GERMANISCHE HEILKUNDE® (nova medicina)

[*glas*]

Kaj pravzaprav je Germanische Heilkunde® ?

Sodobna medicina je začela raziskovati človeško telo, da bi ga menda lahko bolje pozdravila, ko je bolno. Kot bomo videli, je bilo to načeloma nepopolno, ker sta bila, od samega navdušenja odkritja mehansko-biokemijskih povezav , psiha in možgani popolnoma prezrta.

Podobno, dokler je bilo Sonce, kot osrednja zvezda, ignorirano iz dogmatičnih razlogov, je bila orbita planetov prej napačno razumljena kot spiralna orbita okoli Zemlje, ki ne samo da ni imela pravega smisla, ampak jo je bilo tudi težko izračunati. Toda odkar je Galileo ponovno odkril Sonce kot osrednjo zvezdo našega planetarnega sistema, so orbite planetov povsem preproste krožnice okoli Sonca.

Zdravniki prejšnjih stoletij ali tisočletij so psihološke povezave večinoma postavljali v središče svojih opazovanj, tako v smislu diagnoze kot terapije. Svojih ugotovitev seveda niso mogli utemeljiti na podlagi anatomije, fizike in biokemije, torej sodobnih naravoslovnih ved, ampak so svoje izkušnje zbirali predvsem psihološko in intuitivno, kar še danes velja za nepomembno in nesmiselno. Oba načina gledanja na stvari sta nepopolna; oba načina gledanja stvari, bolj ali manj, možganom ne dajeta pozornosti. Na splošno pa je bil psihološko-intuitivni pristop še vedno bližje resničnim razmeram, ker vidimo kakšne strašne posledice ima povsem organsko usmerjena medicina. Po drugi strani pa seveda ne moremo priti do ponovljivega sistematičnega sinopsisa, če ne vključimo celotnega organskega polja.

V resnici, strogo gledano, ni razlike med psiho, možgani in organom, saj gre v resnici za nenehno sinhrono triado, in sicer:

Psiha - Možgani - Organ

Vsi procesi psihe in organa so povezani skozi možgane in tam usklajeni. Možgani so kot velik računalnik našega organizma, psiha postane programer, telo in psiha pa skupaj organ računalnika, tako z optimalnim programiranjem, kot tudi z motenjem programa. Ker nikakor ne programira le psiha možganov in organov, temveč je organ sposoben sprožiti samodejno programiranje možganov in psihe, tudi v primeru poškodb, zlomljenih kosti in podobno. Če želimo razumeti biološka načela Germanische Heilkunde® (sprva imenovano NEUE MEDIZIN) moramo nenehno ohraniti pred očmi to medsebojno delovanje med psiho, možgani in organi, saj se je v milijonih let razvijal velik računalnik našega celotnega organizma. Toda Germanische Heilkunde® ne zajema le razmerja med psiho, možgani in organom, temveč daje tudi embriološko-ontogenetska pojasnila za razumevanje, zakaj se posamezni relejni centri v možganih nahajajo, kjer jih najdemo. Pojasnjuje tudi povezave med različnimi kličnimi listi in posledično različnimi histološkimi tvorbami, tako rakavih tumorjev, kot normalnih tkiv. Ker na vsakem mestu raka najdemo histološki vzorec na tkivu, kamor embriološko gledano tudi sodi.

Poleg tega vključuje tudi nadaljnji koordinacijski krog, ki vidi povezave med različnimi vedenjskimi in konfliktnimi vzorci v večjih skupnostih (družina, klan, horda, trop, čreda itd.) in razširja ta povzetek na ves kozmos in vidi sožitje med rasami, vrstami in bitji v kozmičnem okviru, ki se je razvil skozi milijone let.

3. zakon Germanische Heilkunde®, "Ontogenetski sistem tumorjev in raku ekvialentnih bolezni", razvršča vse tako imenovane bolezni glede na njihove klične liste: notranji, srednji in zunanji klični list (kotiledon), ki se razvijejo na začetku razvoja zarodka.

Vsako celico ali organ v telesu ni mogoče dodeliti samo eni od teh tako imenovanih kličnih listov, temveč, odvisno od zgodovine razvoja, nekateri deli možganov in tudi histološke formacije pripadajo vsakemu od teh kličnih listov.

Poleg tega se organi, ki jih nadzirajo veliki možgani, in organi, ki jih nadzirajo stari možgani, obnašajo obratno sorazmerno glede na proliferacijo celic in fuzijo celic, med konfliktno aktivno fazo in konfliktno razrešeno fazo (ozdravitveno fazo). To pomeni:

Celice ali organi, ki se razvijejo iz notranjega kličnega lista, imajo svoje releje v možganskem deblu in v primeru raka se v ca-fazi razmnožujejo s kompaktnimi tumorji, adenoceličnega tipa (npr. v jetrih, pljučih [vozličih], črevesju).

Celice ali organi, ki so se razvili iz zunanjega kličnega lista, povzročajo v ca-fazi fuzijo celic v obliki nekroze ali ulkusa ali tudi izgubo funkcije na organski ravni, npr. diabetes ali paraliza.

Pri srednjem kličnem listu ločimo starejšo in mlajšo skupino:

Celice ali organi, ki spadajo v starejšo skupino srednjega kličnega lista, imajo svoj rele v malih možganih, torej še vedno pripadajo starim možganom in zato v konfliktno aktivni fazi (ca-fazi) v primerih raka tudi tvorijo kompaktne tumorje, in sicer tipa adenoidnih celic (npr. dojka, melanom, mezoteliom = perikardij, pleura, peritoneum).

Celice ali organi, ki spadajo v mlajšo skupino srednjega kličnega lista imajo svoje nadzorno mesto v beli snovi velikih možganov, v primeru raka, v konfliktno aktivni fazi, naredijo nekrozo ali tkivne luknje, npr. fuzija celic ( luknje v kosti, vranici, ledvicah ali jajčniku).

Iz tega lahko razberemo, da rak ni nesmiseln pojav naključno divjih celic, ampak zelo dobro razumljiv in že predvidljiv proces, ki se zelo natančno drži ontogenetskih razmer.

V skladu s 4. zakonom Germanische Heilkunde® "Ontogenetično pogojen sistem mikrobov" organi, ki jih nadzorujejo stari možgani, s pomočjo posebnih mikrobov, v ozdravitveni fazi (pcl-faza) razgrajujejo svoje tumorje, medtem ko, ravno tako v ozdravitveni fazi, se luknje in razjede organov nadzorovanih s strani velikih možganih, s pomočjo virusov (če sploh obstajajo) in bakterij, pod oteklino zopet napolnijo.

Doslej smo mikrobe razumeli le, kot da povzročajo tako imenovane nalezljive bolezni, in ta pogled se je zdel očiten, ker smo te mikrobe vedno našli pri tako imenovanih nalezljivih boleznih. Samo to ni bilo res. Ker je pred temi domnevnimi nalezljivimi boleznimi vedno obstajala konfliktno aktivna faza. In ti mikrobi lahko postanejo aktivni šele, ko je konflikt rešen. Usmerjajo in aktivirajo jih naši možgani. In pomagajo nam v smislu, da odstranijo posledice raka, ki je postal odveč, tj. tumor, ki po izpolnitvi svoje naloge ni več potreben, ali ko bakterije in virusi (?) pomagajo zapolniti/obnoviti luknje, nekroze. So torej naši zvesti pomočniki, naši sezonski delavci.

Zamisel o imunskem sistemu kot vojski, ki se bori proti zlim mikrobom, je bila preprosto napačna. Ker mikrobi niso vzrok bolezni, so optimizatorji ozdravitvene faze.

5. biološki naravni zakon, "Zakon razumevanja vsake tako imenovane bolezni kot dela (evolucijsko razumljivega) smiselnega biološkega posebnega programa narave" (SBS), obrne celotno medicino. Če obravnavamo bolezni posameznih kličnih listov ločeno, ugotovimo, da očitno obstaja biološki smisel. Ker domnevnih "bolezni" v Germanische Heilkunde® (sprva imenovani NEUE MEDIZIN) ne razumemo več kot "zlonamernosti", nezgode v naravi ali božjo kazen, ampak kot dele ali posamezne faze SBS-e naše narave, od takrat ima biološki pomen, ki je vključen v vsak SBS , smiselen biološki pomen. Torej ima poseben program pomemben biološki namen in je s SBS treba doseči nekaj pomembnega ali bistveno -biološko potrebnega. Biološki pomen konflikta skrb za mati/otroka (npr. nezgoda otroka) je na primer v tem, da organizem gradi dodatno tkivo mlečnih žlez, da bi pomagal otroku, ki je zaradi nezgode trenutno v razvojni motnji, in zdaj dobi več materinega mleka.

Tudi pri ženskah naše civilizacije potekajo ti procesi analogno, čeprav ženska ne doji več, in posnemajo namen, da bi želeli dati več mleka dojenčku, ki je običajno prisoten kot otrok, ne več kot dojenček.

Zaradi tega so naši sodobni zdravniki ta tumor obravnavali kot nekaj povsem nesmiselnega, bolnega kot degeneracijo narave, ker so izgubili razumevanje prvotnega pomena.

Brez določitve levičarstva ali desničarstva pa ne morete delati v Germanische Heilkunde®. Ker je pri desničarki leva dojka odgovorna za otroka ali za njeno mamo ter gnezdo in desna dojka za partnerja ali partnerje, kar dejansko vključuje vse druge ljudi, razen majhnih otrok ali kot otroka dojemajoče ljudi in živali. Pri levičarki je ravno obratno.

Če ploskate, tako kot v gledališču, je roka, ki udarja ob drugo roko, vodilna, to pomeni, da določa ročnost. Če je desna roka, si desničar in nasprotno, če je to leva roka si levičar. Ta test je zelo pomemben, da ugotovimo, na kateri možganski polobli človek deluje, ker je zelo veliko prekvalificiranih levičarjev, ki se imajo za desničarje. Toda enako pomembno je vedeti, koliko je bolnik star, katerega spola ali je treba upoštevati kakršne koli posebne hormonske lastnosti ali posege, npr. kontracepcijske tablete, sevanje jajčnikov, vnos hormonov, menopavza itd.

Biološke konflikte je treba razumeti samo z vidika evolucijske zgodovine, kot arhaične konflikte, ki so načeloma analogni pri ljudeh in živalih. Večina teh bioloških konfliktov žival še vedno čuti realno, ljudje pa pogosto v prenesenem pomenu. Za žival je košček, ki ga ne more pogoltniti, v resnici kos hrane, za ljudi pa je lahko tudi račun za plačat ali dobitek na loteriji.

V Germanische Heilkunde operacij nikakor za vsako ceno ne zavračamo. Obravnavati jih je treba posamično in v skladu z zdravo pametjo, tj. kadar se zdi smiselno, če bi spontano celjenje trajalo predolgo ali če je prišlo do posledično-dodatnih konfliktov, na primer, če se pacientka počuti uničena zaradi vozla v dojkah in se je zaradi DHS-a razvil melanom - vendar vedno le v skladu z merili Germanische Heilkunde®.

Zdravljenje z zdravili nikakor ni izključno samo področje šolske medicine. Vsa zdravila, ki so simptomatično dobra, je treba uporabljati v korist pacienta glede na merilo, ali bi jih zdravnik uporabljal tudi na lastni ženi.

Germanische Heilkunde ® je empirična naravoslovna znanost. Temelji na 5-tih bioloških naravnih zakonih, ki jih je mogoče v strogo znanstvenem smislu uporabiti za vsak posamezen primer bolezni pri ljudeh in sesalcih.

Nerazumevanje teh zakonov v medicinsko-kliničnem smislu nam je preprečilo, da bi medicino pravilno razvrstili ali videli oz. zmogli pravilno presoditi eno samo bolezen.

Copyright by Dr. med. Ryke Geerd Hamer

Prevod: Anita Kogelnik

 

 

Vir (domača stran):

https://si.germanische-heilkunde-dr-hamer.com/germanische/germanische-heilkunde

[*glas*]

Naravna vera in naravno razumevanje Boga

Prevod: Anita Kogelnik »Vermächtnis einer neuen MedizinTeil 2«

(Zapuščina ene nove medicine, del 2) str. 441, 442, 443, 444;

Znanstveniki na splošno veljajo za bolj ali manj izrazite ateiste, ker ne verjamejo v Mojzesa, Jezusa ali Mohameda. Imajo, z določeno pravico, strah pred veliko čredo nekritično verujočimi pobožnimi. Ti pobožni ljudje lahko dokažejo karkoli s katerim koli svetopisemskim verzom v skrajni nevednosti tega, v kakšnih nejasnih okoliščinah so ti svetopisemski verzi pravzaprav nastali.
Toda noben resen znanstvenik ne oporeka pravemu čudežu: lahko tudi rečemo, čudežu stvarjenja: čudežu življenja. In če Stvarnika življenjskega daha ( Življenjski Dih) imenujemo Vse-oče Odin, pravzaprav nikomur ni treba karkoli "verjeti«. Tak Vse-oče bog Odin je logičen sam po sebi!
Zdaj pa k čudežu stvarjenja:
Nam ljudem je bilo dovoljeno prisluškovati 5-tim biološkim zakonom matere narave. Lahko rečemo tudi: Vse-Oče/Vse-Mati, Bog/Boginja "Dih življenja" ( Odin) nam je omogočil prepoznati teh 5 bioloških zakonov narave.
Od kdaj obstaja teh 5 bioloških naravnih zakonov?
Plod, kot imenujemo nerojenega človeka po 8. tednu nosečnosti, lahko trpi zaradi bioloških konfliktov, torej vklopi posebne programe, ki smo jih včasih imenovali bolezni. Tudi zarodek (plod v maternici do 8. tedna nosečnosti) lahko trpi zaradi takšnih konfliktov z enako konfliktno vsebino kot na primer kasneje odrasel človek: Sprva arhaični, biološki konflikti, ki jih nadzirajo stari možgani, kasneje z nadaljevanjem nosečnosti tudi mezodermalni, ki jih nadzira bela snov velikih možganov in končno tudi z ektodermalnimi biološkimi konflikti, ki jih nadzira možganska skorja. Imamo veliko praktičnih, z možganskimi CT-ji, dokumentiranih primerov pri novorojenčkih.
Po 1. in 2. celični delitvi (tj. 4-celični stadij) so celice še vedno "totipotentne", to pomeni, če se 4 celice ločijo, lahko nastanejo 4 enojajčni dvojčki oz. četverčki. Po tem se začne funkcija celic določati za pozneje.
Če se vrnemo k oplojeni jajčni celici, potem morajo biti načeloma vse informacije za vse posebne programe, torej za vsa vedenja (glej Vedenjske raziskave), tudi v primeru posebnih programov, shranjene v eni jajčni celici - domnevno v ureditvi DNA in RNA (deoksiribonukleinska kislina ali ribonukleinska kislina) kot tudi v ureditvi beljakovinskih aminokislin.
Če vsi ljudje in živali izvajajo svoje posebne programe v skladu s temi 5-timi biološkimi naravnimi zakoni, mora, kar je povsem jasno, ta prva oplojena jajčna celica vsebovati kvazi ogromen trdi disk našega računalnika- našega organizma! Mimogrede, veliko pa tudi nakazuje na to, da tudi naše diferencirane organske celice, vsaka zase, vsebujejo celotno količino informacij vseh posebnih programov!
Pracelica (primordialna celica) se pri rastlinah in živalih ne razlikuje bistveno:
vse imajo značilne življenjske značilnosti, kot so presnova, energijska presnova, razmnoževanje, dednost in razvojna sposobnost, odziv na zunanje dražljaje, prilagodljivost zunanjemu okolju in praktičnost. Vse imajo proteine (beljakovine) in nukleinske kisline.
Če je temu tako, potem je dejanje stvarjenja "matere narave" sestavljeno iz ustvarjanja te prve prvobitne celice, katere ustvarjanje je moralo trajati več milijonov let. Čudež je med drugim domnevno v ureditvi DNK in v tem, da smo, zelo diferencirana bitja, še vedno – že stotine milijonov let – naravnana po kodi 5-tih bioloških naravnih zakonih, ki so že realizirani in shranjeni v primordialni celici, seveda, še ne tako diferencirani v vseh barvah bioloških konfliktov, a načeloma že takrat prisotnih!
Nikomur ni treba verjeti v ta čudež, je dokazljiv, očiten in ga ne zanika noben inteligenten človek. Ta čudež je čudovito jasen!
Za pravi čudež stvarjenja se mi zdi to, da je mati narava s prvotnim enoceličnim organizmom očitno že dopolnila svoj celoten koncept za naslednjih stotine milijonov let. Koliko stotine milijonov let je morda trajalo, dokler ni bilo dokončano to dejanje stvaritve prvobitne celice, je še vedno velika skrivnost. Verjetno pa se je celotna evolucija, ki jo opisujemo v naših učbenikih, lahko začela šele, ko je bil izpopolnjen program pracelice. In tudi različice »pra koncepta«, kot bi rad poimenoval to stvaritev, so morale biti že vnaprej načrtovane.
Kajti odcepitev od rastline oziroma razvojna bifurkacija med živalmi/človekom na eni strani in rastlinami na drugi strani se verjetno začne že pri primordialni celici, najkasneje pa vsekakor v tako imenovanem »stadiju gastrule«, v katerem se razvijejo 3. zarodne plasti (3 klični listi). In to že ob koncu 1. tedna nosečnosti, teden dni preden ženska zagotovo ve, da je noseča, ker ji je izostala menstruacija, torej teden dni po spočetju. Kajti prva celica rastline in človeka ali živali se po svoji biokemični sestavi ne razlikuje.
Vedeli smo, da je v pracelici koda za razvoj živega bitja. Že to je samo po sebi izjemen čudež. To bi pomenilo, da je arhitektov načrt za hišo kodiran. A da so naravni zakoni za smiselne biološke posebne programe narave tudi vprogramirani v eno celico, to je skoraj neverjetno. A da ti posebni programi, ki so morali biti zasnovani za enocelični organizem, še danes veljajo za vsako bitje, ne glede na to, kako zapleteno je, vključno z ljudmi in še bolj pametnimi delfini, to je čudež kreacije (stvarstva). Tudi različice posebnih programov so vsaj načeloma že programirane. Z različicami mislim, na primer, na razliko v celični proliferaciji in celični atrofiji v konfliktno aktivni fazi, ki se od kličnega do kličnega lista razlikuje.
Biologi in drugi naravoslovci se morajo pogosto sprijazniti z obtožbami, da so »neverniki« samo zato, ker jim je težko ali celo nemogoče verjeti v stotine verskih dogem velikih religij, ki vse tri izhajajo iz judovstva in njegovega tipičnega dogmatizma. Kaj naj počne biolog s konceptom "izvirnega greha", ki je osrednji koncept v krščanstvu in "conditio sine qua non", kar znanstveno ni mogoče preveriti. Za kristjane je nepogrešljiv, saj najprej vzpostavi »potrebo po odrešitvi«, brez katere se ne bi mogli podati v »verski posel«.
Kljub temu je pravi znanstvenik običajno veliko bolj pobožen, v smislu globokega spoštovanja nad čudežem stvarstva. In zanj ni ravno - kot za kristjane - kršenje naravnih zakonov tisto, kar občuduje in do česar čuti globoko spoštovanje, ampak prav čudež, da je tako močan načrt stvarjenja vsebovan v prvi pracelici, česar si ljudje prej nismo znali predstavljati. Kakšna neumnost je verjeti, da je Stvarnik najprej ustvaril slabo, hudobno in grešno stvaritev, potem pa je vključil potrebo po popravi in žrtvoval svojega Sina za odrešitev grešnega stvarstva. To so bile verske zablode. Oče bogov Zevs, mati bogov Hera ali mati zemlja Gaja (Gä) pri Grkih ali vseoče bog Odin, mati bogov Frigga in drugi *(pri Slovencih Nikrmana: Pavel Medvešček, Iz nevidne strani neba)*, naravoslovca sploh ne motijo v njegovem občudovanju in globokem spoštovanju stvarstva, saj te predstave ne zahtevajo nobenih dogem. Razumejo se, oziroma jih mi razumemo kot božanski princip tega čudovitega stvarstva. Naravoslovca na primer ne moti, da si prvinsko božansko načelo predstavlja kot žensko, še posebej, ker je žensko načelo v naravi gotovo starejše od moškega. Na kratko: o naravnem razumevanju Boga bi lahko govorili v grškem in germanskem razumevanju Boga ali bogov in tudi v mnogih naravnih religijah *(staroverci)*.
Nasprotno pa so glavne religije, ki temeljijo na Stari zavezi, zelo nenaravne. Medtem ko je bila indoevropska predstava o bogovih še povsem naravna, ki še ni poznala preloma med naravnim širjenjem znanja in vero v boga, pa je zoroastrijska staroperzijska religija razlikovanja med "dobrim" in "zlim" povzročila popoln prelom v indoevropskem konceptu Boga. Naša verstva in humanistika ter tudi medicina še danes trpijo zaradi tega. Zaradi te starozavezne ideje, ki so jo Judje prevzeli iz stare perzijske zoroastrske vere, se na primer medicina sploh ni mogla več razvijati, ker naši raziskovalci blodijo le med »dobro namernim« in »hudobnim«, česar pa v naravi preprosto ni! Kaj bi, prosim lepo, imel ta čudež stvarstva, da je v primordialni celici že programirana ne samo celotna evolucija, ampak celo 5 naravnih zakonov Germanische Heilkunde, opraviti z malignostjo ali benignostjo? Germanische Heilkunde nas bo osvobodila tudi teh lažnih zablod in nas vodila nazaj k naravni veri, naravnemu razumevanju Boga ali recimo: k naravnemu razumevanju matere narave!