce rab razlago.

 

recimo sama mam zlo elasticno logiko, pa bi si ziher fajn ubodla varianto, ki bi sedla v vse... in najbrz bi pol itak tud jaz bla zadovoljna.

 

ma saj, zdaj bluzim.

ampak ne bi hotla vplivat na kako mnenje, kamoli odlocitve tkole pomembne.

 

cist vseen je, kaj jaz tule cvekam - vazno je, kaj vidve obe cutita, ko se poglobita v to.

 

(*drugac pa thanx za razumevanje pa tako mnenje, glede na to, da sme pravzaprav kar stroga pa taka )

[free]

lepo!

Mmiikkii, dej mi potem ti povej iz prve roke kako se počutiš. Kdaj si se sploh zavedla, da te ženke privlačijo oziroma, ali si samo ugotovila, da te moški ne in potem je bila edina opcija ženska? In ali ti moški sploh niso všeč ali kako čutiš do njih? so ti zoprni, si imela kakšno slabo izkušnjo.....?

 

Dobro jutro:)

 

Mislim, da sem v tej temi že enkrat opisala svojo zgodbo. No pa ponovno:

živela sem popolnoma "normalno" (normalno je v narekovajih, ker mi je to nekoliko neprimerna beseda, vendar tu naj bi pomenila normalnost s stališča današnje družbe) najstništvo. Imela sem kar nekaj kratkih vez z različnimi fanti. Pri sedemnajstih sem se zaljubila v fanta ter začela vezo, ki je trajala 10 let. Nikoli nisem pomislila, da sem lezbijka, ali pa, da bi lahko živela oz. se zaljubila v žensko. Sex s tipom mi je bil super.

No, ko sva odraščala, sva razvijala svoje osebnosti v različne smeri. Po desetih letih sem ugotovila, da partner ni več človek s katerim sem začela vezo, prav tako pa nisem v njem več videla človeka s katerim bi želela preživeti ostalo življenje. Ja, moram priznati, da so se mi, tam okoli 25 leta začele pojavljati misli oz vprašanja, mogoče celo želje, o sexu z drugo žensko. O tem sva s partnerjem celo govorila. On je bil seveda takoj za, vendar jaz nisem spoznala nobene zenske, ki bi me... saj veš, ..nadraznila v sexualnem smislu. Tako je vse skupaj ostalo samo v besedah im mislih. S partnerjem sva se čez nekaj časa razšla.

Potem sem srečala njo! Z enim samim pogledom je v meni prebudila strast in ljubezen. Zaljubila sem se na prvi pogled. Od takrat sem z njo (teče šesto leto). Svojega življenja, ne bi zamenjala za nič na svetu; če bi bila mlajša, bi se samo preselila iz slo v kakšno skandinavijo, ali pa tja, kjer je homoseksualnost prav tako sprejeta in bi si z veliko manjšimi problemi ustvarila družino kot tu v slo.

 

Lej, kot lahko razbereš iz pisanja, nisem imela slabe izkušnje z moškim, niti ne s sexom z moškim. Niti ni bila ona edina izbira. Enostavno: zaljubila sem se v njo; v njeno osebo, prav tako v njen videz. Še danes, ko jo pogledam, se mi zdi najčudovitejše bitje na svetu.

tudi takrat, na začetku, ko se mi je vse skupaj začelo dogajati, se nisem prav veliko ukvarjala z zadevo: "ja, saj ona je ja ženska. to pa je nenormalno, nenaravno!" Takšne misli so meni predvsem smešne. ona je človek, tako kot jaz. Vedela pa sem, da bova naleteli na marsikakšno poleno s strani družbe. Takšne stvari rešujeva postopoma in ne dovoliva, da bi naju preveč zagrenili.

Upam, da se bom lahko prav kmalu pohvalila tudi tu gori, da nisva samo midve, temveč smo trije;). Pospešeno delujeva na tej stvari:)

[mmiikkii]

ma ne....mogoče se nisem dobro izrazila. Nisem mislila, da sedaj pa ne bi šla v to, zaradi tvojega mišljenja. Hotela sem samo reči, da nisem nikoli razmišljala, da pa to mogoče ne bi bilo dobro. Kot si že sama napisala, raziskujeva različne možnosti in ta je ena izmed njih.

Želja po tisti otroški ljubezni pa je ogromna. Včasih, kar boli

 

Drugače pa sem vesela, če me nekdo spodbudi k razmišljanju o neki stvari na drug način. Trudim se, da bi bila človek, ki vidi stvar skozi čimveč oči in čim manj sodi

 

lep dan, poln sonca