Izstop duše iz telesa

[artem]

kako gre tista pesem: "ne išči sreče drugje kot doma"

tukaj mislim predvsem na to, da bodimo srečni s tem kar smo ta trenutek. ko iščemo srečo v stvareh, ki nas obkrožajo zgubljamo stik z seboj. Pol bežimo v svet ki ni realen in smo lahko vedno bol nesrečni.

Lubi se in lubili te bojo

[Elektra]

Hja... a nismo mi vsi po vrsti eni veliki goljufivci? Kaj vse nam poleg droge "ni blo dano", pa vseen koristmo? Avtomobili (se vam zdi da ne škodijo zdravju ), pa TV? Pa španske nadaljevanke? Pa farbe za lase? Pa E-ji? Pa... Ali ni z "drogo" isto kot s TV-jko? Kdor je prebutast, mu bo škodilo? Se vam ne zdi, da je finta v mojstrstvu rokovanja z zadevo? Sam pri trdih drogah je stvar mal bolj očitna, ker se zadeve hitreje in bolj intenzivno odvijajo.

Sej lepših dimenzij ne iščejo sam đanksi. Sem slišala za enga modela, ki je doživu nirvano baj čist brez vsakršnih umetnih pripomočkov, pa pol je še in še težil k temu početju, zdej ga majo eni pa za blazno faco?

Če nam je blo dano zaznavat drugačne dimenzije, oz. stanja brez pomoči kemikalij ali tehnologije, se vam ne zdi to bolj naravno kot pomiritev z Apaurinom? Se vam zdi zdravljenje bolezni z antibiotiki naravno? Je to bolj dano od "boga" kot pa izostriti razne tehnike dojemanja sveta?

V mojem življenju se pojavlja đanks, ki mi zaradi droge občasno greni življenje. Poznam tudi žensko, ki mi, zahvaljujoč antibiotikom , občasno tudi še vedno greni življenje. Jaz sem v istem loncu, kot tadva.

Tale danost od boga ima lahko prav hecne posledice...

Koliko nas je, ki smo pomočjo droge (zdravila imajo isto oznako...) preslepili smrt?

Se vam ne zdi, da so nam možnosti udejanjanj v drugačnih dimenzijah (frekvencah, oblikah...) dane prav tako, če ne še bolj, kot pa prakticiranje zadev, ki smo jim naklonjeni danes?

[Doogy]

No s tem, da nam ni blio dano se jaz ne strinjam vse nam je dano. Glavno vprasanje je kako in za kaksen namen to uporabljamo. Tako, da se strinjam z tabo, da je vse v tem kako rokujemo z zadevo. V nekaterih kulturah se tudi droga uporablja za dozivljanje dolocenih duhovnih izkusenj. Tudi kar se tice skodljivosti je vprasanje kako gledamo na to stvar, ce recemo, da je itak vse skodljivo in se ne sekiramo kaj pocnemo mislim, da je to zelo neodgovorno in sigurno vodi v probleme. Jaz mislim, da se vseeno lahko trudimo, da te skodljivosti zmanjsujmo kolikor se le da, kajti tudi sam namen dejanja je vazen. Glavno je, da najdes tisto kar te zadovoljuje in izpolnjuje v zivljenju tukaj in sedaj drugace bos sigurno nesrecen in iskal vse mogoce izhode. In v taki situaciji jaz mislim, da je karsno koli eksperimentiranje z drogami in ostalimi zadevami lahko nevarno.

No kar se pa tice doseganja nirvane je to kolikor jaz vem enkratna zadeva in potem ko jo dosezes ne tezis po nicemer vec zato je to sploh nesmiselno primerjat s cemer koli.

[Marsa]

tale tema je tud zanimiva.

[pjotra]

tudi meni se je že zgodilo, da sem šla ven. čisto slučajno. zgodilo se je samo enkrat. brala sem knjigo Anastazija, Zveneče cedre tajge. bila sem v postelji in ob enem odlomku sem se zamislila. naenkrat me ni bilo več. znašla sem se v stanovanju moškega, ki ga ljubim. žal takrat nisva bila več skupaj že kar nekaj časa. sedela sem na njegovih kolenih in vse je bilo čisto realno (on, okolica, stoli, miza - vse). le svetloba se je prelivala iz rdeče do oranžne. začel me je poljubljati po vratu in ko je prišel do moje srčne čakre, mi je odpel bluzo in začel hlastat in dihat energijo moje srčne čakre. to je bilo tako zelo mogočno in čustveno, da se sploh ne da opisat.... in potem sem se naenkrat znašla v moji postelji, s knjigo v roki. ne spomnim se ali sem imela odprte ali zaprte oči. vem samo, da takšne izkušnje nisem imela poprej in zagotovo vem, da me ni odnesel spanec in da bi lahko to bile le sanje. to sem doživela le enkrat v svojem življenju. ne vem kaj je bilo to, vem samo, da me je prežemal en občutek topline in ljubezni. tega dogodka ne bom nikoli pozabila...

z ljubeznijo,

pjotra

[Kabalist]

<vklop smešnice>Jaz sem izstopil iz telesa, ko sem se ga nažrl do komatoznosti. Takrat je zavest izginila in odprli so se vsi ventili.</izklop smešnice>

Ločitve duha od telesa so zanimive. V Kabali obstaja cel sistem tehnik. Tako smo ugotovili, da je že astral izven časa in prostora.

[lia]

kaj je to komatoznost

[strelka02]

ne vem no v te stvari se nisem nikoli poglablajlo tako ... v teh stvareh tudi nisem kaj dosti prebrala...duša pa izstop. Samo se mi je pa to velikokrat zgodilo...sedaj ne več ...sem kar na zemlji.

 

vedno spontano...bila prisebna kaj to pomeni brez takšnih in drugačnih dodatkov. Je pa res poslušala glasbo.

 

enkrat odšla dobesedno...odšla skozi meglo vsaj tako sem vidla, ta megla je postajalo od rdeče do roza rdeče..vse je postajalo nekoliko ožje..kot kakšna cev al še bolje tunel...okoli bile podobe ....nimam pojma .. poznala nikogar...vsi pa so se samo z glavo nagibali proti meni....končno prišla do konca..kjer se je svetilo močno prijetna svetloba ...takrat me nekdo pokliče po imenu...z veliko hitrostjo sem se vrnila.....pa doprla oči. Neverjetno imela totalno mrzle noge kot iz frižiderja....bila blazno utrujena....mrazilo me je po celem telesu..... Povem pri meni ni bilo nikogar....sem bila sama.

 

povem pa da sem čisto mirno ležala na kavču. nisem bila nič bolna ...je pa res takrat sem doživlajla "čudne " dogodke.

 

Drugo pa hja sem letela ...kolko krat se mi je to ponavlajlo....bila ptica z velikimi močni krili....poletela do neke votline...nato vstopila, vidla neka znamenja...iztopila iz votline prikazala ženska z otrokom v naročju...mi pripovedovala da moram paziti na tega otroka, ga vedno imeti ob sebi....zopet poletim ..se mi prikaćže poglavar....mi da v roke neko stvar...pokaže z rokami neko znamenje... ga razumem vse razumem vem da je to prav kar delam.

 

No pa še bi lahko pisala...

 

No ja mogoče se komu zdi da sem ravno za kako ustanovo...samo to se mi je dejansko zgodilo, pri zdravi pameti.

 

Še vedno vem da je to bila resnica...ne privd.

KAj se mi je potem dogajalo potem ...ja kar nekaj let se je vleklo..sedaj pa se nekako razpleta..bo kmlau konec.

 

veliko je bio tega ....saj pravim nisem se pa nikoli spuščala v to ...vsaj ne iz tega vidika ...mistike itd.....

Se mi pa zdi ja ....ljudje smo povezani...pa ne morem reči preteklost..prihodnost, sedajnost...tega tam ni...

 

Pozdravček

[setsuna]

mogoče ne bom znala razložit čist tko k je mami men povedala, ampak njej se je zgodilo ponoči, da se je nekdo(kot duh) usedo k njej in v tistem se je njen duh začel dvigovat iz njein odhajal proti vratom... potem se je pa "zbudila"in se je tisti njen duh vrnil v njo....

[Kabalist]

kaj je to komatoznost

Ko se ga nažreš preko meje zdrave pameti.

Vsekakor je pri teh tehnikah potrebna previdnost. VEDNO, resnično VEDNO za sabo počisti, VEDNO zapri vsa vrata svoje zavesti, ko se vrneš v običajno stanje zavesti.

[Izraz]

No sedaj bom pa jaz povedala svojo zgodbo izstopanja iz telesa. Ni pravljična, ni full lepa.

 

Prvič se je zgodilo recimo ene 15 let nazaj. Sem se odpravila spat, normalno vse temno, pa me je spreletel en čuden občutek, neprijeten, kaj je zdaj to??? Takoj zatem pa visoki ton, pisk v ušesih in bum. Telesa nisem več imela v oblasti, nisem mogla biti več v njemu. Sem se trudila na vse načine.

 

Grozen občutek, ko nimaš telesa kar tako. In potem film, verjetno astralni v živo, čisto v živo.

Splazila sem se ne vem kako do štekarja, da bi prižgala luč. Nisem mogla, nisem imela s čim pritisniti. Ni bilo telesa. Nekako bolj pri tleh, grem skozi zaprta vrata v kuhinjo, kjer je mami pomivala posodo. Na vse načine, sem jo prosila naj mi pomaga in ali me vidi?? Potem sem šla v kopalnico, kjer sta bila moj brat in njegova punca, nekaj sta počela pred špeglom in tam je bila tudi Kimi, naša takratna škotska ovčarka. Onadva me normalno nista opazila, Kimi me pa je, zanimivo.

 

In potem, kar na lepem, bum, nazaj v telo in povratek vseh funkcij. In seveda totalna izčrpanost. In cel naslednji dan slabo psiho-fizično počutje.

 

Takrat se je začelo, potem pa je to postala stalna praksa. Samo fajn mi je bilo vsaj to, da sem vedno pred tem dobila tisti občutek, ki me je opozoril, zdaj pa bo. Čez leta sem se že navadila, da takrat jaz nič ne morem in je vsaj ta strah odpadel. Dokler nisem prišla do točke, da sem se nehala bati kaj bo. Naj tukaj omenim to, da sem se jaz najbolj na svetu bala Hudiča. (nimaš kaj dobra stara krščanska vzgoja ) Na teh mojih srčno neprostovoljnih popotovanjih, se mi je dogajalo marsikaj, srečala sem svašta, letala čez hribe in doline, padala iz pečine in vzletela,...dokler nisem nekoč, ko se je začelo (takrat sem že zelo veliko delala na sebi in tudi zaupanje se mi je povrnilo) srčno prosila moje varuhe, naj se neha in se je ustavilo, takoj in sem po tem tudi sladko zaspala. Kar prej tega ni bilo.

 

Diagnoza nekoga je takrat bila: da je to moje odpravljanje zunanjih negativnih vplivov

 

Baje so pa taki izhodi praksa duš, ki so v otroštvu preživljali težke fizične bolečine in bolezni in pa tudi psihične, tako kot sem jih jaz.

[Izraz]

Nič, samo obrnila se je proti meni in me gledala.

 

Ja lepo si opravil poslavljanje.

[Izraz]

Hmm, ne govori o držanju duš.

Jaz sem svojega očeta "držala" 25 let. Ubogi revež. Umrl mi je malo pred petim letom. In skoz sem ga pogrešala. Ma ja, saj je bil moj oči, z veseljem mi je stal ob strani.

[Izraz]

Ja!!

Da sem potem lahko doživela to --)

 

Ne se ustrašit, je že mimo!!

[Kabalist]

Ja, nehoteni izleti izven lastne vreče špeha in vode so zajebana stvar. Slabo počutje je takrat običajno, ker se po vrnitvi niso vsa "vrata" zaprla. V Kabali imamo posebno vajo - Varuhov ovoj (nekako tako bi prevedel hebrejsko ime te vaje). Bistvo vaje je vizualizacija zaščitnega ovoja, ki je neprebojen za vstop in izstop. Pred vajo "izstopa" iz trupelca mora praktik obvezno brezhibno obvladati to vajo. Nekateri potrebujejo nekaj let do brezhibnosti. Mojster precej lahko ugotovi, če je učencu vaja uspela.

[enaeva]

Kabalist, a se takšna vrata zapirajo tudi z risanjem pentagrama v zrak?

Aja, kako je pa s temi učenci ta čas, ko se še učijo zapirat vrata? Kdo jih zaloputne za njimi? So varni v vsem tem postopku učenja?

[taia]

Spomnim se, kako sem prvič doživela 'izhod'.

Bila sem v napol budnem stanju, potem pa sem naenkrat videla kako se premikam po stopnicah. Hodila sem po hiši in opazovala, potem pa sem naenkrat ugotovila, da nimam nog. Naenkrat me je zgrabila panika in sem padla. V trenutku ko sem prišla do tal sem bila popolnoma budna in mirna.

[Larsy]

Hm, po moje preveč ljudi zadržuje svoji bližnje po njihovi smrti. In potem duše ne morejo nadaljevati, saj jih skrbi za nas. Jaz sem se pred kratkim moral tako odvezati od moje babice. To je bila do sedaj najtežja preizkušnja v mojem življenju.

 

Vse dobro..

Isto situacijo sm mela jz z mojo babi....