Življenjske modre misli

[Minnie]

Iknee, sviđa mi se to kaj si rekla.

[nimbus]

sej ni treba iskat primere v živalskem svetu. ko rečem, da nimajo sveta pravim ravno to, da se žival ne vprašuje po končni realnosti. in to je vprašanje metafizike, ki se glasi "zakaj bivajoče sploh je in ni raje nič ". ne govorim, da živali nimajo čustev, saj hočem ravno čustvom vzeti njihovo iluzorično veljavo, da so kao resnična. pravim, da živali nimajo sveta.

čustva pa nismo mi. mi to tako čutimo in tudi reagiramo, ampak z nami kot esenco nimajo nič skupnega. sestavljajo ego oz. pain body. seveda so način komuniciranja, povečini edini ampak to še ne pomeni, da vedno edini način komuniciranja.

čustva nam niso nekaj vrojenega tko kot descartes sanja o vrojenih idejah. lahko trdiš, da nastajajo čustva skupaj z občutkom jaza v zrcalni fazi razvoja subjekta, kjer predstavlja telo temu fiktivnemu jazu njegovo lastno nespremenljivost in trdnost, če se greš pa super-truper-new-age-spirituality (kar je tut zlo fino ) si pa mnenja, da vsaka akcija sproži reakcijo in da je trenutna konstelacija svetovnega nazora, misli in še pred tem čustev, posledica karme, prejšnjih življenj itd. ampak nobeden zbrihtan človek pa ne bo določenega človeka enačil z njegovimi čustvi. kar je v bistvu tolažilno. lahko se obnašaš kot popoln bebec, medtem ko sam bebec pa nikol ne moreš bit.

kako se trenutno počutiš, torej nima nič s tem kdo ti si. in če niso vrojena, potem so prišla od zunaj. za ta postopek prevzemanja, jaz uporabljam besedo "priučena", lahko se pa zmenva, pa piševa žbljukew, če ti je to bolj všeč.

 

oh, sem žalosten. me nobeden ne razume.

 

kdo je zdej res žalosten

 

[Iknee]

čustva pa nismo mi. mi to tako čutimo in tudi reagiramo, ampak z nami kot esenco nimajo nič skupnega. sestavljajo ego oz. pain body. seveda so način komuniciranja, povečini edini ampak to še ne pomeni, da vedno edini način komuniciranja.

Se strinjam.

ustva nam niso nekaj vrojenega tko kot descartes sanja o vrojenih idejah. lahko trdiš, da nastajajo čustva skupaj z občutkom jaza v zrcalni fazi razvoja subjekta, kjer predstavlja telo temu fiktivnemu jazu njegovo lastno nespremenljivost in trdnost, ... in če niso vrojena, potem so prišla od zunaj. za ta postopek prevzemanja, jaz uporabljam besedo "priučena", lahko se pa zmenva, pa piševa žbljukew, če ti je to bolj všeč.

 

Kolikor jaz vem, so nam čustva v osnovi vrojena, tako kot nam je, na primer, vrojeno procesiranje signalov iz čutil. Jeza, žalost, ljubezen, ljubosumje - vsega tega se ne naučimo občutiti, to nam je vrojeno, naučimo pa se, kaj s temi čustvi početi. Povej mi, odkod ti ideja, da so čustva prihajajo od zunaj? Resno me zanima, nisem prepričana, da sem pobrala glih vse znanje tega sveta

 

oh, sem žalosten. me nobeden ne razume.

ne ženi si preveč k srcu, če drugega ne jaz razumem vsaj to, kako je, če te nobeden ne razume

[nimbus]

Kolikor jaz vem, so nam čustva v osnovi vrojena, tako kot nam je, na primer, vrojeno procesiranje signalov iz čutil. Jeza, žalost, ljubezen, ljubosumje - vsega tega se ne naučimo občutiti, to nam je vrojeno, naučimo pa se, kaj s temi čustvi početi. Povej mi, odkod ti ideja, da so čustva prihajajo od zunaj? Resno me zanima, nisem prepričana, da sem pobrala glih vse znanje tega sveta

 

fajn, da si me vprašala. ful dobro vprašanje. mi grejo kanti pa lacani pa derridaji po glau. ampak zdele sem res zmatran. se bom jutri potrudil in upam, da ti bom razumljivo napisu. sej js tut ne vem kaj čustva so, lahka si pa mal argumente izmenamo. mene trenutno na tole temo čustev vleče direkt v dekonstrukcijo. ko pinball. bing-bing-bing. kugla se sama odbija, mi sam gledamo pa žetone plačujemo.

 

[nimbus]

se opravičujem. sem mogu spravit seminar pod kapo in zdej lahko tule bluzim celih naslednjih pet minut.

 

torej, čustva sestavljajo ego. to je tisto, kar mislimo, da smo pa nismo. področje imaginarnega, ki se vzpostavi v zrcalni fazi in je še najbljižje živalski psihologiji. ker pa je imaginarno strukturirano kot simbolno, ker v končni fazi govorimo in takoj ko spregovorimo tudi pozabimo kako je bilo v tišini večne preeksistence. zato je imaginarno pri človeku prav tako del kulture. in jaz mislim, da dobimo čustva v tej zrcalni fazi od svojega neposrednega okolja. ne samo, da bi se gledali v ogledalo, temveč z gledanjem čustvenih reakcij na obrazudrugih ljudi in povezovanje le-teh z našimi dejanji. če vse pojem se mami smeji. ne ne mi teži. itd. bla, bla, bla. skratka, ne samo to. tudi to, da nas spremljajo roke in noge kamorkoli gremo, gradi identiteto ega. recimo, da te na levi rami spremlja vse življenje en star in gnil karton. če se ga ti dotakneš al a če se ga kdo drug dotakne, ga sploh ne čutiš. ni del živčevja itd. mrtva stvar. kartonasta škatla kot kartonaska škatla, sam da je tko fajn našraufana gor na levo ramo, da te ne mot in da ne pade stran. ja... če ti bo kdo pri 20ih hotu to škatlo vzet bo to direkten osebni napad na integriteto subjketa. ne, ušive, grde, raztrgane in gnile kartonaske škatle pa že ne dam. naš svet je sestavljen iz iluzij. tisto kar je inherentno res našega, kot večnega izvira, so redki in kratkotrajni prebliski in se kažejo v hard-core literaturi, poeziji, slikarstvu itd. bla, bla, bla. nič od tega ne najdeš na super-truper novem ferrariji in na nobel blont upedenani babnc. vse to je priučeno. pokazi žabarji nov ferrari in boš vidla kako ga bo veseu, pokaži ga enemu pripadniku amazonskega ljudstva in opazuj njegovo vseenost/equanimity. in pol me prepriči, da so čustva vrojena.

pa prnes najmanj ene par gajb pira.

 

svet "je"...

 

že dejstvo, da te rodi mati, je po leibnizu verjetno res najboljša izmed možnih varijant. sam leibniz ni gledu matrice.

 

[Minnie]

Kakvo mišljenje imate o ljudima, tako se prema njima ponašate. Kako se prema ljudima ponašate, oni takvi postaju.

Johann von Goethe

 

Nije najveća budala onaj koji ne zna čitati, nego onaj koji misli da je sve što pročita istina.

Ivo Andrić

 

Treba se oženiti takvom ženom koju bismo uzeli za prijatelja da je muškarac.

Joubert

 

Ako nekoga volite, pustite ga. Ako se vrati, zauvijek je vaš. Ako ne, nikada nije niti bio.

anonimus

 

Kad su oči žene zamagljene suzama, onda je muškarac taj koji ne vidi jasno.

Tournier

 

Svijet je onoliko zanimljiv koliko smo mi radoznali. Svijet je pozornica na kojoj svako igra svoju ulogu.

Shakespeare

 

Svatko želi biti netko; nitko ne želi raditi na tome.

Johann Wolfgang Goethe

 

Ljubav je kao planina. Teško je doći do vrha, ali jednom kada se to uspije, pogled je predivan.

Daniel Monroe Tuttle

[Iknee]

se opravičujem. sem mogu spravit seminar pod kapo in zdej lahko tule bluzim celih naslednjih pet minut.

Hehe, jest sm tud imela dela čez glavo in sem se LF kar izognila za nekaj dni (preventiva je bolš kot kurativa, pravjo ), tko da odgovarjam s kar nekaj zamude.

 

naš svet je sestavljen iz iluzij. tisto kar je inherentno res našega, kot večnega izvira, so redki in kratkotrajni prebliski in se kažejo v hard-core literaturi, poeziji, slikarstvu itd. bla, bla, bla. nič od tega ne najdeš na super-truper novem ferrariji in na nobel blont upedenani babnc. vse to je priučeno. pokazi žabarji nov ferrari in boš vidla kako ga bo veseu, pokaži ga enemu pripadniku amazonskega ljudstva in opazuj njegovo vseenost/equanimity. in pol me prepriči, da so čustva vrojena.

pa prnes najmanj ene par gajb pira.

 

Ja, s tem se strinjam, tud s tem o pomenu zrcaljenja pri razvijanju čustvenih odzivov. Ampak... lej, ko pišeš "Tisto kar je inherentno res našega, kot večnega izvira, so redki in kratkotrajni prebliski in se kažejo v hard-core literaturi, poeziji, slikarstvu itd." ( ) - jaz tu not vidim tud tista naša izvorna, inherentna čustva - nekakšno "matično esenco" ali praizvir čustev, ki se v zrcalni fazi razvije v kompleksen čustven odziv, postane del ega, in - ja, se strinjam, se oblikuje v veliki meri pod vplivom okolja, najbrž res lahko rečeš, da prihaja od zunaj. Vseeno pa bi rekla, da nam je tisti praizvir nekako vrojen.

Umetnost, ki jo omenjaš, ima tud močan psihoterapevtski učinek (to "furajo" Jungovci), med drugim (pustmo tle duhovne dimenzije in ostanimo pri čustvih) odpira nezavedno in tud privede človeka v stik s temi čustvenimi praizviri, ki spadajo res k njemu, k njegovi esenci in človeku pomagajo, da se pozdravi čustvene zmede in bolečin, ki jih je fasal v obdobju zrcaljenja in še kasneje.

[nimbus]

meni je to s čustvi prišlo na misel, ko sem poslušu eckharta tolleja. in nasploh uči budistična tradicija oz. daje poudarek na tem, da mi nismo naša čustva. v fenomenalnem svetu v normalnih razmerah komuniciramo z njimi a to nismo. cilj je, da se rešimo te identifikacije s čustvi. zdej, prva reakcija je, da si potem hladen ko kamen, ampak je to far away. tudi hladnost je čustvo, ki ga sočlovek čusti kot nedostopnost, nesprejemljivost, samopostavljensot itd. pripravljen sem tut tisočkrat ponovit... to ljubezen, ki jo furamo obični ljudje z običnimi cilji in obično mentaliteto, tj. libido, reprodukcija, kopulacija, (kaj je obično glej pod gaussovo krivuljo ) ni neko prevzvišeno božansko čustvo, temveč egoistično, individualno, parcialno in sebično čustvo, ki ni nikoli samo zase, temveč vedno v medigri s sovraštvom.

poleg tega, daje zanimive razlage tudi psihoanaliza, ki je z zgornjim povsem kompatibilna. zato čustva ja, vsaj dokler drugega ni. ampak ne v smislu, da jih povišujemo v neke idele. so pač tu, ker brez njih ne gre.

 

[dayo]

in nasploh uči budistična tradicija oz. daje poudarek na tem, da mi nismo naša čustva.

Ampak ne smemo pozabit, da uči tud, da nismo um. x!x

[Minnie]

Ampak ne smemo pozabit, da uči tud, da nismo um. x!x

 

Nismo čuvstva, nismo um. Kaj je človek na koncu? Samo telo? Ni mogoče.

[dayo]

Nismo čuvstva, nismo um. Kaj je človek na koncu? Samo telo? Ni mogoče.

Nismo čustva, nismo um, nismo telo. Kaj torej smo? Pravijo, da če dolgo meditiraš na to idejo, potem sam ugotoviš, kaj zares smo.

Tisti, ki so to že ugotovili, pravijo, da smo čista zavest, ki je večna.

[Minnie]

Človek = zavest

Nekateri izkazi mi se v to nikakor ne vključuju (tim več če verjemo v življenje po smrti - a obstajanje življenja potem smrti je logično če je zavest večna):

1. sama zavest može obstajati neodvisno o materijalnom svetu

2. samim time ni potrebe da se utelesi

3. vprašanje smisla zakaj vendar je

[dayo]

Oh Minnie, to so kompleksna vprašanja in jst ti ne znam dat odgovora v parih stavkih; ne da se mi pa celega eseja pisat, sori.

Ti bom probal par linkov najdet, kjer je ta tematika bolj v detajle obdelana... Mal kasnej.

[Minnie]

Oh Minnie, to so kompleksna vprašanja in jst ti ne znam dat odgovora v parih stavkih; ne da se mi pa celega eseja pisat, sori.

Ti bom probal par linkov najdet, kjer je ta tematika bolj v detajle obdelana... Mal kasnej.

 

Ma, vse je v redu. Ne moraš se forsirati če ti se ne da.

[mako106]

Ne moraš se forsirati če ti se ne da.

ta pa mi je na kožo tetovirana...ne pisana

[Minnie]

ta pa mi je na kožo tetovirana...ne pisana

 

Dobro ti je življensko geslo. Še boljše če živiš po njem.

[dayo]

http://shlok25.blogspot.com/2005/08/yoda-quotes.html

[butl]

Kr tle bom dal:

 

Bogastvo? & Revščina?

 

Nekega dne je oče zelo premožne družine peljal sina na izlet na podeželje z izrecnim namenom, da mu pokaže, kako revno ljudje živijo.

 

Preživela sta nekaj dni in noči na farmi družine, ki bi jo lahko smatrali za zelo revno.

 

Na poti domov je oče vprašal sina: “Kako si se imel na potovanju?” Povej mi torej, kaj si se naučil na tem potovanju

 

Videl sem, da imamo mi enega psa,oni pa štiri...

Mi imamo bazen, ki sega do polovice vrta in oni imajo zaliv, ki nima konca...

Mi imamo svetilke na vrtu, njih osvetljujejo zvezde ponoči...

Naše dvorišče sega do ograje, oni imajo vso obzorje...

Mi živimo na majhnem koščku zemlje in oni imajo polja, ki segajo v nedogled...

Mi imamo služabnike, ki nam služijo,toda oni strežejo drugim...

Mi si kupujemo hrano, oni si pridelujejo svojo...

Mi imamo okoli posestva zidove, ki nas varujejo, oni imajo prijatelje, ki jih ščitijo...

 

Po teh besedah je oče ostal brez besed....

 

Nato je sin še dodal:

“Hvala, oče, da si mi pokazal, kako revni smo.”

.

.

.

.

 

iz enga mejla

 

[Minnie]

Kr tle bom dal:

 

Bogastvo? & Revščina?

 

Nekega dne je oče zelo premožne družine peljal sina na izlet na podeželje z izrecnim namenom, da mu pokaže, kako revno ljudje živijo.

 

Preživela sta nekaj dni in noči na farmi družine, ki bi jo lahko smatrali za zelo revno.

 

Na poti domov je oče vprašal sina: "Kako si se imel na potovanju?" Povej mi torej, kaj si se naučil na tem potovanju

 

Videl sem, da imamo mi enega psa,oni pa štiri...

Mi imamo bazen, ki sega do polovice vrta in oni imajo zaliv, ki nima konca...

Mi imamo svetilke na vrtu, njih osvetljujejo zvezde ponoči...

Naše dvorišče sega do ograje, oni imajo vso obzorje...

Mi živimo na majhnem koščku zemlje in oni imajo polja, ki segajo v nedogled...

Mi imamo služabnike, ki nam služijo,toda oni strežejo drugim...

Mi si kupujemo hrano, oni si pridelujejo svojo...

Mi imamo okoli posestva zidove, ki nas varujejo, oni imajo prijatelje, ki jih ščitijo...

 

Po teh besedah je oče ostal brez besed....

 

Nato je sin še dodal:

"Hvala, oče, da si mi pokazal, kako revni smo."

.

.

.

.

 

iz enga mejla

 

 

Lepa zgodba ki sem nekoč tudi jaz dobila na mail. Vse je samo v tome kako gledamo na stvari.

[janko]

Če waša baba ma prewelik gobec, brž pokliči serwis trobec

[Minnie]

Ljubim te ne zbog toga kaj si ti, temveč zbog toga kaj sem jaz kdaj sem poleg tebe.

Ni ena oseba ne zaslužuje tvoje solze; ona ki jih zaslužuje neče te nikdar žalostiti.

Samo zato kaj te nekdo ne ljubi onako kako bi želio, ne pomeni da nisi ljubljen celim njegovim bitjem.

Pravi prijatelj je ona oseba ki te drži za roko in dotika tvoje srce.

Najhujši način da ti nekdo manjka je da sedi poleg tebe in veš da ga nikdar nečeš moči imeti.

Nikdar se ne prenehaj smejati, niti kdaj si žalosten - nekdo če se morda zaljubiti ravno v tvoj nasmeh.

Možeš biti samo oseba na ovom svetu, ampak za nekdoga ti si celi svet.

Nemoj porabiti vreme z nekim kome ni stalo porabiti ga z tobom.

Morda Bog želi da spoznaš polno pogrešnih oseba preden spoznaš pravu in na tome češ mu, kdaj se to bude zgodilo, biti hvaležen.

Ne žaluj kaj se zkončalo; smej se kaj se zgodilo.

Vedno bu bilo ljudji ki bu te prizadeli; nadaljevaj verovati, samo budi prevden.

Postani boljša oseba in budi siguren da veš kdo si preden spoznaš nekdoga novoga, a upaj se da ta oseba ve kdo si.

Ne upiraj se torej - najboljše stvari si zgodiju kdaj jih ne pričakuješ.

 

Gabriel Garcia Marquez

[Minnie]

Ljudji su pogosto brez pameti, brez uma

in kot središče sveta se obnašajo;

ampak ti, spet im odpusti.

Če imeš najboljše namere in ljudji te

za egoizam in skrite ciljeve

neosnovano obtože,

ti in dalje čuvaj najboljše namere.

Če postaneš uspešen

lažne prijatelje in resne neprijatelje

češ pridobiti,

ampak ti i dalje budi uspešen.

Če iskreno in odprto stopiš

ljudji če te prevariti,

ampak ti in dalje iskreno in osprto stopi.

Če tvoju težko ostvarjenu stvoritev

nekdo za enu noč uniči,

ti spet nadaljevaj ustvarjati.

Če svoj smiraj najdeš

in srečen postaneš,

na tebe bu vsi bili ljubosumni;

ampak ti spet srečen budi.

Tvoja danes narejena dobrodelnost

jutri bu bila pozabljena;

pa vendar ti dobro dejanje opravi.

Za ovaj svet prehodnost sam ustvarjaj,

četudi to nikdar ne bude dostatno;

amapk ti spet svojim rokam prihodnost ustvarjaj.

Ali si spoznal da, na koncu, vsaka stvar

z Božjom pomoči je tvoja;

nikdar, nikdar se oni na tvome mestu neče najti.

[FannyRae]

No, kot se mi je razkrilo nekega sončnega popoldneva med sesanjem, bisanjem prahu in pomivanjem posode, je smisel življenja naslednje (kar šteje tudi za življenjsko misel): "Delati dobro in uživati v dobrih stvareh." Povsem preprosto

 

Veliko dobrih stvari vam želim v novem letu!

[nimbus]

se spomnim sošolca, ko je pisal v srednji šoli spis o resničnem prijatelju. je bil nagrajen za najboljši spis, jaz sem se mu pa smeju od srca. ves čas je ponavljal resnični prijatelj, resnični resnični prijatelj, renisčni resnični resnični... pa je šteku hec pa sva se skup smejala.

 

včasih besede enostavno ne zadostujejo. in na žalost pri najbolj pomembnih stvareh. tako, je tudi s krepostjo. kaj je resnična resnična resnična krepost?

 

resnična resnična resnična krepost je, da ravnamo krepostno, ne zato ker so takšna pravila, ne zato ker tako moramo storiti, temveč zato, ker drugače ne moremo. in ravno to je svoboda. mi ne moremo biti drugačni kot svobodni. a bomo to svobodo zamenjali za kič, blišč in videz, je pa povsem v naših rokah. zato nema veze, da kličete prerokovalce in berete hororskope, saj vam bodo le-ti povedali samo to, kako se boste Vi odločili. Torej, če ne marate bede, se določte tako.

 

UHUHUHUHU......

 

[lia]

jebeš, ne jebeš, kurcu vreme prođe...