Skoči na vsebino

Celjenje duševnih ran!?


nataly

Recommended Posts

Ne ne ni to nate letelo, mislila sem bolj teoretično, da lahko tudi na tak način reagira človek, če želi sprejemati partnerja in sebe takšna kot sta.

 

Jaz sem bila prava pijavka, veš, sicer sem res od nekdaj za partnerja vse naredila, ampak potem sem pa zahtevala plačilo. Ogromno vsega, sicer sem bila nesrečna in potem sem pač enkrat ugotovila, da če nekomu nekaj podariš (karkoli - tudi čustva ), da zares podariš, če daš - torej nič ne pričakuješ v zameno, sicer pa si v neki vrsti trgovine - če pričakuješ določene reakcije. naučila sem se zares sprejemati druge ljudi in se ne obremenjevati s povračili. Naredim stvari, ki jih zaradi sebe, kaj pa obdarovanec naredi z darili, je pa njegova stvar.

 

Jaz sem imela na tej temi ogromno za postoriti, bila sem full čez limit, pa se te zadeve da naučiti drugače gledati in prav paše, ko se enkrat osvobodiš teh nesmiselnih strahov in bolečin.

 

Upam, da ne streljaš s svojim lokom svinjic ?

xrolleyesx

Ni porazenec kdor je porazen, porazenec je kdor se po porazu ne pobere.
Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

da znaš tudi v takšni stiski v kateri se ti (sploh, če si mlajši) zdi, da je vse brez smisla oz. da je edini smisel on-a, opaziti ljudi okoli sebe, ki te imajo radi in ti njih ter nešteto še drugih lepih stvari v tvojem življenju.....katerih sij pri tebi zaradi nje-ga ta trenutek potemni, izgubijo na pomenu.....navidezno........in jih ne znaš videti...ker si preokupiran z njo, njim......za kater-o-ga se ti zdi, da brez nje-ga ne moreš več normalno živeti.....Pa jih nikakor ne smeš zapostaviti, ne videti..........ker so tu........željni tebe....in tudi ti njih......le da te je trenutno želja po njej-mu pri tebi premočna.....zasenči ostale želje.....ljubezni.....interese.....
:palec:

 

ja to je najtezje... ker si tako mocno prizadet... namesto da bi sla naprej in uzivala v malenkostih, razmisljam in trkam z glavo v steno, zakaj mi je blo tega treba, zakaj nisem ravnala drugace, zakaj ravno meni, in smrkam kako sem izgubila smisel in tisto kar mi je pomenilo najvec... jao jao...

(ja razum ze ve kaj pa kako, sam kaj ko srce krvavi in ga ne poslusa) :sori:

To the living we owe respect.

But to the dead we owe only the truth.

Link to comment
Deli na socialnih omrežjih

Pridruži se debati

Objaviš lahko takoj in se registriraš kasneje. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...


  • Včlani se

    Postani član LN Foruma in se pridruži naši skupnosti.

  • Zadnji obiskovalci

    • Noben član si ne ogleduje te strani.
×
×
  • Objavi novo...