Moje sanje

[untitled]

še enkrat hvala

[Kislinca]

Jest bi se najprej zahvalila za eno razlago sanj pred parimi dnevi, zdej k mam pa mal casa, bom zaupala se ene:

 

Ze priblizno eno leto se mi na najvec 2 meseca ponovijo iste sanje. Ko so se zacele sem jih sanjala najprej en mesec skoraj vsako noc (spooky!), potem vedno bolj poredko, zadnje pol leta pa jih sanjam na enega ali dva meseca. Vsebina:

Vedno stojim nekje v centru Ljubljane (najveckrat Presernov trg, pa tut Bavarski dvor, Kongresni, itd.). Ljudi okoli mene je veliko, vsak po svojih opravkih... mesto pac. Vse je tako kot v resnici, vse na svojem mestu, skratka nic ne kaze na to, da sanjam, se letni cas se vedno ujema z realnim. Potem se zacne nekaj, cemur bi ponavadi vsak rekel grozljivka: Najmanj en avtobus lpp-ja povozi najmanj enega cloveka. Totalno ga zgazi, razmesari, povsod sprica kri, razmesarjeni deli telesa se vlecejo po cesti, med kolesi, kosi mesa letijo naokol, povsod na cesti kri ... totalen masaker! Voznik avtobusa nikoli ne ustavi, ponavadi tudi avtomobili in busi, ki pripeljejo za njim, kar vozijo naprej cez truplo ali vec teh. Vsi ljudje, ki to vidijo, padejo v totalno paniko, shok (ljudje na ulicah in v avtobusih), kricijo, drzijo se za glave, eni celo bruhajo... Jaz pa totalno mirna, hladna, kot da ni nic. Enkrat sem celo pri Konjskem repu sedela in jedla tortico - ko sem vidla kaj se je zgodilo, sem se naprej jedla tisto torto, cist mirno ... V resici se na tvju ne morem gledat kaksnih prehudih ran, brez da bi z grozo pogledala stran. V glavnem res ne vem, kaj je s temi avtobusi, ki v mojih sanjah gazijo cez ljudi in delajo freske s krvjo, mene pa ne ganejo ... hmmm

[contesa]

Ena oseba te je zelo prizadela in tvoje sovraštvo je brezmejno, čeprav si to nočeš priznati. V sebi istovetiš to osebo, s povoženimi, zato tudi ta brezbrižnost in hladnost. Vprašaj se, če je vredno obremenjevati se s takim osebkom in trpeti takšne sanje!

[Ksenia]

Contesa, hvala

[contesa]

NI kaj, Selene!

[nataly]

Pri meni je služba še v sanjah na delu.

Tole moram napisat.

Sanjam včeraj eno stranko, kako stopi skozi vrata in jaz mu pravim, naj bo previden na cesti, ker nič ne veš kaj se lahko zgodi..potem se zbudim.

Včeraj v službi: tretja stranka s kateri sem delala papirje je bil ravno ta možak, ki sem ga sanjala.Isto oblečen, ista drža(ne vem zakaj mi je ravno drža ostala v spominu) in logično se mi je zdelo, da mu prvo povem, da sem ga sanjala in da naj resnično pazi zato na cesti.

On pa: ja sem zaspal danes in že za dve uri zamujam..bom moral pohiteti...jaz pa: ja, ampak previdno...nisem vas zastonj sanjala..

No, upam, da je prišel živ in zdrav na cilj.

 

Danes pa sem sanjala sodelavca, kako je prišel pome, ker sem zaspala in kako sem panično skaljlala sem in tja..in ne našla spodnjic Potem pa prebudila in ne več zaspala nazaj..neumnost

[Marsa]

nataly - morda pa se dobro, da je zaspal.

 

uh, si me pa zdaj spomnila, sem si jih prav takoj zavestno zapomnila, da jih ja ne bom pozabila... kaksne sanje!

V bistvu moraste, ki pa nekako sploh niso bile, nisem dozivljala tako... saj sploh ne vem, kako to povedati, kako zaceti...

 

Skratka... tamle nekje blizu poste, na parkiriscu (kjer vcasih res stoji kak cas kak razsut avto, pa ga pol umaknejo) je bil kao kup enega listja in savja in smo malo pobrskali.... in nasli veliko telo, ki lezi na trebuhu... in kot da res koga pogresamo ali iscemo, se nekako ustrasimo, koga bomo zagledali, in obrnemo previdno tisto telo (v bistvu smo ze tedaj vedeli, da je truplo). Ko smo ga obracali, ni bilo kot telo, cvrsto, niti kot truplo, trdo in otrplo, pac pa kot nekaj nagacenega ali recimo polnjenega s slamo... kot bi recimo obrnil velikansko lutko iz cunj (tako se je 'obnasalo' telo).

Ko pa obrnemo , zagledamo obraz, ki je ze cisto crn, gor ene dve plasticni vreci, glave je pol manjkalo, lase so se komaj razlocili, na enem delu glave kar luknja, sprijeti lasje in vse crno, crn obraz, no, pod prozorno plasticno vreco (kot v kaksnem horror filmu), v bistvu je ze naceto truplo, torej ze morda tedne ali celo mesece tam, a kao opazimo, joj, se diha, usta so bila namrec prilepljena na tisto plastiko in so se kao malo odpirala...

Ze prej, ko smo obrnili to mrtvo telo, smo rekli, ojoj, Milica (neka oseba, ki naj bi ji bilo tako ime in smo jo ocitno pogresali, hecno, pa prav nobene Milice ne poznam - se dobro!)...

No in ker smo kao ugotovili, da se diha (nic se nam ni zdelo cudno, da kako je to mogoce ali kaj takega), smo prec zaceli resevati in trgati tisto plastiko z obraza dol, kao da bo lohk dihala... a je bilo vse strnjeno, zlepljena, grozno...

Potem pa je ena velika zenska oseba (tudi tisto telo na tleh je bilo zelo veliko, velika zenska oseba), ki se je pojavila zraven, pa mi je bila nekako znana, sam se ne morem nikakor spomniti, kdo bi to bil, ne morem ujeti obraza v spomin, dvignila tisto truplo (te 'Milice'), kot dojencka jo je dvignila, ali mucka, v narocje in jo je zacela v bistvu zibati, 'ujckati', kot... ssss, saj bo se vse dobro....

 

Noro.

 

aja, in kako sem jaz to dozivljala v sanjah?

Imela sem slabo vest, ker se mi je gravzalo si dati opraviti z vrecko na glavi oz. plastiko, nerodno mi je bilo, ko sem to 'prepustila drugim' (tisti gospe, ki se je pojavila), v bistvu da se jaz ne bom umazala in ker nisem hotla se dotikati tistega...

torej, ni me cudilo, sploh se mi ni zdelo tolk grozno, niti ni bilo v tem smislu morasto, jaz sem bila v bistvu samo opazovalec, pac pa sem se ukvarjala s slabo vestjo, ker nisem zacela resevat, ker se nisem hotela dotikati oz. imeti stika, in spomnim se blazne ljubezni in obcudovanja do one gospe, ki je v narocje vzela to grozno, strasljivo truplo s pozrto crno glavo.

 

Horror.

[nataly]

Uff..ne bi bila v tvoji koži. Ne rabiš hoditi gledat srhljivk..pridejo kar k tebi.

Kdo ve zakaj?

 

 

No, mogoče pa je res dobro, da je oni tip zaspal..čudne so naše poti...

[Marsa]

A ne? kdove zakaj...

zanimivo pa je to, da v bistvu nikoli ne sanjam morastih sanj in to, da pravzaprav tudi te niso bile moraste, nisem sploh dozivljala grozno, nekako sem samo opazovala, pa kot da bi sproti postekala, da v bistvu 'ni primerno', da samo opazujem in nic ne ukrenem, na ukrepanje pa najprej sploh pomislila nisem, potem pa mi ni prevec disalo...

[bela vrtnica]

Sanjalo se mi je, da sem bila v veliki zgradbi. Nisem bila sama z menoj je bilo še par oseb s katerimi sem bila skupaj v službi. Hodim po hodniku in naenkrat odprem ena vrata in vidim brezmejno črnino. Pustim jih odprta in odidem naprej v drug del stavbe.

[El Nino]

Moje sanje dokler ne pozabim, vem da sem sanjal vsaj tri, ampak dvojne sem pozabil, tiste ker se spomnim... z mamo sva se skregala glede žensk, s tatom glede denarja, rekel sem jima da nimam kaj iskat zraven njih in sem šel na svoje proč od staršev, na nek način odjebal vso družino...

 

hm no to je to... brez dvoma z jeznim občutkom...

[Amis]

pobož

[untitled]

hej

eto kr ene glupe sanje bol za nasmejat al pa tud ne... ok... dogajanje v kopalnici... notri je vse bol na tesno wc, umivalnik bana... jaz sedim na robu bane bivša punca pa na wc školki (ni opravljala bilokake potrebe )... nekaj se pogovarjama ne vem točno o čem... pa mislim, da to ni tolk pomembno... nakar naenkrat bivša pade v wc školko (z glavo nazaj) ...panika... jo zgrabim za noge jo potegnem ven pa hitro v kad stuširat... pa vidim brat spi v bani polne vode... ga naženem ven... spustim vodo iz bane, postavim bivšo v kad jo začnem tuširat, pa opazim, da ji nekje iz glave teče kri... medtem ko iščem rano, ona pada v nezavest... jo s fockanjem porobam spravit k sebi, vmes pa jo sprašujem če ji je slabo itd... no pol se spet zbudim ...e to je to

[El Nino]

Killer dreams....

 

Bil sem v tej glasbeni trgovini, in sem se igral z različnimi inštrumenti, mmm mislim ej kako kitaro sem pol igral hehe kar samo je šlo.... aaa res neverjetno.... sicer taka kitara ni lih najbolj možna ampak blo pa zlo stylish, pol je blo cel kup ljudi tam ene par starih frendov, k so včasih meli bend, sam zdaj so se ulenili se bolj posvečajo puncam pa to.... (čeprav v bistvu sam en jo ma) hm hja no v glavnem nekaj smo se pol tam z glasbo bavili..... pol še mal po ljubljani vozili, js tako kot ponavadi nisem vedu kam se gre ampak bil pa sem tisti ki vozi k sreči so sopotniki in sovoznik vedeli kam tak da se nismo nič zgubili ampak hecno kolk večja je ljubljana ponavad v mojih sanjah kt je zares... čista kriza, ziher nekje za ene 5 miljonsko mesto v mojih sanjah... aha pa promet je bil neverjetno gladek za ljubljano haha to morem pripomnit...

[Marsa]

...Ze prej, ko smo obrnili to mrtvo telo, smo rekli, ojoj, Milica (neka oseba, ki naj bi ji bilo tako ime in smo jo ocitno pogresali, hecno, pa prav nobene Milice ne poznam - se dobro!)...

:OO!:

Prijateljici, za katero sem sinoči zvedela, da ima po vsej verjetnosti limfnega raka, je tako ime

:o|o:

Saj morda pa nima. Upam.

 

In vceraj kuham, pa v dnevniku potiho nekaj slisim, recem Mitji, daj bolj na glas - so ravno o Milici makoter nekaj govorili, da je cisto drugo taktiko ubrala...

Pa sem razmisljala, pismu, ali je s TEM povezano, tam je slo za umor(a) (in torej za truplo). Brr.

[sysyphe]

Prosim vas, da nehate govoriti o sanjah.

Sanje so sporočilo, ki je bilo namenjeno samo vam.

Namenjeno, da vam odkrije nek del sebe.

Kako ga boste sprejeli je stvar intimnega pogovora s samim sabo.

Z pisanjem sanjskih zgodb navzven se briše tudi zgodba v vas.

Zato bodite vsaj previdni, ko pišete o sanjah, s katerimi še niste razčistili.

[bela vrtnica]

Prosim vas, da nehate govoriti o sanjah.

Sanje so sporočilo, ki je bilo namenjeno samo vam.

Namenjeno, da vam odkrije nek del sebe.

Kako ga boste sprejeli je stvar intimnega pogovora s samim sabo.

Z pisanjem sanjskih zgodb navzven se briše tudi zgodba v vas.

Zato bodite vsaj previdni, ko pišete o sanjah, s katerimi še niste razčistili.

Veš jaz sem mnenja, da bomo ljudje vedno govorili o sanjah, tako pač to je in tega se ne da spremeniti. To se mi zdi namreč čisto vsakdanja stvar.

 

Se strinjam, da je sporočilo večinoma namenjeno nam samim, žal pa iz izkušenj vem, da ni vedno tako. Nikoli ne bom pozabila sanj, katere sem imela pred vojno o Iraku. Takrat sem že zvedela iz sanj, da je enodnevna rešitev tega vprašanja zgolj iluzija.

[Marsa]

Sanje so sporočilo, ki je bilo namenjeno samo vam.

Zakaj ga potem beres ti?

(no saj morda pa ne beres, si preprosto opazil/a, da govorimo o tem)

 

... vendar pa te razumem, kaj mislis... na nek nacin se celo strinjam, zato vcasih celo ne napisem semle (pac pa morda v dnevnik ali pa nikamor), ker ne rabim razlage, da se kdorkoli ukvarja s tem, napisem pa jih najveckrat preprosto zaradi sebe.

Tudi mi kdo svetuje, Ne dajaj fotk na net, Ne govori osebno.. ipd. ... vsak se pa odloca, kaj in kako, kaksen stil bo imel oz. na kaksen nacin bo sodeloval.

 

Meni je to podobno kot s 'kolegi vedezevalci', ki ne pustijo, da bi se njih kart, pripomockov, dotikali vsi.

No, jaz to pustim.

menim namrec, da ce ne znam precistit kart, teh energij, oz. ce jih lahko zgolj to zmede, nimam kaj prckat s sloganjem.

 

Sicer se pa strinjam (in to po mojem ze povedala v vseh sanjah, 1, 2, 3, 4, 5, 6, ..., ..., ... ...), da smo najboljsi interpreti lastnih sanj prav mi sami.

in edini pravzaprav.

Ostali nam lahko pomagajo prizigati luci in nam dajo kaksen kazipot.

[Marsa]

Namenjeno, da vam odkrije nek del sebe.

p.s. saj zato pa jih tudi pisem(o).

 

saj sem napisala v zacetku, cemu je tema namenjena... v bistvu za primere, ko si ne pisemo tega na list papirja, fajn pa si jih je obnoviti, sicer jih pozabimo.

 

Sploh ni namen, da bi se ne vem kdo ukvarjal z nasimi sanjami, vsaj moj, ki sem temo odprla, ne, pravzaprav sem se nekako ravno temu hotela izogniti, vendar ljudje pa hocejo razlage in ce se najde prijazni interpret, lahko to samo pozdravljam in sem happy za obiskovalce.

 

p.s. 2 - moje slike so prav tako zelo domisljijske in en odraz mojega notranjega sveta, a naj jih zato zgolj zase sparam tam v eni kamri?

[Mateja]

je bil kao kup enega listja in savja in smo malo pobrskali.... in nasli veliko telo, ki lezi na trebuhu... in kot da res koga pogresamo ali iscemo, se nekako ustrasimo, koga bomo zagledali, in obrnemo previdno tisto telo (v bistvu smo ze tedaj vedeli, da je truplo).

... da nehaj! jaz pa sem bila ob neki hiši... in ful dež lije, vse razmočeno in poplavljeno (danes pa res tako lije) in sedim na stopnicah in gledam dol in vidim enega, kako leži v vodi (tudi vsa taka voda, polna listja in razmočene zemlje in vsega)... in ljudje so samo gledali vsi prestrašeni...mi je bilo ful mučno, ker noben nič, jaz tudi najraje ne bi, samo nisem mogla kar gledat, ker je morda še živ... ga zvlečem iz vode (pa mi je bilo grozno težko, sem se bala, da je mrtev in kako naj to naredim...) ga obrnem in nekaj prvo pomoč in to... in sem ga rešila na koncu, samo sem se tolk matrala v sanjah, da sem bila potem čisto izmučena, ko sem se zbudila

[Marsa]

x!x neverjetno, kako podobno!!

 

:OO!:

[contesa]

nataly - morda pa se dobro, da je zaspal. 

 

uh, si me pa zdaj spomnila, sem si jih prav takoj zavestno zapomnila, da jih ja ne bom pozabila... kaksne sanje! 

V bistvu moraste, ki pa nekako sploh niso bile, nisem dozivljala tako... saj sploh ne vem, kako to povedati, kako zaceti...

 

Skratka... tamle nekje blizu poste, na parkiriscu (kjer vcasih res stoji kak cas kak razsut avto, pa ga pol umaknejo) je bil kao kup enega listja in savja in smo malo pobrskali.... in nasli veliko telo, ki lezi na trebuhu... in kot da res koga pogresamo ali iscemo, se nekako ustrasimo, koga bomo zagledali, in obrnemo previdno tisto telo (v bistvu smo ze tedaj vedeli, da je truplo). Ko smo ga obracali, ni bilo kot telo, cvrsto, niti kot truplo, trdo in otrplo, pac pa kot nekaj nagacenega ali recimo polnjenega s slamo... kot bi recimo obrnil velikansko lutko iz cunj (tako se je 'obnasalo' telo).

Ko pa obrnemo      , zagledamo obraz, ki je ze cisto crn, gor ene dve plasticni vreci, glave je pol manjkalo, lase so se komaj razlocili, na enem delu glave kar luknja, sprijeti lasje in vse crno, crn obraz, no, pod prozorno plasticno vreco (kot v kaksnem horror filmu), v bistvu je ze naceto truplo, torej ze morda tedne ali celo mesece tam, a kao opazimo, joj, se diha, usta so bila namrec prilepljena na tisto plastiko in so se kao malo odpirala...

Ze prej, ko smo obrnili to mrtvo telo, smo rekli, ojoj, Milica (neka oseba, ki naj bi ji bilo tako ime in smo jo ocitno pogresali, hecno, pa prav nobene Milice ne poznam - se dobro!)...

No in ker smo kao ugotovili, da se diha (nic se nam ni zdelo cudno, da kako je to mogoce ali kaj takega), smo prec zaceli resevati in trgati tisto plastiko z obraza dol, kao da bo lohk dihala... a je bilo vse strnjeno, zlepljena, grozno...

Potem pa je ena velika zenska oseba (tudi tisto telo na tleh je bilo zelo veliko, velika zenska oseba), ki se je pojavila zraven, pa mi je bila nekako znana, sam se ne morem nikakor spomniti, kdo bi to bil, ne morem ujeti obraza v spomin, dvignila tisto truplo (te 'Milice'), kot dojencka jo je dvignila, ali mucka, v narocje in jo je zacela v bistvu zibati, 'ujckati', kot... ssss, saj bo se vse dobro....

 

Noro. 

 

aja, in kako sem jaz to dozivljala v sanjah?

Imela sem slabo vest, ker se mi je gravzalo si dati opraviti z vrecko na glavi oz. plastiko, nerodno mi je bilo, ko sem to 'prepustila drugim' (tisti gospe, ki se je pojavila), v bistvu da se jaz ne bom umazala in ker nisem hotla se dotikati tistega...

torej, ni me cudilo, sploh se mi ni zdelo tolk grozno, niti ni bilo v tem smislu morasto, jaz sem bila v bistvu samo opazovalec, pac pa sem se ukvarjala s slabo vestjo, ker nisem zacela resevat, ker se nisem hotela dotikati oz. imeti stika, in spomnim se blazne ljubezni in obcudovanja do one gospe, ki je v narocje vzela to grozno, strasljivo truplo s pozrto crno glavo.

 

Horror. 

Truplo,telo, lahko predstavlja nek vidik tvoje osebnosti. Vse to lahko ponazarja lastnost ali lastnosti, ki se jih zavedamo, vendar nam niso ravno ljube in pri srcu. Radi bi delovali in razmišljali drugače, saj vemo, da naš način ni pravi, pa vendar ne moremo drugače in ravnamo tako kot vedno, čeprav ne pravilno!

[contesa]

Sanjalo se mi je, da sem bila v veliki zgradbi. Nisem bila sama z menoj je bilo še par oseb s katerimi sem bila skupaj v službi. Hodim po hodniku in naenkrat odprem ena vrata in vidim brezmejno črnino. Pustim jih odprta in odidem naprej v drug del stavbe.

Vrata so lahko zelo lep in pomenljiv simbol, posebno če se odpirajo. To običajno pomeni osebni razvoj in samozavedanje.Pred teboj je nek nov projekt. Glede na to, da je bila za vrati črnina, pa še ni napočil pravi čas za realizacijo.To, da si pustila vrata odprta, pomeni, da te izziva ni strah in ga boš samo nekoliko odložila, ne pa opustila.

[contesa]

Moje sanje dokler ne pozabim, vem da sem sanjal vsaj tri, ampak dvojne sem pozabil, tiste ker se spomnim... z mamo sva se skregala glede žensk, s tatom glede denarja, rekel sem jima da nimam kaj iskat zraven njih in sem šel na svoje proč od staršev, na nek način odjebal vso družino...

 

hm no to je to... brez dvoma z jeznim občutkom...

Prepir v sanjah je skoraj tako neprijeten, kakor resnični prepir, po drugi strani pa ti lahko dvigne samozavest-zato je pomembno, kakšna je bila tvoja reakcija na sanje, ko si se zbudil. Morda te spodbujajo, da negativna čustva do nekoga končno izraziš, v tem primeru ti sanje razumno svetujejo-razčisti situacijo.Prepir v sanjah, pa je bil lahko tudi odraz nekega tvojega notranjega konflikta, pritiska ali napetosti.

[contesa]

hej 

eto kr ene glupe sanje bol za nasmejat al pa tud ne... ok... dogajanje v kopalnici... notri je vse bol na tesno wc, umivalnik bana... jaz sedim na robu bane bivša punca pa na wc školki (ni opravljala bilokake potrebe )... nekaj se pogovarjama ne vem točno o čem... pa mislim, da to ni tolk pomembno... nakar naenkrat bivša pade v wc školko (z glavo nazaj)    ...panika... jo zgrabim za noge jo potegnem ven pa hitro v kad stuširat...    pa vidim brat spi v bani polne vode... ga naženem ven... spustim vodo iz bane, postavim bivšo v kad jo začnem tuširat, pa opazim, da ji nekje iz glave teče kri... medtem ko iščem rano, ona pada v nezavest... jo s fockanjem porobam spravit k sebi, vmes pa jo sprašujem če ji je slabo itd... no pol se spet zbudim  ...e to je to   

Trenutno si v zelo nerodni situaciji in ne veš kako se je boš lotil.Po eni strani veš kaj moraš storiti in kako, po drugi pa ne veš v kakšnem vrstnem redu. Vedno se pojavi dejavnik, ki zmoti tvoj miselni proces in načrt izvedbe. Poskušaj odmisliti moteče detajle in se osredotoči na bistvo.