Maščevanje - DA ali NE?

[Mašinca]

Hipotetično vprašanje:

 

Nekdo ti naredi nekaj groznega, morda te celo zaznamuje za celo življenje, pohodi tvoj jaz, uniči tvojo energijo, z enim samim dejanjem ali pa z dolgim "maltretiranjem" podre vse tvoje ideale, vrednote in vero v dobroto človeštva. Ali je narobe to da mu želiš slabe stvari, da mu privoščič nesrečo? Kaj pa, da za njegovo nesrečo poskrbiš oz. pripomoreš ti?

 

1. Maščuj se prascu

2. Malo privoščljivosti ni nič hudega

3. Vse se vrača, vse se plača (brez da pomagam)

4. Peace men (na gnoju rožice najbolje rastejo)

[Marsa]

Hoj - pa imas novo temo, Masinca!

 

Moj odgovor pa bo (zaenkrat in za spremembo) kratek:

 

Mascevanje - NE.

 

p.s. (brez p.s. ne gre, ce si zelo kratek ;~)) - brez da pomagam, se vsakemu povrne.

Vcasih se moram celo prisiliti v to, da mislim in hocem dobro onemu, ker vem, da so energije takole lahko zelo mocne... Nekako se nastelam v to in onemu posiljam dobre misli.. itak se mi pa navadno ze vnaprej smili. ...

[misti]

Tudi jaz nisem za mascevanje. Koncno ljudje ne delamo napak samo iz zlobe, veliko bolj pogosto storimo nekomu nekaj slabega iz nevednosti.

 

Ze otrokom pa odpuscamo napake, ki so storjene iz nevednosti (kar je edino prav!).

Tisto, kar pa je storjeno namenoma... dejstvo je, da ni prav, pa vendarle... le kdo nam lahko vzame sreco in zadovoljstvo, ce tega ne naredimo sami?

 

misti

[Mašinca]

Misti! Ne govorim o napakah, govorim o zlobi, ki uničuje dobro v tebi in tvojo vero v dobro v drugih. Pa da ne bo pomote, ne govorim o maščevanju v fizičnem smislu. Da človeka pretepeš, ubiješ, ampak da ga uničiš oz. pomagaš, da se uniči sam.

[majica]

Veš Mašinca , včasih je zlobo potrebno uničiti z lastnim orožjem ampak je to prej izjema kot pravilo. Ne se na to zanašat, ni vedno dobro, že zaradi morale ne. Koga bi pa ti uničla, menda ne svojega bodočega moža??

 

Majica

[Mašinca]

quote: majica pravi:

 

Veš Mašincahttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gif, včasih je zlobo potrebno uničiti z lastnim orožjem ampak je to prej izjema kot pravilo. Ne se na to zanašat, ni vedno dobro, že zaradi morale ne. Koga bi pa ti uničla, menda ne svojega bodočega možahttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_blackeye.gif???

 

Majica

---

 

Po mnenju nekaterih moških, ga bom uničila s tem, da se bom poročila z njim. http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_wink.gif

 

LP Maša

[pokowc]

jest prepustim take Porcije Višjemu Jazu, torej Iskrenemu Sodniku, ki zna pravično razsodit..drgače pa, če je kaj na tem direktno,predusem zanalašč storjeno,jest pol tut direktno nazaj povemhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif no ja,se še učim, ampak vežbam stanje, da dobim koj pogum zato, ko ga rabmhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_big.gif

P°k0w<

[Natasha]

ZA VSAKO PALICO RIT RASTE, ha, ha, ha!

 

Strinjam se s Pokowcom! Bog ma dolgo palco!

 

Maščevanje pa je vse prej kot sladko!

 

Mir in ljubezen vsem, ki gazijo tla zemlje!

[Anatha]

Maščevanje...če že, potem direktno, jasno in načrtovano ter seveda z zavedanjem posledic in prevzemanjem odgovornosti zanje. Nisem ravno tip, ki vse zlobno in škodoželjno vrača z dobrim. Včasih je agresorju potrebno pokazati, s kom ima opravka, tako da to on/a razume - na njegov/njen način. Ampak bolj v smislu - približaj se mi še enkrat in te zmrcvarim. Potem kar sami ostanejo proč.

 

Včasih je pa najbolje se umakniti, odpustiti predvsem sebi, ker si se zapletel z neko osebo in se pustil prizadeti in pač iti naprej. BTW, mislim, da je od teh dveh drugo na nek način lažje - pri prvem moraš upoštevati ogromno stvari in prevzeti ogromno odgovornost, pri drugem pa gre za spremembo v mišljenju in čutenju, ki zadeva samo tebe.

 

Pač odvisno od situacije. Vsekakor pa je treba ravnati v skladu z višjim jazom - tako ali drugače.

[bigm]

Ja, Mašinca, pri taki obliki maščevanja sem pa na tvoji strani!

 

Spominja me na neko kriminalno zgodbo. Ženska je bila osumljena, da je umorila že tri svoje može. Izkazalo se je, da jih je ubila s tem, da jim je dobro kuhala. Zgodba se je res žalostno končala. Policijski inspektor jo je prosil za roko.

[Marsa]

Jaz pa ne.

Mislim, da je narobe, da mu zelis slabo - v vsakem primeru.

Prepusti taksne sodbe visjemu Bogu, kot se je izrazil Pokowc.

 

Kar takole je tezko posplosevati...

Bodi konkretnejsa - kaj "naredil"?

Kako naj vem, da iz tebe (=iz onega, ki se gre mascevanje) ne govori zgolj zagrenjenost? In da "gazil po tebi" in "unicil tvojih idealov" ne pomeni samo, da ni ustregel vsaki muhici...

Kako jaz vem to - zgolj po poslusanju tvoje plati zgodbe?

 

Ne - nisem za mascevanje.

Ali pa morda govorimo o skodozeljnosti?

Mascevanje se mi zdi hud izraz z mocno energijo.

[bigm]

Marsa, kaj si prezrla, da bo njeno maščevanje to, da se bo poročila z njim? Glede na vse šale o hudih ženah je to morda res "maščevanje", ampak jaz sem razumel kot šalo. Samo v tem smislu podpiram njeno maščevanje. Pravo maščevanje pa je gotovo nekaj negativnega in človeku zanesljivo ne daje zadoščenja. Morda samo prvi moment. Potem pa se ti vsede na dušo. Samo odpuščanje prinese sprostitev. SAj poznaš to: Ko nekomu odpustimo, se vozli razvozljajo in preteklost je spuščena na prostost.

 

 

bigm

[MINI]

Mascevanje – PROTI !!!

 

Mislim, da mascevalcu ne prinese zadoscenja… sploh pa mascevanje ne more spremenit nicesar!

Sej, ne recem, tudi jaz sem ze kdaj pomislila na mascevanje, a vendar bi mi bilo… pod castjo resnicno se mascevat.

Nekako verjamem, da narava (za nekoga je to bog, vesoljna energija…) poskrbi za to, da se “hudobnezu” ze samo povrne.

 

 

Mini

[Marsa]

Opsala, sorry, BigM - krivda je moja.

Res oprosti - sem prec priletela, pa ne postekala, da si mislil jasno to.

Ves kaj sem mislila, da si mislil: "glavo" njenega posta - no, saj si steknil najbrz.

 

Ja - poroka pa je res primerna oblika mascevanja. ...

[Marsa]

Hoj, Mini - danes odgovarjamo kot za stavo... :>)))

Vsevprek (no, ja tudi temu primerno povrsno, ocitno... :|)

 

Ja - pod castjo - res - to je tudi en moment tegale...

[Mašinca]

Halo, tole zmešnjavo je treba razrešit!

 

Tale fora s poroko (je sicer res, da se bom maja poročila) je bla tko mal za sprostitev in joke. Vprašanje se ne nanaša na to!

Gre za to, da ko si mlad, verjameš v določene stvari. Verjameš, da če dobro delaš, te čaka pohvala, da s sposobnostmi, ki jih kažeš, dobiš nove možnosti,... Ne znam točno opisati. No da te nekdo pripravi do tega, da zjutraj ko prideš v službo prva stvar, ki jo nardiš, je to da greš školjko objemat, ker veš da boš spet za nekaj kriv, da bo spet nekdo stresal jezo in očitke nate, da bo vsaka tvoja napaka, pa naj bo še tako majhna vržena v obraz neštetokrat. Da ti nekdo, ki se mu zaupaš in mu odkriješ svoje sanje in cilje, na vsakem koraku pravi, da si gnoj in da v življenju ne boš nikoli uspel. Da vsaki pohvali sledi ampak, ki te zabije nekam 10 metrov globoko. In po določenem času mu začneš verjeti in misliš, kaj bi naredila, da ne bi več vpil name, da bi me imel rad,... In potem nekaj časa traja, da ugotoviš, da nisi edini, da je vsak, ki je bil tam pred tabo, s tabo in za tabo pobegnil. Ker z njimi in tako tudi s tabo v bistvu ni nič narobe. Vendar rane ostanejo in težko se jih zaceli. In ko se spet postaviš na noge, ko zbereš spet nekaj tiste samozavesti, ki si jo imel, greš naprej. Potegneš iz izkušnje dobre stvari in se iz slabih skušaš naučiti. In nisi več isti človek, ista oseba.

Spoznaš, da človek, ki te je tako uničeval na obroke, v bistvu uničuje sebe in ko dobiš možnost, da spremljaš njegov konec, ugotoviš, da je morda to tisto kar rabiš, da bi se nočne more končale, da se ti ne bi ustavilo srce, kadar slišiš zvonenje telefona in da ne bi čutil tistega tesnobnega občutka v želodcu, ko se po naključju pelješ mimo stavbe, kjer si doživel toliko ponižanja. In ugotoviš, da kljub temu, da nisi slab človek, privoščiš temu človeku, ki se mu svet podira, da ga je končno zadela njegova palica, ki si jo je nenazadnje zaslužil. In uživaš v predstavi, hkrati pa se sprašuješ, kaj če bi pomagal, da bi šlo hitreje?

 

LP, M

[Mašinca]

Zavedanje česa? Samega sebe?

 

M

[Mašinca]

Se strinjam, da je umik mogoče najboljši v določenem trenutku. Kaj pa potem, ko zadevo opazuješ z varne razdalje? Ali so dovoljene misli kot so: Saj mu bo še žal? Vse se vrača, vse se plača?

 

LP M

[bigm]

Umik? Dvomim, da je umik dobra pot. Z vsakim problemom se je potrebno soočiti in to po možnosti čim prej. Najboljša pot bo najbrž ta, ki jo priporoča Daisy. Štiri faze, najprej nekaj globokih vdihov itd., tako, da ne reagiraš kar takoj brez vsakega premisleka.

 

Mašinca, tvoja reakcija, da privoščiš svojemu mučitelju, da ga je doletela kazen, je čisto človeška. Upam pa, da se čez nekaj časa le osvestiš. Naj tvoje dobro počutje nikoli ne temelji na nesreči drugega, čeprav si je ta kazen zaslužil. Slej ko prej bi se tudi ti zaradi takega negativnega razmišljanja slabo počutila. Odpuščanje je privilegij bogov. Privošči si to razkošje. Odpuščanje pa seveda ne pomeni, da se pustiš teptati. Poglej prejšnji odstavek.

 

Naj vam bo vsak dan najlepši dan!

bigm

[Mašinca]

Ja ampak včasih se mi zdi, da bi kak nizek udarec, tako od daleč, tako dobr del. Seveda meni. Kaj se nobenmu še nikol ni zgodil, da bi začutil željo po maščevanju?

 

LP M

[Pujsita]

Željo ja, ali pa maščevalne misli v stilu : še žal mu/ji bo, da....To je bilo pred mojim štetjem .

 

Zdaj pa vem, da tak agresiven in negativen nastop ljudi izvira iz njihove tesnobe, zagrenjenosti, nezadovoljstva,.... Da bi se mi taki ljudje v bistvu morali smiliti, ker imajo zagotovo hude težave.

 

Običajno me take zadeve ne tangirajo več in jih pretežno zignoriram (pri taki osebi s pogovorom bore malo urediš), seveda pa zaščitim svoje interese (ne pustim se tlačiti).

[anaconda]

sedajle je lahko govoriti in biti pameten, ko pa si v takšni situaciji,....

 

težko je oprostiti, a je to edini način, da lahko normalno nadaljuješ svoje življenje. Zamera je kot kepa snega, ki jo spustiš po hribu, postaja vse večja.

 

Seveda je maščevanje sladko, a vprašanje, če ti prinese zadovoljstvo.

 

Najlažje je reči, opusti, a najtežje storiti, če si sam v takšni situaciji.

 

Zdi se mi, da smo nekje že nekaj podobnega govorilil. In tam sem od nekje prepisala misel, ki gre približno takole; oproščanje ni za slabiče, oprosti lahko le velik človek in ta velik človek, gre lahko potem naprej s svojim življenjem, tisti pa, ki ne oprosti, pa čemerno sedi v kotu in goji zamero in pripravlja maščevanja, ki se nikoli ne izidejo, tako kot bi on rad.

 

 

tud jaz sem se že probavala maščevati, oz moj ego se je probaval, za čisto banalne stvari. In veste, niti enkrat mi ni ratalo.

[anaconda]

drugače pa;

 

bog odpušča, jaz pa nisem bog

[aakhut]

 

 

najprej na gobec,

pol pa mal pomislt,

pa se opravichit

 

 

[Tina]

a je to za tiste, ki se ne morejo odločiti ... vse v kompletu.