Kefir

[Cookie]

Men je pa vodni kefir ogaba :xx!: tak kvasni okus ma; mi je dala sodelavka kozarec-sobna temp. tega za pit, tok da nism kozlala sm vse preč zlila

mah, zgleda to ni zame

[Todika]

Men je pa vodni kefir ogaba :xx!: tak kvasni okus ma; mi je dala sodelavka kozarec-sobna temp. tega za pit, tok da nism kozlala sm vse preč zlila

mah, zgleda to ni zame

aja......bohve ka si to pila......da si kvas najdla k tole k mam js je tko kt en mal bolj rahu šveps fajn za pit....pa nč po kvasu

[Cookie]

aja......bohve ka si to pila......da si kvas najdla k tole k mam js je tko kt en mal bolj rahu šveps fajn za pit....pa nč po kvasu

ja, to je to (aja, švepsa tut ne maram); drgač je biu pa okus po kvasu sam dopušča možnost, da mogoče zadeva ni bla pripravljena tko, da bi jo jst požrla no, al sm pa jst tok občutljiva vsekakor tole ni zame

[poppy--]

Mene pa nekaj zanima. Pred časom sem redno pripravljala vodni kefir, potem pa sem to kar malo zanemarila. Včasih kar lep čas nisem menjala vode. Zdaj sem pa spet parkrat pripravila, pa morem rečti, da se mi zrnca ne razmnožujejo tako obilno kot prej. Je mogoče, da so odmrla?

 

A kdo ve koliko časa živijo? Je pa tako, da ko pomešam grejo mehurčki še vedno navzgor, čeprav so manjški kot so bili na začetku.

 

Mi kdo pomaga kako oživiti kefirjeva zrnca? Najlepša vam hvala vsem!

[amber]

O mlečnem kefirju:

 

KAJ JE KEFIR

 

Kefir je edinstven fermentiran mlečni napitek (bolj natančno zdrava hrana), ki ga že stoletja pijejo narodi v Aziji. Pravi kefir lahko naredimo samo po tradicionalni metodi iz originalnih kefirjevih zrnc (ali gobic). Ta originalna zrnca, po obliki rahlo rumenkasti cvetačini cvetovi so več kot 5000 let stare bakterijske kulture, ki izvirajo iz kavkaških gora ali tibetanskih samostanov. To so prave kompleksne simbiotske kefirjeve kolonije, ki vsebujejo več kot 35 različnih probiotskih bakterij, dokazano zelo koristnih za naše zdravje.

 

Po kavkaških legendah je prerok Mohamed prinesel kefirjeva zrnca ortodoksnim vernikom. Ta »prerokova zrnca« so verniki ljubosumno čuvali, ker so verovali, da bodo izgubila svojo moč, če bodo prišla v roke nevernikov. Smatrali so jih kot del rodbinskega in plemenskega imetja in jih zapuščali svojim naslednikom kot dobro čuvano skrivnost. Tisočletja so kavkaška ljudstva uživala v tem zdravem napitku, ne da bi ga delila s slučajnimi znanci. Popotniki iz zahoda, ki so priložnostno obiskovali te predele, so slišali zgodbe o nenavadnem fermentiranem napitku, ki ima čarobne lastnosti. Tudi Marco Polo je omenil kefir v svojih popotnih kronikah. Kefir je ostal neznan na področjih izven kavkaza do konca 19. stoletja, ko so se razširile novice o uspešnem zdravljenju tuberkuloze, črevesnih in kroničnih boleznih. V tem času je bil Kavkaz pod oblastjo Rusije in ruski zdravniki, ki so delali v regiji, so se iz prve roke prepričali o učinkovitosti napitka za ljudsko zdravje. Profesor dr. Kanšlikov je večji del svojega življenja posvetil raziskavam kefirja in je 1893 leta objavil prvo znanstveno raziskavo o vplivu kefirja na človeško zdravje. Vendar, čeprav je občasno pil kefir, ni mogel priti do kefirjevih gobic.

 

Člani ruskega zdravniškega društva pa so bili trdno odločeni, da se dokopljejo do kefirjevih zrnc, da bi njihovi pacienti lahko prišli do napitka. Zato so izbrali lepo mlado damo, Irino Saharovo, in jo poslali v Kislovodsk in nato na dvor lokalnega princa Bega Mirze Barkorova. Imela je nalogo, da princa očara in ga prepriča, da ji da nekaj najboljših zrnc, ki jih je ta vladarska rodbina imela že stoletja v lasti. Seveda ni šlo vse po maslu. Princ se je bal posledic, če prekrši verski zakon in ni imel namena, da odda nekaj prerokovih zrnc lepi mladenki, ni pa hotel izgubiti lepega dekleta, ki ga je vsega prevzelo. Po mnogih peripetijah in nevarnostih se je lepa Irina kljub vsemu v septembru leta 1908 vrnila v Moskvo s čašo prerokovih zrnc. Danes večina vseh kefirjevih zrnc izvira iz te težko pridobljene čaše. Med uživalci kefirja pa krožijo še zrnca, ki izvirajo iz Tibeta in so manjša na pogled.

 

 

VAŽNI NAPOTKI

 

• VEDNO UPORABI ČISTO STEKLENO ALI PLASTIČNO POSODO, ČISTE PLASTIČNE ALI LESENE ŽLICE, ČISTO PLASTIČNO ALI BAMBUSOVO CEDILO!

• VEDNO IMEJ SVOJE PRIPOMOČKE ČISTE, PERI JIH V NEKLORIRANI VODI, OSUŠI JIH S ČISTO BOMBAŽNO KRPO IN NIKOLI NE UPORABLJAJ KAKRŠNAKOLI KEMIČNA SREDSTVA!

• NIKOLI NE IZPIRAJ ZRNC S KLORIRANO VODO!

• NIKOLI NE OHLADI ZRNC POD 0C!

• NIKOLI NE OGREJ ZRNC NAD 40C!

• NIKOLI NE DOVOLI, DA PRIDEJO ZRNCA V STIK S KAKRŠNOKOLI KOVINO!

• NIKOLI NE IZPOSTAVLJAJ ZRNC DIREKTNI SONČNI SVETLOBI!

• NIKOLI NE PUSTI ZRNC BREZ HRANE!

• NIKOLI NE STISKAJ ZRNC!

 

ČE SE NE BOSTE DRŽALI KATEREGAKOLI OD ZGORNJIH NAVODIL, VAM BODO ZRNCA UMRLA!

 

KEFIRJEVI UČINKI

 

Po izkušnjah celih generacij vam navajamo nekaj lastnosti, ki jih vsebuje pravi kefir:

 

• reguliranje telesnega imunskega sistema in povišanje odpornosti proti boleznim

• reguliranje krvnega pritiska, krvnega sladkorja in izboljšanje stanja sladkorne bolezni

• zdravljenje pljuč, bronhitisa, tuberkuloze, astme, raznih alergij in migrene

• pozitivni učinki na srce in kri, izboljšanje cirkulacije

• zdravljenje raznih ekcemov, nepravilnosti na koži in aken

• zdravljenje ledvic, urinskega trakta in zaščita prostate

• pozitivni vpliv na holesterol, osteoporozo in revmatizem

• povečanje proizvodnje encimov zdravljenje slinavke

• izboljšanje delovanja jeter in žolčnika in pozitivni vpliv pri hepatitisu

• regulacija metabolizma, prebave in zdravljenje bolezni debelega črevesa in danke

• zdravljenje katarja debelega črevesa, diareje, refluxa, prepustnega črevesa, obolenja s plesnimi

• uravnovešanje črevesne flore in želodčne kisline, zdravljenje čirov in dvanajsternika

• proizvodnja lastnih antibiotikov, uničevanje nevarnih bakterij, zdraljenje notranjih in zunanjih vnetij

• zdravljenje netolerantnosti na laktozo in zagotavljanje popolne prebave mlečnih proizvodov

• proizvodnja lastnih protirakastih antiteles, preprečevanje metastaz

• upočasnitev procesa staranja, izboljšava kože, las in mišičnega tonusa

• zmanjševanje depresije, strahu, povečevanje energije in dobrega počutja

• proizvodnja vseh potrebnih vitaminov in koristnih bakterij, ki so potrebne za naše vsakodnevno zdravo življenje

 

Vsa navedena dejstva potrjujejo skoraj stoletne znanstvene in zdravstvene raziskave Mlečnega inštituta v nekdanji SSSR. Zaradi visokih stroškov zdravljenja kroničnih bolezni po vsem svetu je kefir pridobil popularnost tudi zaradi zmanjševanja teh enormnih stroškov zdravstvenih služb. Intenzivna preiskava kefirjevih lastnosti pa se je začela tudi zaradi povečane imunosti na antibiotike in rezultati vseh teh raziskav potrjujejo stoletne izkušnje generacij.

 

PRANJE KEFIRJEVIH ZRNC

 

Okoli pranja kefirjevih zrnc pri vsaki menjavi mleka prihaja do razhajanj. Po vseh virih kavkaška plemena niso nikoli prala zrnc ob vsaki menjavi mleka. Dodatno, pranje zrnc vedno poruši ravnotežje mikroflore zrnc.

 

Sedaj razpolagamo z izsledki velikega števila najnovejših raziskav, ki vse po vrsti prinašajo isti rezultat – NE PRATI ZRNC OB VSAKI MENJAVI MLEKA, KER TO ŠKODI RAVNOTEŽJU MIKROFLORE NA POVRŠINI ZRNC!

 

Če skrbimo za čistočo posode in pripomočkov, je pranje zrnc nepotrebno. Navada pranja zrnc se je razširila šele v zadnjem obdobju zaradi bojazni, da se bodo na površini zrnc razvile škodljive bakterije. Mikroflora na zrncih in in zmožnost zrnc samih, da se obranijo škodljivih mikroorganizmov zadostuje za ohranjanje lastne brezhibnosti. Te lastnosti so bile dokazane z uporabo 10% kefirja ali kefirjeve sirotke pri ohranjanju svežih živil.

 

Vedno smo poskušali pustiti čimbolj nedotaknjene vodotopne polisaharide (kefiran), katere proizvajajo mikroorganizmi na površini zrnc. Ti se potem raztopljeni v velikem številu nahajajo v narejenem kefirju. Izpiranje zrnc pri menjavi mleka pa zmanjša količino raztopljenih polisaharidov v kefirju. Na Kavkazu zrnca VEDNO pustijo v usnjeni vreči skupaj z nekaj narejenega kefirja. Ta majhna količina kefirja deluje kot blažilec pri dolitju novega mleka, zniža PH (okisa) nalitega mleka in živahna fermentacija, ki temu sledi, še dalje zniža PH vrednost, kar zelo uspešno preprečuje razvoj škodljivih mikroorganizmov.

 

Zaradi tega, ker so mikroorganizmi nastanjeni na površini kefirjevih zrnc, pride pri izpiranju zrnc do velika zmanjšanja števila koristnih mikroorganizmov. To pa seveda koristi razvoju škodljivih organizmov.

Namesto izpiranja zrnc je bolje, da zrnca na vsakih 14 dni en dan pustimo v kozarcu sterilne vode (jih postimo). Vodo nato odlijemo in jo lahko uporabimo za boj proti raznim kožnim plesnim ipd. (C. albicans).

IZJEMA PRI NEIZPIRANJU ZRNC

 

Vsako pravilo ima tudi izjemo in sicer:

Izpiranje zrnc s svežo vodo je priporočljivo, če hočemo zrnca posušiti ali zamrzniti za daljšo dobo, ker s tem odstranimo proteine s površine. Če tega ne bomo storili, se bo na površini zrnc tvorila skorja. Če pa bomo pustili skorjo na zrncih, se bodo ta zaradi nezmožnosti, da pridejo do hrane, zadušila. Na površino zrnc se lahko nalepijo tudi prašni delci, ki bodo ugodno vplivali na razvoj škodljivih bakterij.

 

KAJ POTREBUJEMO ZA START:

 

• 1->1,5 l posodo z zgornjo odprtino v velikosti sita

• Plastično sito za zelenjavo z odprtinami od 2-3 mm

• Dva 1 l čista steklena/plastična kozarca z večjo odprtino in pokrovom

• Kuharski termometer

• Plastično merilno posodo

• Plastično ali leseno žlico

• Upogljivo plastično strgalo

KAKŠNO MLEKO NAJ UPORABIMO?

 

Najboljše je surovo kozje mleko, vendar je tudi pasterizirano kravje mleko od 0,5 – 3,6% dobro. Lahko naredimo tudi vodni kefir, toda to je že druga zgodba.

 

ČAS FERMENTACIJE

 

Kefirjeva proizvodnja je odvisna od razmerja med sledečimi faktorji:

 

količina zrnc več zrnc = nalij več mleka ali skrajšaj čas fermetacije

aktivnost zrnc manj aktivna = manj mleka ali podaljšan čas fermentacije

krajši čas manj časa = vzemi manj mleka ali več zrnc

Temperatura topleje = zrnca delajo bolje in rastejo hitreje

Neprodušno ali ohlapno zaprt pokrov neprodušno = peneč kefir

ohlapno = nepeneč kefir

 

Dodatno k temperaturi – ščep ali dva nerafiniranega trsnega sladkorja pospeši delovanje in rast zrnc. S primerno količino zrnc in pravim razmerjem dejavnikov traja fermentacija cca 24h.. Ko boste bolj izkušeni, boste znali prilagoditi dejavnike, da boste vedno dobili kefir približno iste kvalitete. Kefirjeva zrnca delujejo najbolje, če jih imate vedno na istem mestu v istem prostoru, jih večkrat dnevno rahlo pretresete, če imate razmerje med zrnci in količino mleka 1 : 20>35, če je temperatura prostora okoli 25C in če kozarec ne stoji na svetlem. Če pa bi proces fermentacije radi upočasnili, ne dodajajte sladkorja in postavite kozarec v prostor s temperaturo okoli 15C.

 

KDAJ JE KEFIR NAREJEN

 

To lahko ugotovite po stanju koagulacije. Mleko nazadnje koagulira na dnu posode, kjer boste videli kepice v slojih in gručah, med njimi pa čisto sirotko. Če obrnete kozarec in se koagulirano mleko na dnu preliva kot mleko, kefirjeva koagulacija še ni končana. Če pa je koagulirano mleko na dnu trdno kot gosta želatina, ki se malo premika, je kefir gotov. Na začetku boste imeli malo težav, nato pa se boste hitro privadili oceniti, kdaj je kefir gotov. Čas fermetacije določa tudi stopnjo kislosti kefirja – čim daljša fermentacija, tem bolj kisel je kefir. Če boste pili kefir zaradi netolerance na laktozo, morate mleko fermentirati 36h. Vendar nikdar ne fermentirajte mleka dalj od 48h, ker vam bo tak kefir povzročil resno zaprtje. 12h kefir deluje rahlo odvajalno, 24h kefir je polno fermentiran uravnotežen kefir. Daljša fermentcija pa ni priporočljiva, ker postane PH preveč kisel in se rast glivic zelo upočasni. Normalno se količina zrnc podvoji v 20 dneh. Če boste imeli več zrnc, kot jih potrebujete, jih ponudite prijateljem ali znancem, ki bi mogoče potrebovali pomoč.

 

NAPOTKI ZA PRIPRAVO

 

Za start bi morali imeti okoli Ľ čajne žličke pravih kefirjevih zrnc, svežih ali raztopljenih za pošiljanje. Če imate sveže, jih stresite v mleko in proces se bo takoj začel. Če so raztopljena, jih pravtako stresite v mleko, vendar bodo začela delovati zelo počasi, ker čas njihove rehabilitacije znaša od 4 – 7 dni. Če jih boste dobili pozimi, najprej izmerite njihovo temperaturo in ogrejte ali ohladite mleko na isto temperaturo, kot jo imajo zrnca. Dodajte mleku ščep nerafiniranega trsnega sladkorja in premešajte, da se sladkor raztopi. Nalijte mleko v steklen kozarec in počasi dodajte zrnca. Pokrijte kozarec s pokrovom in ga postavite v temen prostor s tempreraturo od 22-25C.

 

Vsakih par ur rahlo premešajte/pretresite vsebino kozarca. Nikoli ne postavite kozarca v hladilnik ali na direktno sončno svetlobo! Ko boste videli na dnu kozarca, da je mleko koagulralo v grudice in sirotko (to traja pri prvih par nastavitvah več kot 24h ), ponovno pretresite vsebino. In sedaj je čas za prvo precejanje!

 

Vzemite steklen kozarec in precedite vsebino kozarca s kefirjem skozi plastično sito v nov kozarec (sito morate stresati, da ločite zrnca od kefirja). Prvi dobljeni kefir ne smete piti, ampak ga polovico zlijte v lijak, v ostalo polovico pa nalijte 1Ľ kozarca novega mleka (ogretega na 20-22), dodajte precejena zrnca kefirja, pokrijte s pokrovom in pustite, da začne nastajati nov kefirj!

 

Ponovno vsakih par ur rahlo premešajte in na koncu ponovite proceduro, kot pri prvi nastavitvi. Drugo porcijo kefirja lahko že pijete. Vendar bo pravi kefir nastal šele po 4 – 6 nastavitvah. Za prve porcije kefirja naj bo razmerje zrnc v mleku 1:20. Kasneje, ko se bodo zrnca adaptirala na nove pogoje, lahko razmerje spremenite na 1:60 za 24-urno fermentiranje. Po tej proceduri postopajte pri naslednjih kefirjevih nastavitvah. V principu vedno vrnite ˝ kefirja z zrnci v nov kozarec in dodajte nekaj ogretega mleka (20 – 22C).

 

Tiste od Vas, ki hočete piti kefir zaradi uničevanja bakterije candida albicans (monilija), naj ne prestraši dejstvo, da kefirjeva zrnca vsebujejo tudi bakerije candida. Ne bodite panični, vse je OK! Candida bakterija v kefirju je kanibalistična sestra nevarne candida albicans in dodatno, v kefirju nastopa še nekaj drugih mikroorganizmov, ki 24 ur dnevno požirajo bakterije candida albicans. Vse razpoložljive znanstvene raziskave potrjujejo, da vas bo pitje kefirja osvobodilo (brez stranskih učinkov) bremena bakterij candida albicans.

 

Kvasovke v kefirju proizvajajo plin CO2 in vam popolnoma neprodušno zaprt kozarec lahko eksplodira, če ga boste napolnili z več kot 2/3 njegove prostornine. Če pa boste rahlo zaprli kozarec, boste dobili nepeneč kefir.

 

PITJE KEFIRJA

 

ľ -1 kozarec dnevno po večerji je običajna preventivna količina kefirja. Kefir ni samo posebna prehrana, ampak tudi posebno zdravljenje. Če ga nameravate piti za zdravljenje resnih obolenj, Vam svetujem, da preidete na naravno prehrano, ker Vam bo šele v tem primeru pomagal razstrupljevati jetra, ledvice, črevesje in teIo. Tak način enormno poveča učinke zdravilnih lastnosti kefirja.

Za uničevanje candida bakterij in splošno urejanje prebave, popijte najprej 3 dni 1 kozarec zjutraj na tešče in 1 kozarec zvečer po večerji, nato pa 3 dni ne pijte kefirja. Ta režim ponavljajte 3-4 tedne. Če se stvari ne bodo popravile, podvojite dozo in podaljšajte trajanje za 3 – 4 mesece.

 

Stoletja dajejo kavkaški narodi kefir dojenčkom kot dodatek materinemu mleku, pijejo čisto vodo in dihajo kristalno čist planinski zrak, jejo naravno hrano in zgoščen kefir kot kruh in desert. Njihova življenska doba je neprimerno daljša od naše, njihova eksinstenca po telesno in duševno bogata v celem življenskem ciklusu. Oni nimajo nobenih ran, diabetesa, prostate, tuberkuloze, prebavnih težav, rakov in ostalih običajnih bolezni visoko razvite družbe. Seveda je jasno, da je preventiva najboljše zagotovilo za zdravo in dolgo življenje.

 

 

 

Vir:Kulinarična SLO

 

 

Sem malo raziskovala kaj je kefir. In obenem dobila tud podatek kje se da dobiti ta kefirjeva zrna:za mlečni kefir. Če mi bo ratalo dobit objavim...

[Aliana]

O, fajn, pol se da tud iz kupljenega mleka kefir delat sem se spraševala, če je treba pol še kmeta z nepredelanim mlekom najdt.. se javim za eno žličko gobic, če jih uspeš dobit

 

drugače pa se zabavam s temle vodnim kefirjem... stvar čist pitna, v drugo porcijo sem dala slive namesto fig, me je zanimala razlika v okusu.. sta oba fajn, tko da mislim da bom kar ostala pri 2 pollitrških kozarcih in v eno dodajala slive, v drugo pa fige..

 

a je lahk kaj narobe, če je v tko majhnem kozarcu (ker povsod piše vsaj 1 liter...) tole je zame čez in čez dovolj, dvakrat po pol litra...

 

kar se pa učinkov tiče... .. mogoče sem bla pa res včer mal dizzy, ko sem v šusu 3 dl spila.. ampak fajn filing, ne bi rekla, da je od alkohola to...

[Aliana]

ja saj, to sem naredila.. razpolovila tisto dozo, ki sem jo dobila, na dva kozarčka po pol litra...

[Todika]

ja saj, to sem naredila.. razpolovila tisto dozo, ki sem jo dobila, na dva kozarčka po pol litra...

 

tist maš gobic za 2 litra tak da klohk maš 4krat pol litra drgač pa dab bla dizy od tega mah, če pustiš 24 ur pomoje ne more bit tko močno, da bi bil alko ful........če dlje pustiš je res bolj vrezno :xx!: men ni všeč tak.....lohk sam da si se pač dobr počutla, ipak bi naj blo oh in sploh energijsko tole

fajn da ti je všeč

[druidka]

evo, da še jaz poročam. zadovoljna, vredu okus

najbolj navdušena je pa bila moja mami, so oni doma to delal, ko je bla majhna.

in je rekla, da bo treba čim hitreje sproducirat več kot dva litra

[Aliana]

tist maš gobic za 2 litra tak da klohk maš 4krat pol litra

hehe, lubi nema spasa dobi svojo porcijo

[poppy--]

Ja sej strelka, lahko sem se jim zamerila. So rekle, prej si ti nas, zdaj bomo pa mi tebe Jah, upam da si bodo opomogli, zdaj pa redno menjujem vodo in jih hranim.

[Jeremija]

Kefir iz mleka pa nimaš kristalčkov...

Če koga zanima, kako narediš kefir iz mleka in nimaš kristalčkov, katero mleko je najboljše...

 

Obišči moj blog

[janko]

da se ti u buči čist skisa, ni treba prou velik komplicirat...

[komisar01]

POZDRAVLJENI, rad bi predstavil kristalčke vodnega kefirja, čigar dobljena pijača je zelo zdrava in osvežujoča.

 

Kristalčki so bele barve in delujejo v vodi, ne smejo priti v stik s kovino, posoda v kateri poteka fermentacija mora biti zaprta, saj se ustvarja co2, v posodi pa morajo biti še sladkor, suho sadje in limona in seveda voda in kristalčki, fermentacija poteka 2 dni, vmes pa moramu tu in tam pomešati, temp. pa je sobna (23*C)

 

po preteku 2 dni precedimo dobljeno tekočino, kristalčke dobro speremo z mrzlo vodo in odstranimo limono, suho sadje.

 

postopek lahko spet ponovimo.... tako lahko vedno pridemo do osvežilne pijače ki je še zelo zdrava obenem, postopek pa je tudi čisto preprost..

 

pijača učinkuje na optimalno delovanje humanega imunega sistema

preprečuje razna bolezenska obolenja

priporočena za uživanje po okrevanjih

 

za vsa dodatna vprašanja, mnenja se lahko obrnete name. (matej)

[slometa]

Meni pa še vedno ni jasno, kaj je dejanska razlika med vodnim in mlečnim kefirjem? In ali se uporabljajo isti kristali oz. gobice in je le priprava drugačna?

Hvala za razsvetlitev!

[slometa]

Ampak gobice so pa iste, ali ne? No, skratka, želim preizkusiti - kar obe varianti

 

Ali ima kdo trenutno kakšne gobice za odstopit (Ljubljana?)

 

Hvala že vnaprej!

Meta

[slometa]

Res nima nihče?

[tantra]

Vodni kefir, mlečni kefir,kombuča

http://www.podarimo.si/index.php?page=resu...yes&start=0

[slometa]

Suuuper, hvala ti! xsuperx

[slometa]

Pozdravljeni,

nekaj me še zanima glede priprave - omenjate bombažni filter, v katerega se da gobice (nekje drugje sem zasledila tudi, da uporabljajo mrežico od česna). Ali v tem primeru vsakič vzamemo gobico ven, speremo filter oz. mrežico, damo gobico nazaj in vse skupaj v mleko? Razmišljam prav? Kakšne so vaše izkušnje? Hvala za nasvete!

[tantra]

Na tehle petih straneh ti vse piše:

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?...69&offset=0

[slometa]

POzdravljeni,

ampak tega ne piše (ali pa ne najdem): meni se dela neke vrste sluz ob zrcih (imam jih v mrežici) - vse se vleče... Kefir je sicer po obliki in okusu v redu. Samo te sluzi mi niso preveč všeč - že tako ni dobro preveč sluzi vnašati v telo ).

Hvala za vaše izkušnje!

[sonda]

Podarim zrnca za pridobivanje mlečnega kefirja

 

Dan Sonce

0590 13 772

Ljubljana

 

 

O kefirju

 

Beseda kefir izvira iz turške besede "keif" - dobro počutje.

 

Kefirjeva zrnca, ki služijo za pridobivanje kefirja, sestavlja pestra združba okrog 30 vrst bakterij in 25 vrst kvasovk (glivic).

 

Pri delu s kefirjem se izogibajmo uporabi kovinskih predmetov, še posebej aluminija. Posoda naj bo iz stekla ali keramike, žlica za mešanje, cedilo in posoda za odcejanje pa iz ustrezne plastike. Posoda, v kateri pridobivamo kefir, naj bo pokrita, vendar ne nepredušno.

 

Idealna temperatura za pridobivanje kefirja je 22°C. Če posodo postavimo v hladilnik, se delovanje bakterij upočasni, kar pomeni, da tudi proces nastajanja kefirja poteka bolj počasi.

 

Kefir v procesu nastajanja vsaj dvakrat dobro premešamo, sicer bakterije ne morejo enakomerno "obdelati" vsega mleka v posodi.

Praviloma je kefir "zrel" v 24. - 48. urah - odvisno od količine kefirjevih zrnc v mleku. Če je zrnc relativno veliko (nad 30% skupne prostornine) bakterije učinkujejo bolj intenzivno in hitreje. Posledica tega je lahko, da pride do neenakomerne zgostitve, pri čemer se del mleka v obliki prozorne tekočine usede na dno, gostejši del pa se nabere na vrhu in pogosto zaradi izločanja CO₂ tudi nekoliko "nabrekne". S takšnim kefirjem ni nič narobe, potrebno ga je le dobro premešati.

 

Kefir je popolnoma užiten (in po nekaterih ugotovitvah vsebuje celo več zdravilnih učinkovin) tudi, če je "zorel" več dni (npr. en teden) skupaj. V tem primeru bo le izrazito bolj kisel.

Neoporečen kefir je skoraj popolnoma brez vonja, kar v primeru dileme pomeni - če nima izrazito neprijetnega vonja, je zanesljivo užiten.

 

Preden sveže pridobljeni kefir zlijemo na cedilo, ga v posodi še enkrat dobro premešamo. Tako se bo tekočina med precejanjem lažje ločila od zrnc. Kefir je zelo gost, zato si olajšamo delo, če za precejanje uporabljamo zelo široko, mrežasto plastično cedilo, z luknjicami premera 2-3 mm.

 

Kefirjevih zrnc po precejanju praviloma ne spiramo z vodo, ampak jih stresemo nazaj v (oprano) posodo in prelijemo s svežim mlekom. Pozor: pranje kefirjevih zrnc v klorirani vodi iz vodovoda je izrazito neprimerno, saj lahko klor uniči bakterijsko kulturo in kvasovke!

 

Zelo praktično je, če kefir po precejanju nalijemo v skodelice, ki jih nato postavimo v hladilnik. Ker je kefir popolnoma brez vonja, so lahko skodelice v hladilniku nepokrite.

 

Pomembno: marsikomu kefirjeva zrnca propadejo, ko jih za nekaj časa preneha uporabljati (npr. v času dopusta). Iz lastne prakse lahko zagotovim, da kefirjeva zrnca, prelita z mlekom, brez težav preživijo v hladilniku več tednov. Če pa želimo, da "pavzirajo" več mesecev, jih precedimo, shranimo v plastično vrečko in damo v zamrzovalnik.

 

Kefirjeva zrnca se neprestano razmnožujejo in rastejo. Če želimo, da se množijo hitreje, jih dobro precedimo in nato stresemo na čist pladenj, kjer jih z nožem drobno razrežemo (kar niti ni povsem enostavno, ker so presenetljivo elastična). Lahko pa jih učinkovito razdelimo na manjše delce tudi tako, da jih prepasiramo skozi ne preveč gosto napravo za pasiranje. Takšna zrnca se nato v mleku razmnožujejo 100 in več procentov hitreje.

 

Pogosto so ljudje v dilemi, ali je zdravo zaužiti tudi sama kefirjeva zrnca. Po teoretično in praktično preverjenih podatki je odgovor brez zadržkov pritrdilen: lahko jih brez skrbi pojemo (če jih že res ne moremo nikomur podariti). Baje zelo dobrodejno učinkujejo na prebavila.

 

V uporabi je tudi kefir, ki uspeva na vodi, ki ji dodamo sadje (npr. rozine in limono) in sladkor. Tudi tak kefir ima številne zdravilne učinkovine, a ima tudi eno manj ugodno plat: vsebuje 3-4 % alkohola (toliko kot pivo!). Tudi v mlečnem kefirju najdemo nekaj alkohola, vendar ga je le od 0,06% do maksimalno 0,5%, zato je primeren in zdrav tudi za otroke.

Alkohola je v mlečnem kefirju izredno malo, če ga pridobivamo v posodi, ki ni nepredušno zaprta; v tem primeru večji del alkohola sproti izhlapi.

 

Še to: na policah trgovin prevladuje "kefir", ki je pridobljen na podlagi le nekaj vrst bakterij, izločenih iz izvorne kefirjeve bakterijske kulture. Takšen napitek se dejansko sploh ne bi smel imenovati kefir (čeprav mu je po okusu podoben).

Če torej kupujete kefir v trgovini, se prepričajte, na kakšen način je pridobljen.

[sonda]

Jaz že peto leto pijem mlečni kefir, dnevno po pol litra.

Malo je živil na svetu, ki bi vsebovale toliko koristnih sestavin, kot jih spravi skupaj

kolonija bakterij in glivic v kefirju. Zato se nekako hočem tem mojim "mikro-sodelavcem" oddolžiti in jih z veseljem podarjam naprej - kolikor jih pač imam viška.

 

http://www.lunin.net/forum/index.php?showtopic=10278

[sonda]

In dobro je vedeti (iz wikipedije):

 

"Od leta 1995 obstaja zahtevna proizvodnja skrivnostnega napitka tudi pri nas, v Sloveniji. Edina v Evropi, ki proizvaja kefir iz kefirnih zrn je Mlekarna KREPKO v Lazah pri Logatcu. www.kele-kele.si; krepko@kele-kele.si."

Popravljeno 28. maj 2008 -> sonda