Kefir

[free]

ma, sem bil na tvojem koncu, pa te pozabil poklicat

drugic, bo se.

[MALI VIDEK]

HOJLA VSI...

TUKAJ SEM NOV IN UPAM, DA NE BOM KAKŠNIH NEUMNIH TROSIL...

 

SAM IMAM DOMA TA KEFIRJEVA ZRNCA, ME PA ZANIMA ALI SO ZRNA ZA MLEČNI IN VODNI KEFIR ISTA?

 

POSTOPEK IZDELAVE JE PODOBEN, NISEM PA PREPRIČAN ALI LAHKO TA ZRNA (DO SEDAJ UPORABLJENA V MLEKU) UPORABIM TUDI V VODI??

 

IMAM PA ŠE ENO TEŽAVICO... OPAZIL SEM, DA PRI SPIRANJU Z VODO NEKATERA VEČJA ZRNA POČIJO IN PRITEČE VEN NEKAKŠNA SLUZ... ALI JE TO NORMALNO?? UPAM, DA JE VSE OK?

 

 

PROSIM ZA POMOČ...

 

 

HVALA IN LEP POZDRAV VSEM.

 

MALI VIDEK

[sonda]

Prenovljen in z dodatnimi informacijami dopolnjen tekst...

***************************************

 

O kefirju

 

Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.

 

Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana. Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.

Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk. Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala. Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.

Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.

Skratka, kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.

O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, a žal v glavnem ne v slovenščini.

***

Ker organska kislina v kefirju rahlo električno reagira pri stiku s kovino, se pri delu s kefirjem izogibajmo uporabi kovinskih predmetov. Vse posode, žlica za mešanje in cedilo naj bodo iz stekla, keramike ali ustrezne plastike.

Idealna temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir zrel v 24. - 48. urah, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od količine kefirjevih zrnc v mleku - več zrnc pomeni več "mikroskopskih delavcev", in s tem hitrejše zorenje kefirja.

Če posodo, v kateri kefir zori, postavimo v hladilnik, se delovanje bakterij izrazito upočasni, kar pomeni, da tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasi. Razmerje je približno 3:1 - kefir v hladilniku dozori v treh dneh toliko, kot v enem dnevu na sobni temperaturi.

Dobro je vedeti tudi to, da temperatura, na kateri kefir zori, nekoliko vpliva na strukturo in okus kefirja. Zato doma pridobljen kefir ni vedno popolnoma enak po gostoti in okusu (razlika je predvsem v kislosti), kar pa ne vpliva na njegove pozitivne, zdravilne učinke.

Seveda je s higienske plati logično, da je posoda, v kateri pridobivamo kefir, pokrita. Dejstvo, ali jo zatesnimo nepredušno ali ne, tudi v določeni meri vpliva na strukturo in okus kefirja. (Ta razlika je vsekakor bolj opazna pri vodnem kefirju, saj se v zatesnjeni posodi ohrani precej več alkohola, kot v primeru, če posoda "diha".)

Postopek pridobivanja kefirja je preprost: zrnca stresemo v čisto posodo, jih prelijemo z mlekom, vse skupaj pokrijemo in posodo postavimo na ustrezen prostor. Pazimo le, da posode ne doseže neposredna sončna svetloba.

Pri vodnem kefirju so zrnca navadno ves čas v vrečki iz bombažne tkanine, namočene v tekočini - pripravku za kefir. Ko je vodni kefir zrel, preprosto odstranimo vrečko (podobno kot pri čaju v vrečkah).

Nasprotno pa morajo biti zrnca mlečnega kefirja vedno neposredno v samem mleku, iz zrelega kefirjevega napitka pa jih izločimo s precejanjem.

Pastirji na Kavkazu so kefir pridobivali v mehovih iz živalske kože. Meh so obesili ob vhodnih vratih, tako da je vsakič, ko je kdo odprl vrata, s tem tudi premešal kefir. Za nas, ki nismo tako prvinsko iznajdljivi, zadostuje, da kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo.

Če je zrnc v mleku relativno veliko (nad 30% skupne prostornine) bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje. Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto, zaradi izločanja CO₂, tudi nekoliko "nabrekne". Pri izrazito zrelem kefirju, ki ga dlje časa nismo premešali, se lahko na površini pojavijo rjavkaste lise. Ne ustrašite se, saj s takšnim kefirjem ni nič narobe, potrebno ga je le dobro premešati.

V nekaterih primerih se na površini kefirja lahko pojavi tenka prevleka bele plesni. To praviloma pomeni, da se je kefirjevi kulturi v hladilniku brez našega soglasja pridružila katera od plesni, ki ji je sicer izvorno bivala na siru. Ker takšna "plemenita plesen" ne škodi zdravju, tudi na kefir nima negativnih učinkov. Tovrstna plesen se lahko razvija samo na površini kefirja, zato se je zlahka znebimo tako, da kefir med zorenjem nekaj časa (pribl. 14 dni zapored) mešamo bolj pogosto - najmanj trikrat dnevno.

Kefir je užiten tudi, če je "zorel" več dni (npr. kar cel teden) skupaj. Takšen kefir bo redko kdo pojedel z apetitom, vseeno pa je dobro vedeti, da je še vedno popolnoma užiten (in po nekaterih ugotovitvah vsebuje celo več zdravilnih učinkovin).

Bolj blago dozorel kefir je skoraj popolnoma brez vonja, bolj močno zrel pa rahlo zadiši po kislem. V primeru dileme pomeni - če kefir nima izrazito neprijetnega vonja, je zanesljivo užiten.

Sam sem pol litra kefirja z zrnci pustil zoreti v hladilniku dobre štiri mesece (uporabil sem homogenizirano mleko). Po tem času je velik del zrnc (a ne vsa!) porjavel in propadel, sam kefir pa še vedno ni imel slabega vonja in okusa.

Ko kefir dozori toliko, kot nam ustreza, ga še enkrat dobro premešamo, nato pa zlijemo na cedilo. Ker je zelo gost, si olajšamo delo, če za precejanje uporabljamo zelo široko cedilo s plastično mrežico (tudi kovinsko cedilo ne bo velik prekršek, saj je kefir z njim v stiku le kratek čas), z luknjicami premera 2-3 mm. Razne naluknjane sklede iz trde plastike so sicer praviloma velike, a po navadi imajo premalo luknjic po vsej površini, zato so za precejanje kefirja manj primerne.

Kefirjevih zrnc po precejanju zajamčeno ni potrebno spirati z vodo! Vse, kar s tem naredimo je le to, da veliko število koristnih bakterij speremo v odtok. Pozor: če pa se že zgodi, da zrnca morate oprati (če bi vam npr. padla na tla ali se kako drugače onesnažila), tega nikar ne počnite s klorirano vodo neposredno iz vodovoda, saj lahko klor uniči bakterijsko kulturo in kvasovke! Vodo iz vodovoda lahko uporabite, če jo najprej za nekaj ur pustite stati v odkriti posodi, da klor iz nje izhlapi (tako kot vodo za zalivanje rož).

Zelo praktično je, če kefir po precejanju nalijemo v skodelice, ki jih nato postavimo v hladilnik. Ker je kefir brez vonja, so lahko skodelice v hladilniku nepokrite. Se pa lahko zgodi, da se sam kefir navzame tujih "arom", če imate v hladilniku nepokrito hrano z močnim vonjem, npr. slanino, salamo ali nekatere vrste sirov.

Pomembno: marsikomu kefirjeva zrnca propadejo, ko jih za nekaj časa preneha uporabljati (npr. v času dopusta). Iz lastne prakse lahko zagotovim, da kefirjeva zrnca, prelita z mlekom, brez težav preživijo v hladilniku več tednov. Če pa želimo, da "pavzirajo" več mesecev, jih precedimo, shranimo v plastično vrečko in damo v zamrzovalnik.

Po nekaterih receptih naj bi bilo potrebno kefirjeva zrnca, preden jih damo v zamrzovalnik, posušiti. Vendar moje izkušnje ne potrjujejo, da bi takšen način imel kakšno opazno prednost; le po nepotrebnem se izpostavimo možnosti, da zrnca v postopku sušenja dejansko uničimo.

Kefirjeva zrnca se neprestano razmnožujejo in rastejo. Če želimo, da se množijo hitreje, jih dobro precedimo in nato stresemo na čist pladenj, kjer jih z nožem drobno razrežemo (kar niti ni povsem enostavno, ker so presenetljivo elastična). Lahko pa jih učinkovito razdelimo na manjše delce tudi tako, da jih prepasiramo skozi ne preveč gosto napravo za pasiranje. Takšna zrnca se nato v mleku razmnožujejo več kot enkrat hitreje.

Pogosto so ljudje v dilemi, ali je zdravo zaužiti tudi sama kefirjeva zrnca. Po teoretično in praktično preverjenih podatki je odgovor brez zadržkov pritrdilen: lahko jih brez skrbi pojemo (če jih že res ne moremo nikomur podariti). Dokazano je, da izredno dobrodejno učinkujejo na prebavila.

Še to: na policah trgovin prevladuje mlečni "kefir", ki je pridobljen na podlagi le nekaj vrst bakterij, izločenih iz izvorne kefirjeve bakterijske kulture. Takšen napitek se dejansko sploh ne bi smel imenovati kefir (čeprav mu je po okusu podoben).

V široki uporabi je tudi kefir, ki uspeva na vodi, ki ji dodamo sadje (zelo primerne so recimo rozine v kombinaciji z limono) in sladkor. Tudi tak kefir vsebuje številne zdravilne učinkovine, a ima tudi eno manj ugodno plat: vsebuje 2-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Torej pazite, koliko vodnega kefirja ste popili, preden sedete za volan!

Kot osnovo za vodni kefir lahko uporabimo zrnca mlečnega kefirja (obstaja prehodno obdobje prilagoditve zrnc na novo okolje), obratno pa ne gre: zrnca, ki so nekaj časa bivala v vodnem kefirju, ne moremo več uporabiti za mlečni kefir.

 

 

Dan Sonce

[Kult paradoksa]

Kje bi človek našel kefirjeva zrna? A kdo mogoče ve? Že nekaj časa jih iščem.

[Kult paradoksa]

da. kje iskati, to je zdaj vprašanje. kefirjeva zrna so majhna, urna bitja, aktivna le v najtemnejši noči, pa še to le v odljudenih krajih, kamor človeška noga skorajda nikoli ne zaide. marsikdo se ne vrne, zatorej si le najdrznejši upajo podati na tako potovanje. sumim, da vam ni za takšna tveganja, zatorej nič iskati! pač pa fehtati, lepo prosite predstavnika svoje pasme, da vam kakšno zrnce podari, udomačena je menda kaj lahko vzgajati.

 

 

 

 

 

 

Vljudno fehtam predstavnike svoje vrste iz Ljubljane ali njene okolice, naj mi kdo podari kakšno kefirjevo zrnce.  

[tantra]

Kefir [podarimo.si]

http://podarimo.si/index.php?page=results&...&search.y=0

[Marsa]

Tule mas se info.

[Kult paradoksa]

Hvala     No luck so far though.

[sonda]

Moja malenkost jaz že 7. leto pridobivam mlečni kefir. Iz globoke hvaležnosti, ki jo čutim do mogočne bakterijsko-kvasovske federacije, imenovane Kefir, po svojih zmožnostih razširjam vedenje o njej in njenih čudodelnih prebivalcih Kefirančkih.

 

Za ta namen imam na Bolhi oglas, zraven pa še priložena precej podrobna navodila in napotke, kako s Kefirančki ravnati, da bo zadovoljstvo obojestransko.

Tu preberi navodila, nato pokliči za zrnca

 

 

_______________________

Navodila za pripravo mlečnega kefirja

 

Za mlečni kefir so primerne vse vrste mleka, kar jih pozna svet - kravje, kozje, ovčje, tudi sojino… Mleko je lahko sveže, kuhano, pasterizirano, homogenizirano, posneto, neposneto…

 

Priprava mlečnega kefirja je enostavna, za količino okrog 1. litra dnevno potrebujemo 10-15 minut.

 

· Za zorenje kefirja uporabimo posodo, ki naj ne bo kovinska, in naj bo v zgornjem delu čim bolj odprta, da bo pomivanje bolj enostavno, stresanje zrnc s cedila v posodo pa bolj urno.

· V posodo stresemo kefirjeva zrnca in jih prelijemo z mlekom (pozor: pred tem zrnc ni potrebno spirati z vodo, razen v primeru, če se onesnažijo). Priporočljivo razmerje med zrnci in mlekom je 1:4.

· Posodo pokrijemo (a ne nepredušno) in položimo na ustrezno mesto, stran od toplotnih virov in nedosegljivo za sončne žarke.

· Optimalna - ne pa tudi nujna - temperatura za pridobivanje kefirja je 22 stopinj Celzija. Pri tej temperaturi je kefir primerno zrel v 24. - 48. urah, kar pa je odvisno tudi od količine zrnc v mleku - več ko jih je, hitrejše je zorenje kefirja. Posodo lahko postavimo tudi v hladilnik. V tem primeru zorenje poteka pribl. 3 krat počasneje kot na sobni temperaturi.

· Po približno 12. urah ali tudi pozneje (če nameravamo kefir zoreti več kot en dan) vsebino posode dobro premešamo. Priporočljiva je ponovitev čez naslednjih 12 ur.

· Ko kefir dozori po našem okusu, ga še enkrat temeljito premešamo, nakar ga precedimo. Uporabimo cedilo s premerom vsaj 10 cm , z mrežico, ki ima luknjice premera 2-3 mm. Naluknjana plastična cedila so manj primerna (precejanje je počasnejše).

· Kefirjev napitek je priporočljivo hraniti v hladilniku, kjer lahko počaka več dni, zrnca pa seveda takoj po precejanju romajo nazaj v posodo (ki jo seveda prej pomijemo). S tem pa se že vrnemo na začetek teh navodil…

 

 

 

O kefirju še to in ono

 

Beseda kefir prihaja iz turške besede "keif" - dobro počutje.

Po legendi so bila kefirjeva zrnca darilo Mohameda svojim vernikom, vendar dejanska starost kefirjeve kulture ni znana. Znano je le, da so ga bila ljudstva v področju Kavkaza uporabljala že stoletja, preden se je nato pojavil najprej v Rusiji in pozneje tudi drugod po svetu.

Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk. Znanstveniki doslej še niso uspeli ugotoviti, kako je tako kompleksna, svojevrstna združba bakterij in kvasovk sploh nastala, to, da ostaja v glavnem nespremenjena že mnoga stoletja, pa je sploh nekaj izjemnega.

Doslej so neslavno propadli vsi poskusi, da bi kaj podobnega spravili skupaj umetno, v laboratorijskih pogojih. Kefirjeva kultura, imenovana tudi kefiran, tako še naprej ostaja eden od znanstveno nerazložljivih čudežev narave.

Po nekaterih bolj metafizičnih razlagah se je kefirjeva kultura skozi stoletja evolucijsko aktivno prilagajala človekovim potrebam, kar pomeni, da so se ljudem koristne bakterije in kvasovke uspešno razvijale v smeri večje učinkovitosti za človekovo zdravje, medtem ko tistim, ki bi delovale škodljivo, dostop in razvoj v kefiranu ni bil dovoljen.

Skratka, kefirjeva kultura je svojevrsten bakterijski planet v malem, ki že stoletja živi v globoki simbiozi s človekom.

O nespornih zdravilnih učinkih kefirja najdemo ogromno podatkov na internetu, veliko tudi v slovenščini, še več pa seveda v angleščini.

***

Ker organska kislina v kefirju rahlo električno reagira pri stiku s kovino, se pri delu s kefirjem izogibajmo uporabi kovinskih predmetov. Predvsem posoda za zorenje in posoda za shranjevanje (že precejenega) kefirja naj ne bosta iz kovine, medtem ko sta žlica za mešanje in cedilo časovno manj v stiku s kefirjem, zato ne bo hudega, če sta železni.

Dobro je vedeti, da temperatura, na kateri kefir zori, nekoliko vpliva na strukturo in okus kefirja. Zato doma pridobljen kefir ni vedno popolnoma enak po gostoti in okusu (razlika je predvsem v kislosti), kar pa ne vpliva na njegove pozitivne, zdravilne učinke.

Seveda je s higienske plati logično, da je posoda, v kateri pridobivamo kefir, pokrita. Dejstvo, ali jo zatesnimo nepredušno ali ne, tudi v določeni meri vpliva na strukturo in okus kefirja. (Ta razlika je vsekakor bolj opazna pri vodnem kefirju, saj se v zatesnjeni posodi ohrani precej več alkohola, kot v primeru, če posoda "diha".)

***

Vodni kefir pridobivamo tako, da v vodo poleg kefirjevih zrnc dodamo sadje (zelo primerne so recimo rozine v kombinaciji z limono) in sladkor. Tudi tak kefir vsebuje številne zdravilne učinkovine, a vsebuje tudi 2-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Torej pazite, koliko vodnega kefirja ste popili, preden sedete za volan!

Kot osnovo za vodni kefir lahko uporabimo zrnca mlečnega kefirja (obstaja prehodno obdobje prilagoditve zrnc na novo okolje), obratno pa ne gre: zrnca, ki so nekaj časa bivala v vodnem kefirju, ne moremo več uporabiti za mlečni kefir.

Pri vodnem kefirju so zrnca navadno ves čas v vrečki iz bombažne tkanine, namočene v tekočini - pripravku za kefir. Ko je vodni kefir zrel, preprosto odstranimo vrečko (podobno kot pri čaju v vrečkah).

Nasprotno pa morajo biti zrnca mlečnega kefirja vedno neposredno v samem mleku, iz zrelega kefirjevega napitka pa jih izločimo, kot rečeno, s precejanjem.

Pastirji na Kavkazu so kefir pridobivali v mehovih iz živalske kože. Meh so obesili ob vhodnih vratih, tako da je vsakič, ko je kdo odprl vrata, s tem tudi premešal kefir. Za nas, ki nismo tako prvinsko iznajdljivi, zadostuje, da kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo kar z žlico.

***

Če je zrnc v mleku relativno veliko, bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje. Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto, zaradi izločanja CO₂, tudi nekoliko "nabrekne". Pri izrazito zrelem kefirju, ki ga dlje časa nismo premešali, se lahko na površini pojavijo rjavkaste lise. Ne ustrašite se, s kefirjem ni nič narobe, potrebno ga je le dobro premešati.

Bolj blago dozorel kefir je skoraj popolnoma brez vonja, bolj močno zrel pa rahlo zadiši po kislem. V primeru dileme pomeni - če kefir nima izrazito neprijetnega vonja, je zanesljivo užiten.

Naj omenim, da sem za poskus pol litra kefirja z zrnci pustil v hladilniku kar dobre štiri mesece (uporabil sem homogenizirano mleko). Po tem času je velik del zrnc (a ne vsa!) porjavel in propadel, sam kefir pa še vedno ni imel slabega vonja in okusa...

***

Poudariti velja, da kefirjevih zrnc po precejanju ni potrebno spirati z vodo! Vse, kar s tem naredimo, je le to, da veliko število "marljivih delavcev" - bakterij speremo v odtok. Če pa se že zgodi, da zrnca morate oprati (če bi vam npr. padla na tla ali se kako drugače onesnažila), tega nikar ne počnite s klorirano vodo neposredno iz vodovoda, saj lahko klor uniči bakterijsko kulturo in kvasovke! Vodo iz vodovoda lahko uporabite, če jo najprej za nekaj ur pustite stati v odkriti posodi, da klor iz nje izhlapi (tako kot velja za vodo za zalivanje rož).

Zelo praktično je, če kefir po precejanju nalijemo v skodelice, ki jih nato postavimo v hladilnik. Ker je kefir brez vonja, so lahko skodelice v hladilniku nepokrite. Se pa lahko zgodi, da se sam kefir navzame tujih "arom", če imate v hladilniku nepokrito hrano z močnim vonjem, npr. slanino, salamo ali nekatere vrste sirov.

***

Pomembno: marsikomu kefirjeva zrnca propadejo, ko jih za nekaj časa preneha uporabljati (npr. v času dopusta). Iz lastne prakse lahko zagotovim, da kefirjeva zrnca, prelita z mlekom, brez težav preživijo v hladilniku več tednov. Če pa želimo, da "pavzirajo" več mesecev, jih precedimo, shranimo v plastično vrečko in damo v zamrzovalnik.

Po nekaterih receptih naj bi bilo potrebno kefirjeva zrnca, preden jih damo v zamrzovalnik, temeljito posušiti na zraku. Vendar moje izkušnje ne potrjujejo, da bi takšen način imel kakšno opazno prednost; le po nepotrebnem se izpostavimo možnosti, da zrnca v postopku sušenja dejansko uničimo.

***

Kefirjeva zrnca se neprestano razmnožujejo in rastejo. Če želimo, da se množijo hitreje, jih dobro precedimo in nato stresemo na čist pladenj, kjer jih z nožem drobno razrežemo (kar niti ni povsem enostavno, ker so presenetljivo elastična). Lahko pa jih učinkovito razdelimo na manjše delce tudi tako, da jih pretlačimo skozi ne preveč gosto napravo za pasiranje. Takšna zrnca se nato v mleku razmnožujejo več kot enkrat hitreje.

***

Še to: na policah trgovin prevladuje mlečni "kefir", ki je pridobljen na podlagi le nekaj vrst bakterij, izločenih iz izvorne kefirjeve bakterijske kulture. Takšen napitek se dejansko sploh ne bi smel imenovati kefir (čeprav mu je po okusu podoben). Če torej kupujete kefir v trgovini, se prepričajte, ali je res pridobljen s pomočjo izvorne, neokrnjene kefirjeve kulture.

[sonda]

Glede na to, da kefir nadvse uspešno pridobivam že sedmo leto, si bom dovolil dodati svojo opombo na spodnja opozorila.

 

 

O mlečnem kefirju:

 

 

• VEDNO UPORABI ČISTO STEKLENO ALI PLASTIČNO POSODO, ČISTE PLASTIČNE ALI LESENE ŽLICE, ČISTO PLASTIČNO ALI BAMBUSOVO CEDILO!

• VEDNO IMEJ SVOJE PRIPOMOČKE ČISTE, PERI JIH V NEKLORIRANI VODI, OSUŠI JIH S ČISTO BOMBAŽNO KRPO IN NIKOLI NE UPORABLJAJ KAKRŠNAKOLI KEMIČNA SREDSTVA!

• NIKOLI NE IZPIRAJ ZRNC S KLORIRANO VODO!

• NIKOLI NE OHLADI ZRNC POD 0C!

• NIKOLI NE OGREJ ZRNC NAD 40C!

• NIKOLI NE DOVOLI, DA PRIDEJO ZRNCA V STIK S KAKRŠNOKOLI KOVINO!

• NIKOLI NE IZPOSTAVLJAJ ZRNC DIREKTNI SONČNI SVETLOBI!

• NIKOLI NE PUSTI ZRNC BREZ HRANE!

• NIKOLI NE STISKAJ ZRNC!

 

ČE SE NE BOSTE DRŽALI KATEREGAKOLI OD ZGORNJIH NAVODIL, VAM BODO ZRNCA UMRLA!

 

Najprej - amber, da ne bo pomote, tvoj post je izvrsten in resnično poučen!

 

Moram pa reči, da moje izkušnje potrjujejo predvsem to, da je kefirjeva kultura skoraj neverjetno trdoživa. V tem smislu so nekatere zgoraj podane trditve nekoliko pretirane (milo rečeno) in lahko koga navedejo k popolnoma napačnemu sklepanju, da je pridobivanje kefirja zahteven in problematičen proces.

Dejansko pa je ravno obratno - pridobivanje kefirja je tako preprosto, da skoraj ne bi moglo biti bolj.

 

Torej naj se navežem na nekaj trditev:

 

1 - Čistost posode je v mejah normale seveda potrebna. Ampak jaz posodo perem s klorirano vodo in včasih tudi uporabim čistilo za posodo. To sploh ni problem, važno je, da je posoda dobro oprana in nato obrisana do suhega.

2 - Ogrevanje zrnc že nad 37 st.C je lahko škodljivo za bakterije, medtem ko bakterije za določen čas preživijo ohladitev tudi do -20 st.C. Jaz sem jih shranil samo ocejene (niti ne oprane v vodi) v zmrzovalnik za nekaj mesecev, nakar sem jih odtajal in vrnil v mleko. Po enem tednu adaptacije so že veselo opravljale svoje poslanstvo. Ni zime za eskime.

3 - Problem stika s kovino niti približno ni tako pereč, kot je tu prikazano. Kislina v kefirju ob stiku s kovino rahlo električno reagira, kar pa še ne pomeni, da lahko na takšen kefir priklopimo nočno lučko. Pretok elektrike je neznaten in za kefiran ni življenjsko usoden, zato lahko pri precejanju mirno uporabljamo kovinsko cedilo (jaz ga), pa tudi kovinska žlica ni velik greh. Le posoda, v kateri kefir zorimo ali hranimo, naj ne bo iz kovine.

4 - Zrnca popolnoma brez hrane lahko nekaj mesecev preživijo le globoko zamrznjena (kot sem omenil prej), saj v tem primeru bakterije hibernirajo (njihovi življenjski procesi se skoraj povsem ustavijo). Če pa jih damo v nekaj mleka in v hladilnik, zagotovimo vmesno varianto - imajo nekaj hrane, življenjski procesi pa potekajo precej počasneje. Na ta način zrnca zlahka in brez opaznih posledic preživijo več tednov - recimo celotno obdobje poletnega dopusta. Naredil sem eksperiment, v katerem so zrnca na tak način (brez menjave mleka!) preživela v hladilniku kar 4 mesece (resda jih je velik del odmrl, a na vsa).

5 - Glede stiskanja zrnc... no tole mi je izvabilo nasmeh; moja zrnca lahko stiskam po mili volji, pa se jim nič ne zgodi. Elastična so in trpežna kot sam vrag. Vsake toliko jih prav brez milosti razrežem na manjše delce (pri čemer se še kako stiskajo), saj se tako razdeljena hitreje razmnožujejo. Poleg tega jih v neprodušno zaprti vrečki pošiljam zainteresiranim po pošti. Poštna vreča gotovo ni najbolj udoben način potovanja, pa vendar se še ni zgodilo, da zrnca pri prejemniku ne bi takoj po vstopu v sveže mleko veselo in neobremenjeno delala naprej. Tu naj še dodam: jaz nastajajoči kefir ne mešam prav nič rahlo in obzirno, ampak ravno obratno - premešam ga temeljito, saj na ta način omogočim bakterijam lažji in bolj enakomeren dostop do vseh delov mleka.

 

Pa na zdravje!

[amber]

Ja saj vem... to je en moj star post, ki je kopiran od ne vem že kje, pa takrat še praktično nič nisem vedela o kefirju.

 

Tole kar si citiral, vem da ni res -sedaj-, ko tudi že ena tri leta delam svoj mlečni kefir.

 

Trenutno ga imam tudi sama zamrznjenega, zaradi enih okoliščin. Pa bo kmalu drugače

 

Je res vse kar si napisal, tud sama delam podobno...

[sonda]

O živjo, amber! Ni problema, saj se mi je zdelo, da je zadeva od kje prekopirana.

 

Lep vikend in ti želim in da boš kmalu spet lahko uživala v svojem kefirju!

 

Daniel

[Kult paradoksa]

Dobila sem jih od Dana. Hvala, Dan 

 

Tele stvarce se kar hitro množijo in visoko produktivne so. Že zdaj v dnevu in pol naredijo 2 litra kefirja. Ko se razmnožijo, jih bom tudi jaz podarjala.

[Marsa]

tist je vodni, je druga scena.

to s cukrom pa nima veze, ker se NJIH s cukrom hran... to ni tko da pol ti ta cukr dobis.

Oboje je super.

 

jaz sem oboje parkrat furala in je super.

si morda tud js omislim se kksno rundico.

 

*fajn k sherate to, da laufa.

[anžur]

Če kdo ve kaj o kefirju bi bil zelo hvaležen, če lahko kaj napiše.

 

Hvala

 

 

pozdravljen,

 

za izdelavo kefirja ti priporočam domače mleko in ne kupljenega. Z Kupljenim mljkom se kefir naredi ali pa ne in tudi smetane ne da veliko. Skratka za izdelavo kefirja potrebuješ gobice, katere namočiš v mleko in pustiš da se skisa. Pri meni to traja 48 ur. Nato to mleko precediš skozi cedilo z malo večjimi luknjiccami, tako, da ti gobice ostanejo na njemu. Na koncu gobice spereš z mlačno vodo in jih daš v novo mleko ali pa v kozarec vode, katerega zapreš. V vodi so lahko par dni cca 3-5 dni, potem priporočam ponovitev postopka zmlekom.

 

Lp

Anžur

[Marsa]

a mora bit bel cukr?

a ima kdo izkusnje z rjavim?

(mensezdi da sem clo jaz kdaj delala z rjavim, pa se sploh ne spomnim)

[DON KARLOS]

Ravno danes sem gledal na TV da kako je dobil slovenski kefir Krepki Suhec zlato medaljo za najboljši evropski kefir.

 

LP

[janko]

Ravno danes sem gledal na TV da kako je dobil slovenski kefir Krepki Suhec zlato medaljo za najboljši evropski kefir.

 

LP

 

a res?

pol je pa ziher dober. a maš link mogoče?

[DON KARLOS]

Ja podpirajmo domače in dobro. Meni je res ta kefir dober. Pa še bio mleko odkupuje ta mlekarna.

 

[Guest sstane]

Ja podpirajmo domače in dobro. Meni je res ta kefir dober. Pa še bio mleko odkupuje ta mlekarna.

 

Kaj slučajno veš, koliko je joda v mleku krav, ki uživajo samo naravno hrano brez dodatkov?

[free]

Ja podpirajmo domače in dobro. Meni je res ta kefir dober. Pa še bio mleko odkupuje ta mlekarna.

[Marsa]

Ravno danes sem gledal na TV da kako je dobil slovenski kefir Krepki Suhec zlato medaljo za najboljši evropski kefir.

Tudi jaz sem istega dne ko si to objavil videla pa hotela osvezit (potem pa se je tema pomaknila zadaj in sem nanjo pozabila).

 

Fajn da je dobil medaljo.

 

Ja podpirajmo domače in dobro. Meni je res ta kefir dober. Pa še bio mleko odkupuje ta mlekarna.

Tudi meni je super ta kefir, samo jaz kar Krepkega kupim (ne suhca, to sem ze jaz ... hm, no ceprav sem se zdaj malo zredila, si mal opomogla )

 

~~~

 

sem pa spet zacela furat vodni kefir, danes sem ga prvic precedila.

Soseda ima to, pa sem se odlocila da eno rundo sfuram.

In je super, samo nimam tolk velikega steklenega vrca, pa sem dala kar v manjsega (1.5l) keramicnega - tak cajnik.

Malo sem bila se nerodna, mi je vse okol letelo (ker imam premajhno ali preveliko cedilo oz. je zicnato, tisto ki bi bilo ravno pravsnje)... ampak zdaj vem za naslednjic.

Se mi jih je pa ze v eni rundi ful namnozilo (in sem ostanek zal morala odvreci v wc )

Skratka, ce bo koga zanimalo, lohk sheram (kmalu).

[dharma46]

Kefir sem pred leti redno uporabljala, zdaj pa ze lep cas sprasujem okrog za kefirjevo gobo za mleko in ne najdem, lepo prosim ce ima kdo proti placilu da mi odstopi...Hvala

[Marsa]

Hojla!

 

A si si pogledala po temi ze kaj?

So nekateri tudi podali informacije, kje oz. kako se lahko dobi gobice za mlecni kefir (menda se jih lahko tudi kupi nekje, skratka malo si poglej nazaj po temi).

 

Sama imam kefirjeve gobice, vendar ne za mlecni kefir (pa ceprav so nekateri napisali, da so iz prav teh delali tudi mlecni kefir).

[dharma46]

Hojla!

 

A si si pogledala po temi ze kaj?

So nekateri tudi podali informacije, kje oz. kako se lahko dobi gobice za mlecni kefir (menda se jih lahko tudi kupi nekje, skratka malo si poglej nazaj po temi).

 

Sama imam kefirjeve gobice, vendar ne za mlecni kefir (pa ceprav so nekateri napisali, da so iz prav teh delali tudi mlecni kefir).

 

thnks Marsa, nekaj sem gledala na forumu nisem pa se uspela vse pogledati...prav bi mi prisel tudi vodni....vodni vpliva na prebavo odlicno, mlecni je pa predvsem dober za obnoviti crevesno floro sploh pa pri divertikulosi...