Energetsko sporočilo dneva

[daisy]

Oh, Helenca, kako sem lepa..... WAW, ThanXX

Drobcena cvetka, mala marjetka....

No,ja, sej velja tudi za kakšno jumbo marjetico, a ne?

[Helena]

Draga Daisy!

 

Ali ti je tale bolj podobna, malo večja je, kajne

 

[artem]

Sporočilo dneva: Če maš rad sebe boš meu rad tudi druge.

[Marsa]

[daisy]

Helenca, jaz sem tista tabela- tamala..... travniška mala marjetica- te so mi najbolj všeč.

Že kot otrok sem za marjetico slišala- če marjetico pohodiš na travi, se vedno znova postavi pokonci. In to mi je ostalo v spominu in na to večkrat pomislim (moje rojstno ime je namreč resnično Marjetica... hi,hi!- čeprav me nihče ne kliče tako- razen v štosu.).

[artem]

Hojla, Marjetica

[DUHOVNI ISKALEC]

Hoj

Rad bi podelil z vami preproste nauke iz knjige Eileen Caddy Odpiranje notranjih vrat.

To je knjiga o duhovnih vrednotah - ljubezni, radosti, miru, hvaležnosti, enosti.

Te in druge teme se ves čas prepletajo -z besedami Eileeninega vodnika: "zelo prijazno in zelo ljubeče te nenehno opominjam na stvari, ki so pomembne v življenju, dokler ne bodo končno postale del tebe in živele, se prelivale ter bivale v tebi".

 

 

 

Sporočilo za 28. maj:

 

Preden plezaš na visoko goro, gotovo preveriš svojo opremo, da bi se prepričal, ali je v dobrem stanju, ali ni vrv nikjer natrgana, saj je od tega odvisno tvoje življenje. Izbereš si dobrega vodnika, ki mu moraš popolnoma zaupati. Moral boš voljno slediti njegovim napotkom in brez vprašanj ubogati njegove ukaze. Tako je tudi v duhovnem življenju. Dokler se ne naučiš discipline in ne ubogljivosti, dokler se ne odločiš, da boš izpolnjeval mojo voljo in ubogal moj glas, ne moreš pričakovati, da boš zaživel to dogodivščin polno življenje. Ne bi bilo varno zate, če bi. Če čutiš, da si obtičal na utrti poti, se natančno preuči in ugotovi, kaj je tisto globoko v tebi, kar te zadržuje. Kako je s tvojo samodisciplino? Si lahko rečeš srečnež? Kako je z ubogljivostjo? Si pripravljen izpolnjevati mojo voljo ne glede na ceno? :

[milenacs]

Danes sem po elektronski pošti dobila naslednje sporočilo in zdi se mi tako OK, da vam ga posredujem - vsem, ki imamo kaj z vzgojo otrok, v razmislek. Notri je kar nekaj slovničnih napak, ki jih nisem popravljala. Upam, da vam ne bodo pokvarile branja.

 

Milena

 

 

 

Dobri stari časi

 

Po današnjih pravilih in birokraciji, tisti, ki smo bili otroci v 50ih, 60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti

 

Naše igrače so bile so bile obarvane z barvo na osnovi svinca, ki pa so bile takoj ko smo jih dobili v roke polizane in “prežvečene”.

 

V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.

 

Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.

 

Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.

 

Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.

 

Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli od odvečne teže. Igrali smo se pač na dvorišču.

 

S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega.

 

Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih smo se naučili, kako rešimo tudi take probleme.

 

Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se vrnili tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel kje smo, pa tudi nikogar ni to skrbelo.

 

Nismo imeli “play station”-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov, ne video filmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi smo hodili naokoli.

 

Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.

 

Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti, pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega. Bile so nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli ponovile.

 

Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od podpludb in žalostni – pa smo se naučili to nekako živeti s tem.

 

Šli smo domov k svojim prijateljem in to peš.

 

Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so bili na strani zakona. Si to lahko predstavljate?

 

Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvladovati.

 

In ti si eden izmed njih.

Čestitamo.

 

Prosim pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot resnični mulci.

[Marsa]

Smo! Bila 'taprav mulc'...

[Tina]

Drži, tudi jaz sem zivela tako, čeprav sem malo mlajši mulc

[DUHOVNI ISKALEC]

milenacs

 

še eden izmed mulcev , ki je doživel in preživel vse to

[misti]

Se vedno ziva in zdrava.... od casa do casa pa me daje.....hehehe...nostalgija :o|o:

[lunca]

Ja Milenca, žal mi je za temi časi, zdej se mi vzbudila nekaj, kar pogrešam pri današnjih otrocih, ki so stalno pod video nadzorom, za imunost jim dajemo tabletke umazanije, ker so tko sterilni.

Veliko je narejenega za njih, kaj pa jim koristi pa žal ne vem.

[Aliana]

Ja, Milenacs...

 

se zamislis....

 

Le v katero generacijo ze spadam jaz... verjetno bolj v to, ta novo.. :xx!:

 

 

Aliana

[DUHOVNI ISKALEC]

Hoj

 

Sporočilo za 29. maj

 

Svetlobna pikica v mojem umu si. Pikica ljubezni v mojem srcu. Ko boš zmogel to sprejeti, ko se boš lahko videl kot mikrokozmos makrokozmosa, se ne boš nikoli več podcenjeval ali slabo mislil o sebi. Spoznal boš, da si resnično narejen po moji podobi, da sva eno, da naju nič in nihče ne more ločiti. Če se čutiš ločenega od mene, si to sprožil sam, kajti jaz se nikdar ne ločim od tebe. Kar sem jaz univerzalno, si ti individualno. Je kaj čudnega, da si se moral še enkrat roditi, da bi sprejel čudežnost te resnice? Toliko duš je odtavalo daleč od mene in tako dokončno so se ločile od mene, da so me postavile visoko na nebo, kjer sem jim nedosegljiv. V tebi sem, skrit v globinah, in čakam, da me prepoznaš in sprejmeš.

 

Pa lep dan vsem

[milenacs]

Jaz pa točno vem, da bo spet prišel čas, ko bodo otroci počeli veliko tega, kar smo počeli mi in to bodo delali z veseljem in ne samo med skupnim dopustom, ko si zaradi slabe vesti, vzamemo čas tudi zanje. Prišel bo ta čas, seveda bo prišel, saj drugače ne more biti.

 

Duhovni iskalec - lepo sporočilo.

 

Milena

[Marsa]

Fino se imejmo.

Vse je kul, natancno tako kot mora biti.

[Mateja]

Oh, Marsa, danes to tako težko sprejmem... dopoldne so mi prišli povedat, da je moj bivši učenec (lani zaključil, sem mu bila razredničarka 4 leta) danes naredil samomor... in včeraj me je menda iskal, pa sva se zgrešila... zdaj letijo skozme sama vprašanja... bi mu lahko pomagala? sem mu sploh dala tisto, kar je potreboval od mene?... to je...to je žalostno...in zaenkrat ne znam sprejeti, da je kul in tako, kot mora biti...

[DUHOVNI ISKALEC]

Hoj Mateja,

 

Življenje nam prinaša vsak dan prijetne, pa tudi boleče trenutke, ki nas globoko prizadenejo in postavljajo nešteto vprašanj. Nekatere si si že sama zastavila, verjetno pa je v tebi še kup ostalih, ki so vezani z odnosom do preminulega učenca. Odgovori na ta vprašanja niso enostavni, zavedati pa se moramo, da ima vsak dogodek ali izkušnja na zemlji svojo naravno uro in kraj. Vsakokrat, ko se povrnemo v fizični svet, gre duša skozi izkušnjo rasti. Vse, kar se zgodi v našem življenju, določa in odmeri našo rast. Podobno je ob izmenjevanju letnih časov. Pozimi umre nekaj, zato da bi se zopet rodilo spomladi. Tako mora tudi življenje imeti svoj konec in nov začetek. Rast je smisel našega življenja. Zaradi tega mora vsako živo bitje na tem planetu tako ali drugače utrpeti izgubo. Lahko je to izguba službe ali ločitev, nesreča ali pa izgubo povzroči tudi dejanje samomora. Na vse izgube sicer lahko gledamo kot na mučne življenske spremembe, vendar često spoznamo, da imajo tudi one svoj čas in mesto v našem življenju. V tvojem primeru se moraš zavedati, da je ob zapustitvi fizičnega sveta v duhovni še vedno možnost, da stopiš v kontakt z njim s pomočjo misli in da v svoji duši in srcu ohraniš nanj lepe spomine. Pošlji mu lepe misli, misli ljubezni, miru in odpuščanja, tako da mu lahko olajšaš prehod v duhovni svet.

[Mateja]

Hvala ti, dragi Duhovni iskalec... za vse, kar si dal v tole tvoje sporočilo... danes sem... zelo žalostna

[daisy]

30. MAJ

Lahko še toliko slišiš o duhovnih resnicah, a šele takrat, ko jih živiš, udejanjaš in dokazuješ, ti postanejo resničnost: živijo, se gibljejo in bivajo v tebi. Sam moraš razmisliti, sam živeti in sam izpeljati stvari. Stati moraš na lastnih nogah in nikoli pričakovati, da bo kdo drug delal zate. Obrni se navznoter, vse odgovore išči v sebi in našel jih boš. Morebiti ne prav kmalu. Morebiti se moraš naučiti potrpežljivosti in čakati name, toda ko bosta tvoja vera in prepričanje dovolj trdna, boš našel, kar iščeš. Nauči se poglabljati vase, rasti in širiti. Nauči se črpati iz vira vse moči in modrosti, vedenja in razumevanja. Obračaj se name, božje v sebi.

Nikoli te ne bom razočaral ali zapustil, saj zdaj gotovo že veš, da bom vedno s teboj.

[Mateja]

prav te besede sem danes potrebovala...hvala, daisy

[milenacs]

Moja draga Mateja!

 

Dala si mu točno toliko, kot je zahteval od tebe - nič več in nič manj. Fant je bil odločen, če ne bi bil, bi ponovno poiskal tebe ali koga drugega. Na svojem popotovanju tja, kamor gremo vsi, spoznava resnico o sebi in svojih dejanjih, ti pa iz tega čimveč izvleci.

 

Vsak dan se nas dotikajo različna življenja, ena na nas pustijo večjo, druga manjšo sled. Takšni dogodki nosijo v sebi pravzaprav ogromno dobrega - za nas. Začnemo razmišljati o sebi, o tem, kako malo vemo celo o ljudeh, ki jih ljubimo. Zdramijo nas iz otopelosti in pehanja za vsem, kar smo si zastavili v življenju in nas prisilijo, da si začnemo postavljati nova merila.

 

Milena

[Marsa]

Oh, Marsa, danes to tako težko sprejmem... dopoldne so mi prišli povedat, da je moj bivši učenec (lani zaključil, sem mu bila razredničarka 4 leta) danes naredil samomor... in včeraj me je menda iskal, pa sva se zgrešila... zdaj letijo skozme sama vprašanja... bi mu lahko pomagala? sem mu sploh dala tisto, kar je potreboval od mene?... to je...to je žalostno...in zaenkrat ne znam sprejeti, da je kul in tako, kot mora biti...

O, shit...

Ma, otroci, mladi... shit... Nam vse jasno, mrk in vse, nekoga pa takole zvije...

...a vseeno nekako je, kot mora biti - kajti on je prav zato vzel niti v svoje roke... ker necesa ni mogel vec prenasati.. odlocil se je.... Njemu je to bila 'resitev'...

Je pa grozno...

Pa se napisala sem v napovedi, da moramo biti posebej pozorni na ljudi s hormoni mocnimi... mislila pa sem tudi taksnele.

Oh...

Mateja - razmisljaj tako; ce bi te vceraj NASEL (in se ne bi zgresila), in vseeno storil samomor (kar je cisto mogoce), bi imela veliko bolj slabo vest.

Ne mores sprejemati odgovornosti za zivljenja drugih - lahko jim samo pomagas, ce se znajdejo na poti. Vceraj se to ni zgodilo in tebi je bilo 'prizaneseno', da bi na to gledala se bolj osebno.

[rachek]

zdaj letijo skozme sama vprašanja... bi mu lahko pomagala? sem mu sploh dala tisto, kar je potreboval od mene?... to je...to je žalostno...in zaenkrat ne znam sprejeti, da je kul in tako, kot mora biti...

Vprašanje Mateja ... nekdo drugi bi si ga postavil drugače .... Preberi tole !