Shujševalne izkušnje

[aiwa]

uh. men se jih je zdej tud že oreng preveč nabral. se morm mal v roke vzet. trebušček je previ balonček. se bo treba kar oreng oklestit. najboljš da kr začnemo. en dva tri

[Trudi]

Aiwika

 

Sen ni tolk važn trbušček, Glavno da si po srčku fajn pa da maš v glavi vse pošlihtan

PA SI NAJBOLJ COOLSKA

[aiwa]

o cukerček moj hvala!

[beba]

Hm,

 

sama pa hujšam in se redim precej glede na razpoloženje. Če sem živčna, ne morem jesti, pa gre samo dol, če vse štima, pa če sem doma, torej imam hrano pri roki, gre pa gor.

 

Mogoče raje moj recept za obdržati težo: jem, ko mi paše, kolikor mi paše in kar mi paše. To pomeni tudi, da neham jesti, ko mi ne paše več, pa čaprav gre zato hrana v smeti. Moja logika je, da, kar pojem, ko mi ne paše več, je tako ali tako stran vržena hrana. To pa tudi pomeni, da ne jem, ko nisem lačna - pa če je še tko dobr štrudl na mizi. Če pa začutim, da sem še od včeraj vsa napihnjena (ponavadi v ponedeljek) potem pa pojem čisto malo ali pa kar kakšno solato, dokler občutek napihnjenosti ne mine.

 

Teža mi pa variira od 57 do 62 (zadnjih 15 let), pa vmes sem dvakrat rodila.

 

Aja pa jaz ne padam na tiste fore - je treba jest po 5x na dan, pa zajtrk je taglavni obrok... Jaz jem po 2x do 3x na dan, za zajtrk za samo kavo z veliko mleka in kozarec vode - ker mi tako paše. Treba je znat svoje telo poslušat.

 

Lp, Beba, pa veliko veselja s svojim telesom!

[aiwa]

ja točno tako. vsakmu neki druzga sede. vsak ma svoje navade. en se lohk strada, drug mal zmanjša, en neha eno stvar jest. kokr kdo x!x

[pomlad]

Mislim, da je najboljša razlaga za debelost v knjigi ŽIVLJENJE JE TVOJE. Jaz se se zmeri borim s tem, samo zdej vem zakaj in mi gre bolje...

...gre pa zato, da tisti ki so debeli poskušajo skrivati sebe za vso to embalažo...

Definitivno dobra knjiga!!

[borism]

Pozdravljena "pomlad" med nami

 

Sem prebral to knjigo, če je avtor Louse l. Hay

 

Tu se lahko prebere, da debelost povzroča strah, potreba po zaščiti, beg pred čustvi, če se ne počuitite varne in če zavračate iskanje izpolnitve.

Rešitev je, da se končno začnete ceniti in imeti radi in da se pomirite s svojimi čustvi, pa tudi, da si sami ustvarite svojo varnost. Če boste razmišljali v tej smeri, ste že opravili več kot 1/2 dela. Lep dan, Borism

[Tamburin]

Ja, to pa drži. Videla v mnogih primerih - tudi v svojem. Ampak samo zavedanje vzroka ni dovolj, je treba še kaj narediti. Kaj premakniti v glavi.

 

Ena od mojih tašč (imam namreč dve ) mi je že pred leti rekla, da ko je ostala brez službe in prišla v materialno stisko, je začela tudi več jesti in se tako zredila. V bistvu se je hotela zaščititi, ker se je bala še hujšega pomanjkanja.

(Ljudje pa največkrat mislimo ravno obratno: da so debeli ljudje bogati, suhi pa revni. Mogoče je bilo včasih tako, ko je bilo res pomanjkanje hrane in so stradali.)

 

Tudi zase vem, zakaj sem se zredila. Hotela sem se zaščititi pred tipi, ker so me v preteklosti prizadeli. Najraje bi se oblekla kot muslimanke , da me nihče več ne vidi in me ne more prizadeti. Po drugi strani pa sem hotela tudi tisto čustveno praznino v sebi z nečim napolniti - in hrana je seveda kot nalašč za to.

Ampak kljub temu, da se tega že dolgo zavedam, to ni dovolj. Tudi nimam problemov s tem, da se ne bi cenila in imela rada - kvečjemu obratno: zelo sem ponosna nase, ker tudi imam za kaj biti. Problem je mogoče v tem, ker nočem ugajati tipom. Želim biti zaščitena pred njimi, kot s križem ali česnom pred kakimi vampirji.

 

No, ampak ni več tako hudo. Malo na dolgo sem se zdaj razpisala o tem... :o|o:

Pravzaprav mi zdaj hujšanje uspeva. Sicer zelo počasi (6 kg v 2 mesecih in pol), ampak gre in bo še šlo. Še 1x toliko, pa bom zadovoljna.

(Pol si pa nabavim tisto oblačilo muslimank. )

[Guest sstane]

Pravzaprav mi zdaj hujšanje uspeva. Sicer zelo počasi (6 kg v 2 mesecih in pol), ampak gre in bo še šlo.          Še 1x toliko, pa bom zadovoljna.

Kako, malo, ti si pravi spidi gonzales

[Gazelca]

Živjo!

Men pa sploh ni treba se prepričevat in nevem kaj delat da bi shujšala,ker me psihični pritiski v zadnjem času tako zdelujejo da ne morem nič jest...to je blo kak mesec nazaj,in sem malo jedla...in shujšala 6kg v dveh tednih...in vam povem da ni fajn!!!Vse bi dala..da bi lahk jedla vedno ko hočem in kar hočem.Ker se mi to da čisto apetit zgubim zdaj že kar redno dogaja.

[Mateja]

saj res x!x ... čestitam, Tamara

 

(ups... je vmes postnila Tihareka... tale 'saj res' se nanaša na Stanetov 'spidi gonzales' )

[Tamburin]

O, Stane in Mateja! Hvala!

 

Jah, no, meni se zdi, da gre počasi. Ampak če malo pomislim, imata prav - sploh ni tako počasi.

Ma saj v bistvu sploh ni važno, kako hitro gre. Važno, da gre in da vztrajam. Nisem si postavila nobenega časovnega roka. Samo želja je priti nazaj na svojo normalno težo, in ta želja me dela nestrpno, neučakano, zato se mi zdi, da gre počasi.

[Ksenia]

Tamara, verjamem pa, da se precej bolje počutiš... sicer pa če ni nezdravo hujšanje, se bolj v cm pozna, kot pa v kg... tudi meni uspeva, 8 kg v 2 mesecih, čeprav se mi zdi, da cm pa še več...

No punce, gremo naprej

[Guest sstane]

Dva, tri, štiri kilograme na mesec je popolnoma normalno, ker bi lahko šlo drugače že za dehidracijo, kar pa je nevarnejše od debelosti same, kajti dehidracija je znak, da se zaloge elektrolitov prekomerno zmanjšujejo.

Popolno ravnotežje pa boste dosegle v devetih mesecih, če

[aiwa]

ja pomanjkanje varnosti ja. lojzka je pa itak zakon. in življenje je tvoje, je bla moja prva knjiga k sm jo od nje prebrala in mi je še zdej najljubša.

res se morm mal lotit delat na seb. ker so se kilogramčki kr nabral. no pa začnimo!

[Michelle]

Malo sem brskala po netu....kaksne grozne diete okol krozijo...

naprimer:

 

Ashramov dietni program

Tako hujša Julia Roberts

 

PRINCIP: Ashramova dieta se v originalu odvija v shujševalni lepotni oazi v Kaliforniji, kjer zvezdnice - vajene udobja hotelov s petimi zvezdicami - plačajo 3.330 dolarjev tedensko, da bi ob asketsko opremljenih spalnicah in petnajstkilometrskih pohodih dnevno dosegle želeni cilj - svojo idealno težo.

KAJ SMEMO JESTI: V glavnem vegetarijansko. Ob svitu skromen zajtrk, potem sledi pet ur pohajkovanja. Opoldne par fižolov, čebule in sira, nato dve uri aqua aerobike in fitnesa. Za večerjo: riba z zelenjavo.

MNENJE EKSPERTOV: Primerno le kot vstop v spremembe prehranjevalnih navad.

Prednosti: Skupinski programi zvišujejo motivacijo in vzdržljivost.

Slabosti: Draga dieta brez izobraževalnega učinka s pretiranim reduciranjem kalorij. Bojazen: potem ko zapustiš kamp, je verjetnost ponovne pridobitve odvečnih kilogramov velika.

 

Recept Mariborčanke

Popečen losos: 280 kcal

1/2 cvetače, 200 g brokolija in dva korenčka narežite na majhne koščke ter 15 minut dušite v 1/8 l soljene vode. File lososa operite, osušite, solite in popečite na dveh čajnih žlicah olja na vsaki strani po tri minute. Zelenjavo odcedite, začinite z naribanim muškatom in ponudite k ribi.

[surya]

Ok, hvala bogu nimam problemov s težo..ampak bi pa nekaj rekla..mislim, da vam ne bo pomagala nobena dieta, če ne boste spremenile stila življenja. kile lohk dol dobite, ampak bodo prišle spet gor, če se ne boste začele zdravo prehranjevati in se veliko gibati. kaj je zdravo prehranjevanje je res sicer odvisno od posameznika,samo mislim, da je logično, da če boste še naprej jedle sladkarije, da vam bodo kile spet poskočile.recept za zdravo vitkost je pomoje v zmernem prehranjevanju, pitju tekočine in vsakodnevnem gibanju(brez gibanja pa itak ne bo šlo!!!).in pomembno je tudi kako rešujete stresne situacije.poznam namreč veloko punc, ki v stresnih situacijah ful jejo.s hrano se v bistvu tolažijo,namesto da bi se soočile s problemom. tok od mene,pomoje da nism preveč falila. po drugi strani pa tud ne pretiravat s hujšanjem, ker če pa je kej grdo je pa presuha ženska..

[Tamburin]

Hja, saj, kaj pa je dieta drugega kot zdrava prehrana?

 

Zadnjič sem bila pri eni kolegici, ki je bolj močna, njena mama pa suha. Pa debatiramo o dietah in pravi njena mama, da še nikoli v življenju ni držala nobene diete, a je vseeno suha. Potem pa jo jaz vprašam, kaj in koliko poje čez dan, pa začne:

»Zjutraj najprej pojem eno žlico navadnega jogurta...« Halooo? Eno žlico! Niti celega jogurta si ne privošči!

»Za malico pojem za eno pest corn-flakesa z vodo...« Seveda, z vodo! Da ne bi slučajno z mlekom!

»Za kosilo popijem čisto juho, košček mesa in kuhano zelenjavo...« Hja, drugim družinskim članom pa vsuje v juho še rezance, pa zraven mesa še krompir... itd.

In potem bo rekla, da ni nikoli na dieti! V bistvu pa je vse življenje na dieti, le da ona temu reče zdrava prehrana – kar je seveda eno in isto.

 

Enako je z eno mojo prijateljico, ki je vedno suha. Greva opoldne na kavo in ona si naroči gosti sok s smetano. Jaz jo malo zavidljivo gledam :o|o: , ker si lahko privošči gosti sok s smetano in je kljub temu suha, jaz pa samo kapučin z natrenom.

Ko pa spijeva vsaka svojo pijačo in se odpraviva iz lokala, pravi: »No, danes mi ne bo treba kuhati kosila, ker sem se že najedla.« Seveda! Ni čudno, da je suha, če ima za kosilo samo gosti sok s smetano! In tudi ona pravi, da ni nikoli na dieti! Lepa reč!

 

Tako da... tisti, ki ste vse življenje na dieti (oz. zdravi prehrani), ne stojte mi soliti pameti s tem, da diete niso zdrave in niso učinkovite! Nezdravo je edino nažiranje in bruhanje ali pretirano stradanje, ki privede do anoreksije ali bulimije. Vse ostale diete so take, kot jedilniki ljudi, ki se zdravo prehranjujejo in so vse življenje zdravo vitki.

Tisti, ki pa radi papcamo in se radi tudi posladkamo ter se ne obremenjujemo s štetjem kalorij, moramo samo v glavi prešaltati na drugačen način prehranjevanja – na takšnega, kot ga imajo vitki ljudje.

 

Poznam zelo malo ljudi, ki ogromno jejo in so vseeno vitki. Le-ti pa imajo najbrž tak metabolizem – presnova jim dela 100/h, ali pa imajo res težko fizično delo ali pa se vsak dan ukvarjajo s športom, da kalorije tudi pokurijo.

Ena moja prijateljica poje vsak dan za malico sendvič s ½ štruce kruha, salamo in sirom, pa ima 48-50 kg. Vendar ona je invalidka (šepa zaradi prebolele otroške paralize) in po mojem že s hojo porabi ogromno kalorij, ker se mora za vsak korak ful naprezati. Drugače pa se ne ukvarja z nobenim športom in z ničemer. Tudi hodi le toliko, kolikor mora – povsod se pripelje z avtom blizu, kolikor se da. Najbrž pa ji tudi presnova dobro dela.

[oona]

Moja shujsevalna pred xy leti:

 

- na dan: cca 6 jabolk ( ali manj)

2 navadna jogurta

sop solate okisane in s kapljico olja

kava

1 l tekocine - VODE

 

V 14 dneh sem shujsala 7kg in jih tudi uspesno obdrzala. Zdaj pa ne navalite name, kako to ni zdravo. Tako sem shujsala in pika. Potem sem se pa porocila in shujsala se dodatnih 7 kg...

Od takrat naprej se nisem vec redila kar tako...kilca gor ali pa dol...

[Mateja]

Zgodbe o debelosti nimajo vedno iste osnove. Brezupno zna biti, če nekdo išče recept zase v izkušnjah drugih... včasih te zna lastna zgodba presenetiti bolj, kot si sploh lahko zamišljaš... kakor je mene ...

 

Debelost je tema, ki je bila do pred dvema letoma zame španska vas... zadnji dve leti sta bili zame precejšen izziv, saj sem se znašla na čisto neznanem terenu ... šele danes vidim, kako sem vedno jemala svoje telo kot nekaj samoumevnega. Tako pač je. Morda zato, ker je bilo vedno vitko in, to zdaj lahko rečem, kar čedno. Dokaj dolge noge, kar čvrste in vitke, trebuh vedno 'dila', lepe rame, vitek vrat... vsega tega se zavedam šele zdaj, ko me je telo pred dvemi leti zelo neudobno treščilo v spoznanje, da reagira na spremembe, oziroma, da ne dohaja sprememb tako hitro in samoumevno, kot sem si domišljala - ali - kot si sploh nisem ničesar domišljala v zvezi z njim, ker temu nisem posvečala nobene pozornosti! Kaj sem jedla? Niti slučajno nisem 'pravilno kombinirala'... jedla sredi noči ali navsezgodaj ali kadarkoli pač... koliko? toliko, kot se mi je zahotelo. Če danes pogledam nazaj, je bilo to v zmernih količinah, vendar takrat nikoli nisem razmišljala o tem , koliko bi bilo dobro pojesti...

 

Korenite spremembe, ki so se kot plaz sprožile druga za drugo, so se dotaknile bistva moje življenjske lekcije... kar pomeni, da so segle zelo v bistvo vsega, kar sem takrat živela... in na nek način spodnesle 'varna tla' pod nogami... hormonski sistem se je zrušil na celi črti, zdravstvene težave so bile moja dnevna scena in kilogrami so se nabirali, ne glede na to, ali sem kaj jedla, ali ne... prvo soočnje s temi 'čudno pridobljenimi kilogrami' je bi post z javorjevim sirupom ... po desetih dneh posta z njim in rednega klistiranja nisem izgubila niti grama!!! Kot bi se kilogrami krčevito držali mojega telesa... v tem obdobju sem šla verjetno skozi vse faze, skozi katere gredo vsi, ki imajo preveliko težo in zdaj šele razumem njihovo (in mojo) zgodbo.

 

... počasi sem dojela, da za to, kar se dogaja, obstaja razlog in, da se telo trudi služiti po najboljših močeh... čuden občutek, ko sem prvič doživela, kako 'se ima moje telo' sredi vsega, kar se mi dogaja. Pustila sem, da mi je samo povedalo, kaj potrebuje... tudi to je bil zelo čuden občutek zame. Ker nikoli nisem verjela v diete, me je presenetilo, ko je telo izbralo 'kombiniranje hrane' in stanetovo sol ... še vedno je precej nov občutek, vendar pa se že precej bolje sporazumevava in jasno mi je, da tisti, ki živijo tako, kot sem jaz prej, ne bodo štekali, kaj tukaj govorim, vendar to pač ni pomembno. Moje telo se je v tem času počasi uravnovesilo. Hormoni spet delujejo kot urca, in pridobljeni kilogrami počasi izginjajo... zjutraj spijem akvamarinov eliksir, ker vem, da telesu prija in mu pomaga do ravnovesja... stanetovo slano limonado imam vedno s seboj in je neprecenljiva v mojem procesu 'zdravljenja'... dopoldan jem sadje z velikim užitkom - ne zato, ker dieta tako narekuje, pač pa, ker imam dober filing, da telesu dajem nekaj dobrega zanj... dober filing imam, ko naredim tibetance, ko odplešem salso... šele zdaj, pri 42 in po precejšnjih preizkušnjah, se zavedam svojega telesa...

 

Zgodbe so res različne... nekateri se svojega telesa zavedate že ves čas ali vsaj dlje časa, kot se ga jaz, nekateri imate težave z debelostjo že vse svoje življenje, nekateri ste imeli ob tej izkušnji čisto drugačna spoznanja... tole pa je moje in nekje sredi tega, ko sem se znašla 10 kilogramov težja kot sem 'od nekdaj' bila, sem si zaželela, da bi rada vedela, kaj je bilo tisto, na kar je moje telo tako drastično odreagiralo in, kako naj vzpostavim stik z njim, da ga bom 'slišala' prej, preden bo še kdaj padlo v takšno neravnotežje...

 

 

v zadnjih letih sem skoraj drvela v spremembe... zadnje leto sem se ustavila in dala telesu prostor in čas, da sva se 'ujela'...

[Ksenia]

tudi sama sem pričela poslušati svoje telo, ki je pričelo zavračati meso, kateremu paše sadje, zelenjava, voda, ogromne količine vode, ki potrebuje nekaj pretečenih km na dan, Stanetovo sol (limonado moram pa še probat, priznam), 8 kg, pa precej več cm v dveh mesecih. Recimo da sem v desetih letih (vmes porod) imela 15 kg več kot pred nosečnostjo in najtežje je, ker si v glavi še vedno isti, slika v ogledalu kaže drugo, tiščanje cunj tudi... Vem, kaj je bodrovalo temu, da po porodu ni šlo z leti dol ampak gor in letos sem se sprejela

[Amis]

mateja, selene

[aiwa]

res

Jz se tud ze par let borim s temi kilogrami. No ampak sem se začela sprejemat takšno kakršna sem. xrosex

[KAMENA STRELA]

Pozdravljena "pomlad" med nami

 

Sem prebral to knjigo, če je avtor Louse l. Hay

 

Tu se lahko prebere, da debelost povzroča strah, potreba po zaščiti, beg pred čustvi, če se ne počuitite varne in če zavračate iskanje izpolnitve.

Rešitev je, da se končno začnete ceniti in imeti radi in da se pomirite s svojimi čustvi, pa tudi, da si sami ustvarite svojo varnost. Če boste razmišljali v tej smeri, ste že opravili več kot 1/2 dela. Lep dan, Borism   

, Pomlad je zakon

[Aira]

Po doooolgem času spet malo na LNF-ju...in takoj vletela v "hujšanje".

Težave s kilogrami- mislim da ima vsak en svoj poseben vzrok zanje.

Moj je bil ta, da sem se po šoli (dopoldne nisem nič jedla) nabasala ker sem se počutila gnilo in zanič in brez energije, saj je bila OŠ zame prava muka. Ta glavni vzrok pa pomanjkanje občutka sprejetosti in ljubezni. In sem se polnila s hrano namesto da bi se lotila pravega vzroka.

Pa mi je s časom uspelo.

 

Vsem želim čim več ljubezni do sebe in svojega telesa.