Maščevanje - DA ali NE?

[Mateja]

majhna in slaba duša ... huh... tisti, ki to tko doživlja je pa verjetn velika pa dobra duša...

[aakhut]

 

verjetn...

TANARTABLTAGROMOZANSKA

 

 

[Mateja]

ja sej... bejžmo... da nou naša micena dušica prec pršla od te gromozanskosti

[borism]

Samo norci in mrtvi nikoli ne spremenijo svojega mnenja...

[aakhut]

 

hehe

te chakam...

de ga spremenish

 

 

[Mateja]

ufff... hvala boris... mi je odlegl...

 

 

živa in ne nora jest

[aakhut]

 

SAMO NORCEM JE DAN VPOGLED V VECHNOST

avtor

 

 

[borism]

te chakam...

de ga spremenish 

Upanje je samo eno od onih zdravil,ki jih sploh ne zdravijo ampak samo podaljšujejo trpljenje...

[aakhut]

 

tut trpljenje je samo pol zvelichanja...

 

 

 

[mushi]

Najboljš maščevanje je tist, k se enem vse vrne samo od sebe, pol se mi pa fajn zdi da si nisem rok z njim mazala... Ma ni to glih maščevanje, je pa zadoščenje.

[Volk K.L.]

Maščevanje . DA ali NE Če se že maščuješ, moraš presneto dobro premisliti ali si tak človek zasluži maščevanje. Včasih smo MI tisti, ki mislimo da nas je nekdo prizadel. Mogoče smo samo fauvšljivi, pa se potem hočemo maščevati.

[Tina]

Mogoče smo samo fauvšljivi, pa se potem hočemo maščevati.

Zlo pogost pojav tole ...

 

:xx!:

[zirosi]

Plemenito je, če odpuščaš tistim, ki ti storijo krivico, ni pa tako plemenito, če odpuščaš krivice, storjene drugim. Vendar pa tudi te odpusti, a ko je treba, mirno maščuj.

(Šri Aurobindo)

 

 

 

 

 

 

uživajte!

[Mašinca]

1. Maščuj se prascu

Jaz bi vsekakor naredil to.

 

Nisem namreč pristaš ekstremnega pacifizma in neskončnega odpuščanja. Včasih je treba tudi udariti nazaj z vso silo.

Vsekakor pričakovan komentar od Luciferja

[Pujsita]

Jaz sem si želela maščevanja v dolgem obdobju življenja, ko nisem znala odpuščati - ko so me bremenila razočaranja in občutek zapuščenosti. V določenem momentu po dolgih letih se je pojavil osvobujoč občutek, ko sem lahko v srcu odpustila dvema ljudema, ki sta me najhuje prizadela, ker sem jima dala to moč. Takrat me je tudi minila želja po maščevanju, ne da bi jaz karkoli naredila smo itak vsi trije prikrajšani za prekrasne odnose, ki bi jih lahko imeli.

 

Po trenutku, ko sem se naučila odpuščati pa sploh ne pride do situacije, ko bi me kdorkoli prizadel oz. iztiril s kakšnimi podlimi zadevami. Svet vidim kot kupček ljudi ali kar goro, ki si želijo biti srečni. Na teh svojih poteh se spotikajo in zavijajo na stranpoti, na katerih skušajo z nizkimi udarci, zlobo in jezo poračunati kakšno zadevo. V mojih očeh gre za izraz njihovega nezadovoljstva z življenjem in so v bistvu ljudje v stiski, zakaj bi jih še jaz porinila globje v jamo ?

 

Jaz se zadnje leto počutim srečna bolj kot kdajkoli prej in nimam nobene želje po nagajanju drugim ljudem, zadovoljna sem s seboj in s svojim življenjem in to pivoščim vsakomur

[pokowc]

jest pravm, ko imaš dovolj Moči, to naredi, stori ,da boš bil zadoščen, drgač pa Tace stran.

[Trubica]

Še tole komentiram, pol pa letim,....

 

 

Torej, če te nekdo hudo prizadene, mislim.. res hudo... ni odpuščanja, ni pozabe... Ali se maščuješ? Verjetno , ob prvi priliki. Tako, na prefinjen način, z ignoranco !!! Človek pač NE MORE vse "požreti"... (seveda to velja za osebne zadeve) .. Poslovno ? Uf, težje.. nimam še izkušenj..

[pokowc]

mau težko je, če ti edn morda koga ubije, zato naj bi poskrbel sistem, kaj pa poslovno,hmmm konkurenca, morda.....po moje je bolj aktualno kar se dogaja interno kolegialno poslovno, potem to prpelje do verizne reakcije

[El Nino]

maščevanje... vsekakor ne

[Pujsita]

Tole tvoje vprašanje je mene mučilo cca. 15 let. Ja, dveh situacij, ko sta me starša zares podlo pustila na cedilu nisem mogla niti odpustiti niti pozabiti. Prekinila sem stike z obema, sama pri 16 poskrbela zase, kljub vsemu študiala,.... skratka iz tega potegnila nekaj dobrega , me je pa žalost in razočaranje, pa občutek zapuščenosti in neljubljenosti vseskozi obremenjeval, izbruhnila sta tudi v mojih odnosih, zastrupilo delček mojega srca.Nisem in nisem kljub številnim nasvetom prijateljskim nasvetom tega odpustiti, kajti kakšen starš je to, ki vrže otroka v 3. letniku gimnazije v življenje brez vsakega tolarja za preživetje in brez vsakršne ljubezni? Trd oreh. Strla sem ga pa lansko leto, ko sem prišla v situacijo, ko sem se odločila pognati... .

 

Spoznala sem, da ju kljub temu, da nimam stikov nisem izbrisala iz svojega življenja, kajti imela sta kljub vsemu moč nad menoj - zastrupljala sem svoj zakon z občutki, ki so izhajali iz nerešenih zadev v preteklosti. Nekje sem prebrala, da odpuščanje ne pomeni strinjati se z ravnanjem kogarkoli, ampak da pomeni, da mu dovoliš oditi jim iz življenja in odnesti vso bolečino iz tvojega življenja, ki si si jo dovolil povzročiti z njihovim ravnanjem. To je pa šlo tudi z mojo logiko. Z očetom sva obnovila stike, se slišiva, se vidiva in si pišemo, seveda pa ni tako pritnih odnosov, kot bi bili če bi tak odnos gojila celo življenje. Nikomur od njiju ne zamerim ničesar, ker sta ravnala najbolje kot sta takrat znala, ne čutim pa kakšne posebne bližine .

 

To je bilo najtežje breme, ki sem ga prenašala s seboj, zato je bilo tudi največje olajšanje ko se je ta zadeva razrešila.

[pokowc]

..ampak da pomeni, da mu dovoliš oditi jim iz življenja in odnesti vso bolečino iz tvojega življenja, ki si si jo dovolil povzročiti z njihovim ravnanjem. .......

 

........ ne čutim pa kakšne posebne bližine 

 

.............

...

.

hja očitno nisi edina, sam a se je vredno trudit za odnos, pa sej to je umetno pol,tisti mus,ki se sam posiljuje flikat

[Pujsita]

Ne ni se vredno truditi za odnos, če ne čutiš želje po tem, vredno in nujno se je pa potruditi zase, da pustiš tej osebi, da odide iz tvojega življenja skupaj z bolečino, ki si si jo pustil povzročiti.

 

Glede na to, da mi je oče kljub vsemu nudil nekaj lepih trenutkov v življenju, naju vseeno nekaj povezuje in iz tega lahko nekaj vzamem tudi zase, ne verjamem pa,da bi si bila z njim tako blizu, da bi mu razlagala karkoli kar jaz smatram za zelo osebno.

 

Skratka postrežem si s tistim, česar si želim, ne trudim se pa za neke umetne odnose - do tja do kamer mi sede... pa nič naprej.

[pokowc]

Ne ni se vredno truditi za odnos, če ne čutiš želje po tem, vredno in nujno se je pa potruditi zase, da pustiš tej osebi, da odide iz tvojega življenja skupaj z bolečino, ki si si jo pustil povzročiti.

 

Glede na to, da mi je oče kljub vsemu nudil nekaj lepih trenutkov v življenju, naju vseeno nekaj povezuje in iz tega lahko nekaj vzamem tudi zase, ne verjamem pa,da bi si bila z njim tako blizu, da bi mu razlagala karkoli kar jaz smatram za zelo osebno.

 

Skratka postrežem si s tistim, česar si želim, ne trudim se pa za neke umetne odnose - do tja do kamer mi sede...   pa nič naprej.

krasno napisala

[borism]

Pametni ljudje sebe prilagajajo svetu,norci svet prilagajajo sebi...

[pokowc]

boris, je vedno tk?

so posamezni pr.,ki se ne murejo tk zvivat˝