Skrbništvo nad otroki

[Tamburin]

V Sloveniji po razpadu družine (zakonske ali izvenzakonske skupnosti) v veliki večini dobijo skrbništvo nad otroki matere, očetje pa imajo pravico do stikov z otroki in dolžnost plačevati preživnino. Za skrbništvo se starša dogovorita sama, če pa to ni možno, ga določi sodišče.

 

Zanima me, kaj menite vi o tem. Kdo od staršev je bolj primeren za skrbnika in zakaj? Se vam zdi prav, da imajo pri tem prioriteto matere? Kako bi razmišljali, če bi se morali vi o tem odločati?

 

Upam, da bojo tukaj odgovarjali in argumentirali tudi moški.

(Se bojim, da se bojo samo ženske "zalepile". )

[Mašinca]

Hello Tamara!

 

Odpreš precej žensko temo in jih odženeš z "zalepile". Seveda da nobena ne piše. Kar se pa tiče moških, jih pa očitno ta tema ne dotika tolk.

 

Čao

[Tamburin]

Mašinca, Mašinca!

 

Ej, ženske, a se tudi ostalim zdi, da sem vas nagnala s tistim "zalepile"?

 

Tema bi se morala dotikati obeh spolov, ker pa tudi sama vem (mislim, da vem), kako je pri tem z moškimi, sem jih posebej povabila k odgovarjanju. Rada bi slišala njihove odgovore, da se prepričam, ali je res "pošteno", da imamo po Zakonu ženske privilegije pri dodelitvi skrbništva samo zaradi spola.

No, meni je to OK, ne vem pa, kako bi se mi zdelo, če bi bila moški. Ali bi zaradi drugačnega spola mislila in čutila drugače, ko bi šlo za moje otroke?

[majica]

Spoštovana Tamara!

 

Mislim, da si marsikoga dregnila pod rebra s to temo. Skrbništvo nad otroki je večkrat orožje med dvema staršema, kot pa iskrena skrb, pri kom bo živel otrok in s tem tudi kakšne vzgoje bo deležen. Če se ozrem po svojih izkušnjah, moj bivši še na sodišče ni hotel, ko je sodišče "dodeljevalo" skrbništvo nad hčerko... no, pa ne ker ni hotel, NI SE MU DALO!!! Tako mi je opravičil svoj izsotanek. Pa ne gre za opravičevanje materi, zmotila me je "pretitana skrb", ki jo je kot skrbni oče namenil hčerkama, da o plačevanju preživnine ne govorimo. Tudi telefonski klic z njegove strani z vsebino " ti, a maš kej dnarja za posodithttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_shock.gif" ni redkost. Seveda nisem tako neumna, da bi dajala dolžnemu denar, če ga lahko vsaj za neumnosti zapravim, nehttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_cool.gif?

Toliko o tem, kako sem se "zalepila"... dvomim, da bi si kateri moški to upal napisati, kako je "skrben"... so pa ženske ravno tako svojega denarja vrednehttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_evil.gif..., če ne boš tega in tega... ne boš videl otroka..., to je bilo velikokrat rečeno in slišano, izkoriščano... pranje možgan otroku, programirati ga proti očetu... tudi to se dogaja. Prepričana sem, da sodišče mnogo prehitro in preveč avtomatično dodeli otroka materi..., marsikateri moški bi bil boljša "mati"http://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gifhttp://www.astrologija.org/forum/html/emoticons/stari/icon_smile_approve.gif.

 

Tamara, eno osebno vprašanje oziroma zapažanje... ti verjetno nimaš otrok, ali ne?

 

 

Majica

[Marsa]

Tamara - ful dobra tema, za katero ni sans, da bi se kdaj koncala...

Je pa tezko takole na prvo zogo se opredeliti za tole...

Naceloma sem za to, da skrbi tisti, ki je bolj primeren (in h kateremu gre otrok raje, ce je ta moznost).

In, zal, res, je v vecini primerov pac mama tista - s cimer pa nikakor ne izkljucujem moznosti, da je (in to nemalokrat), tudi oce lahko primernejsi in tudi za otroka lepse skrbi.

Sama poznam par primerov, ko ocetje skrbijo, in zato imam lahko mnenje.

 

Mami v prid gre seveda bioloski dejavnik, popkovina, dojenje... 9-mesecna nosecnost - ona nekako prevzame TO skrb - za kar je pravzaprav mama v tej dobi tudi 'usposobljena'...

Ocetu pa (vsaj) to, da je (ponavadi) bolje preskrbljen in v (predvsem materialnem) pogledu otroku lahko vec nudi.

 

Seveda pa to ne more biti nikakrsno pravilo: celo me moti, da je nekako avtomaticno, da se otroci dodelijo mami (tudi ce je ona kriva in morda njena vzgoja oz. njen zgled nista najprimernejsa)...

 

Poznam dosti parov, ki so bili totalen boj prek svojega otroka - in eden ga je imel raje kot drugi! Ubogi otroci...

Pa ko mame niso pustile ocetom, da bi videli svoje otroke.

So pa seveda primeri, ko se je mamam to ocitalo, vendar niso mogle ravnati drugace, ker je oce na snidenje z otrokom vsakic prisel pijan.

Itd. ... Ipd. ...

 

Marsa

[Natasha]

Strinjam se, da je to odvisno resnično od vsakega posameznika. Poznam očete z veliko začetnico, poznam tudi take, ki pozabljajo da so očetje. Poznam ženske, ki so rodile, pa si ne zaslužijo naziva mamica, in pa tudi take, ki borbajo skozi življenje brez pomoči bivšega moža ali partnerja, brez preživnine, pa vse naredijo za svojega otroka....

 

Je pa nekaj resnice tudi na tem, da se z rojstvom otroka veliki večini žensk prebudi tisti "materinski čut" - glavna vez in občutek med materjo in otrokom. Pri očetu pa (pazi moje mnenje - nočem bit pametna) je na začetku verjetno najprej šok in potem je od tega odvisno ali se bo prilagodil novim razmeram in postal skrben, ljubeč itd. ali pa bo ostal vedno nek podzavesten "odpor" do otroka.

 

Absolutno pa je najboljše, da sta starša toliko prisebna in se pametno odločita (ob ločitvi) in NIKOLI IN NIKDAR ne bi smela otroka uporabiti kot orožje!!!!

 

 

 

Mir in ljubezen vsem, ki gazijo tla zemlje!

[Tamburin]

Majica!

Najprej da razčistim tisto besedico "zalepila".

Ti si najbrž razumela, da mislim "zalepila na skrbništvo" (ker se ženske bolj potegujemo za skrbništvo kot moški). Mislila sem: "zalepila na to temo"! Sem takoj, ko sem postavila temo, predvidevala, da bojo samo ženske odgovarjale (ker nas-ženske to bolj dregne kot moške). Bi pa rada slišala tudi mnenja moških.

 

Se strinjam s tabo, da sodišče včasih preveč avtomatično dodeli otroka materi - in ravno zato sem odprla to temo, da malo podebatiramo o tem.

 

Poznam celo primer, ko je mati narkomanka, pa je dobila otroka, ker njenemu bivšemu možu ni uspelo dokazati, da je narkomanka. Vsakokrat, ko so ji vzeli kri v ta namen, je bila "čista"... Naposled je tip obupal in odnehal, a po mojem prehitro. Hja, dobil si je novo punco, ki je kmalu zanosila, "star primer" pa je pustil za sabo.

 

Glede zapažanja pa se motiš. Imam dva otroka (od dveh očetov) in sem 2x dala skozi to, o čemer teče debata tukaj. Oba otroka živita z mano in sem zadovoljna (in se mi zdi tudi prav) da je tako. Mogoče si mislila, da nimam otrok, ker sem temo postavila brez čustvenega (materinskega) naboja. Vendar sem namenoma tako, da ne bi zvenelo pristransko.

 

No, zdaj pa lahko še povem, kako je bilo pri meni.

 

S prvim partnerjem sva se zelo mirno razšla. Enostavno se je odselil iz najinega skupnega enosobnega stanovanja, mene in hčerko pa pustil živeti skupaj v tem stanovanju. Niti omenil ni, da si želi on ostati s hčerko in v stanovanju, čeprav je imel popolnoma enak položaj kot jaz: hčerka od obeh, stanovanje od obeh. Materialno je bil celo na boljšem, ker je mesečno zaslužil več kot jaz. A v dobro hčerke je storil tako, in SVAKA MU ČAST! To je Oče z veliko začetnico! Preživnino pa sva skompenzirala s stanovanjem: svoje lastništvo (1/2 stanovanja) je prepisal name in zato ne plačuje preživnine. Še enkrat: SVAKA MU ČAST! Če bi bil zloben, bi lahko zahteval 1/2 najemnine za stanovanje, kar pa bi lahko znašalo toliko kot preživnina, 1/2 stanovanja pa bi ostalo vedno v njegovi lasti.

 

Drugi partner pa se je priselil k meni, in ko sva se zelo hrupno razšla, se je najprej sam odselil (sin je ostal pri meni) k drugi ženski, da ga je POTOLAŽILA. Po treh mesecih (skrbništvo še ni bilo urejeno na papirju, ker se je stalno izogibal dogovoru) pa je nenadoma prišel, me prosil za stik z otrokom in obljubil, da ga zvečer pripelje nazaj. Seveda v dobro sinu temu nisem nasprotovala, vendar... sina ni pripeljal nazaj. Klicala sem ga, šla k njemu na dom, šla na policijo... a ničesar nisem mogla ukreniti, ker nisem imela papirja o skrbništvu. Kriminalist mi je rekel, da je sin tako njegov kot moj, in če je bil sin 3 mesece pri meni, je zdaj lahko 3 mesece pri njemu - ker skrbništva nima nihče (sva samo oče in mati)! GROZA!

Potem pa se je začela gonja po sodišču, mislila sem, da mi bo počilo srce, hkrati pa sem morala biti toliko močna in prisebna, da ne bi še moja hči občutila vsega hudega... Ne bom razlagala, kaj vse sem dajala skozi (obtožbe, poniževanja...). Če sem hotela sina videti, mi ga je pripeljal v gostilno, kjer sem morala njemu ("očetu") plačati pijačo, da sem lahko v njegovi prisotnosti imela 1 uro stik z otrokom!

Sodišče pa je mlelo in mlelo in mlelo...

 

No, hvalabogu je tudi zmlelo, in zdaj sin živi z mano in svojo polsestrico. Preživnine zanj ne dobivam, stikov z otrokom pa očetu ne branim. Zdaj imam PAPIR O SKRBNIŠTVU in če mi ga kdaj ne bi pripeljal nazaj, bi bila to ugrabitev, kar pa je kaznivo dejanje. Otroku ne govorim nič slabega o očetu, saj je že tako preveč travmatičnega doživel. Itak ga bo sam spoznal (oziroma ga že spoznava).

[Marsa]

Uhh...

Vidis, meni je bilo veliko lazje... Moj oce je enostavno samo sel - nihce se ni pulil zame...

Tamara - madonca!

Svaka ti cast, se bolj pa svaka ti cast, da takole govoris o "svojem prvem"...

 

Tisto 'prilepila' (oprosti, Mashinca, da se vtaknem) - pa je najbrz res bilo misljeno tako kot je bilo postavljeno - prilepila na temo...

Ker si rekla, da upas, da ne bodo samo zenske zdaj zapopadle tele teme - kar je tudi mene 'zmotilo', pa sem ti tudi hotela priti malo pokomentirat na to - no, potem pa je ze Mashinca...

 

To so najtezje zgodbe - veliko med nami jih dozivlja - vsak svojo, malo drugacno, cetudi so si nekatere zelo podobne.

 

Ja, tudi jaz poznam oceta, ki ze 15 let skrbi za otroka, KOMAJ (z ogromno tezavo, slo je v leta) je dobil tole skrbnistvo, pa je bila res kriza - ko je prisel (in to ne enkrat) recimo domov iz sluzbe, je otrocek pokakan in pobruhan lezal v posteljici - mama pa prav tako pobruhana pijana na tleh.

Potem je nekako dobil otroka, pa ga je podobno nekoc prisla mama obiskat, potem pa je otrok izginil!

Frend ga je komaj nasel v nekaksni komuni, kjer se je na veliko pilo, odkoder ga je moral -kot v filmu- ugrabiti nazaj...

 

Marsa

[majica]

OK Se vam vsem opravičujem, ampak na to temo sem izredno občutljiva, ker se še vedno vlačim po sodiščih zaradi tega. Naj samo povem, kako grdo se je dogajalo vse skupaj, od deložacije iz stanovanja z otroki vred, do tega, da si je mož vzel pravico svojo punco otrokom predstavljati kot mamo ...

Brezveze...No tudi moj oče ni bil kaj prida, sam se je odselil, ko sem imela 7 let v 150 km oddalje kraj in je bil "weekend father", ki pa je vikende preživljal izključno na domačem vrtu. Pred mesecem dni mi je rekel, da seveda je skrbel zame, saj je bila trava na vrtu vedno pokošena. Halooooo! Kaj pa ima otrok od pokošene trave?

Glede otrok sem še vedno občutljiva, ko mi oče oporeka piko smeti na tleh, da življenje pa res ni samo sedenje za mizo in pogovarjenje z otroki, da je treba pa tudi kaj delat. Kako naj bi mu razložila, da se smet pobere lahko tudi zvečer... otroka pa lahko zamudiš za celo življenje.

Kakšni očetje ne bodo nikoli razumeli, kakšne mame tudi ne. Biti starš je skrb, je moč, potrpljenje, ljubezen, nežnost, vztrajnost, vse to kar je namesto mojega očeta bil moj ded in kar je namesto moje mame bila stara mama.

To so moji pravi starši, čeprav ne neposredno...

 

Želim vam čim več medsebojnega razumevanja in uspešno reševanje težav s skrbništvom.

 

Majic@

[aquarius]

Na evo,da ne bodo samo "babnce" kvačkale.

 

Bom na kratko.Sem ločen.Dva otročka.Z bivšo se še vedno razumeva in imava nad otroki -skupno starševstvo-.Glede na to da sem se odselil in sta bila otroka prijavljena na prejšnjem naslovu, je tako tudi ostalo.Videvam jih pa 15 dni na mesec,ker sva se odločila, da ne glede na to, da se midva več ne razumeva,morata otroka imeti tako očeta kot mamo maksimalno kar se le da.Poiskal sem si stanovanje,ki ni preveč oddaljeno od prejšnjega bivališča,že zaradi same logistike(vrtec,šola) in otroka sta po dveh letih sprejela to, da imata dva doma,oziroma da oči stanuje drugje kot mami (seveda sva jima to povedala in razložila že ob trenutku mojega odhoda,ker tudi otroci potrebujejo določen čas, da sprejmejo novo situacijo).Preživnina:plačujem določen delež,se pa tudi sproti dogovarjava.

Vse se da, samo če se hoče.

[Natasha]

Tamara in Majica!

 

Ob vajini zgodbi se mi je naježila koža. Kaj vse mora ženska pretrpeti. Ampak vsaka taka slaba stvar te naredi močnejšega in vzdržljivešega (zato pa tudi take smo)!

 

Tamara, tudi jaz imam dva otroka iz dveh zakonov.

Pri prvem sem bila stara sedemnajst let in sem mislila, da mi je to zadnji vlak, pa sem vstopila in zdržala štiri leta in pol. Prvi mož je bil po narodnosti bosanec. Njegova družina me je sprejela kot hčer in to sem jim vračala z vdanostjo (še danes se obiskujemo). Partner pa je bil tipično vzgojen SINE. "Žena, ti češ bit kod kuče, a ja ču bit dže ja hoču, JEL TI JASNO!" Ja, vse bolj mi je postajalo jasno! Po tretjem fizičnem napadu name, mi je počil film pa sem šla z najino hčerko, domov, kjer se jim je malo povesil nos. PA SEM ZDRŽALA!

 

Drugič sem se vezala z moškim, nekaj let mlajšim, z uničenim otroštvom (alkoholizem v družini). Bil je priden (kuhal, pomival, vrtičkal, celo v gradbeništvu je znal zavihati rokave), pokoren, in imel me je rad, dokler..... ni zavohal alkohol..... potem se je spremenil v zver....NISEM MOGLA VEČ! Preveč je bilo za mojo hči, najinega sina in mene!

 

da pa o preživninah ne govorim. Tri leta sem se potikala po sodiščih za prvorojenko. Tretje leto že teče, ko se tožarim z drugim tipom za preživnino. Kar se tiče tega, bi lahko že doktorirala! Ampak, to je že druga tema....

 

Lep pozdrav vama želim in srečo!!! x:)x PA GOR GLAVO!

[Tamburin]

Naky, glede preživnine (saj mogoče že veš) pa obstaja zdaj Preživninski sklad, ki nudi nadomestilo preživnine tistim upravičencem, ki je od zavezanca za preživnino ne prejemajo.

Seveda je treba dati skozi dolgo proceduro (Predlog za izvršbo na Sodišče, Vlogo za nadomestilo preživnine na Javni jamstveni in preživninski sklad... itd.), dobiš pa okrog 12.000 sit mesečno. No, jaz sem odločbo o nadomestilu preživnine že prejela, zdaj pa čakam nakazilo (naj bi bilo 15.3.).

 

Potem pa sklad iztoži denar od zavezanca za preživnino, vendar to naprej me več ne zanima...

 

Toliko v vednost, če pa koga kaj več zanima glede tega, lahko napišem iz lastnih izkušenj.

[majica]

Tamara in Naky!!!

 

Nujno potrebujem vajin nasvet x;)x !!!!

Jaz se že 2 in pol leti poskušam ločiti, pa mi ne uspe, ker moj bivši bojkotira pošto iz sodišča. Ne gre niti za skupno premoženje, ker v zakonu ni bilo nič na novo ustvarjenega, gre le za to, da bi se lahko ločila. Preprosto...samo listek potrebujem, da nisem več poročena.

 

In moj bivši pa dobro ve, da če se ne bo ločil, mu tudi preživnina ne more biti odmerjena. Seveda je to le vprašanje časa, ker preživnino bi mi moral plačevati že zdaj (kar se zgodi 2x-3x letno), ni pa odločbe o tem.

Sodnica mi je rekla, da se ločiti ne morem toliko časa, dokler on ne podpiše priporočene pošiljke iz sodišča, oziroma, dokler se osebno ne prikaže tam, kar pa on vztrajno bojkotira.

 

Kaj naj storim???? Svetujta mi...

 

Majic@

[Natasha]

Naky, glede preživnine (saj mogoče že veš) pa obstaja zdaj Preživninski sklad, ki nudi nadomestilo preživnine tistim upravičencem, ki je od zavezanca za preživnino ne prejemajo.

Seveda je treba dati skozi dolgo proceduro (Predlog za izvršbo na Sodišče, Vlogo za nadomestilo preživnine na Javni jamstveni in preživninski sklad... itd.), dobiš pa okrog 12.000 sit mesečno. No, jaz sem odločbo o nadomestilu preživnine že prejela, zdaj pa čakam nakazilo (naj bi bilo 15.3.).

 

Potem pa sklad iztoži denar od zavezanca za preživnino, vendar to naprej me več ne zanima...

 

Toliko v vednost, če pa koga kaj več zanima glede tega, lahko napišem iz lastnih izkušenj.

 

Tamara

 

Tamara!

 

Poznam to, amapak jaz se že tretje leto tožarim zaradi višine, potem (ker vem, da ne bo plačeval)pride na vrsto Predlog za izvržbo (ki je pri moji starejši hčeri trajala tudi tri leta). In ko vsa sodišča in vso energijo pustiš v letanju za preživnino, šele potem se lahko obrneš na Preživninski sklad.

 

SOCIALA NA PSU!

 

Vseeno se ti zahvaljujem na pozornosti!

[Natasha]

Majica!

 

O ločitvenih postopkih sem laik, ker nikoli nisem bila poročena. Mislim pa, da če imaš denar (zdi se mi da pride okrog 80.000 SIT), ni problema. Moja sodelavka se je ločila brez njegove prisotnosti. Bom se malo pozanimala če hočeš!

 

Kar se tiče preživnine, pa TAKOJ (če veš da ne bo plačeval) k odvetniku. Pripravi specifikacijo stroškov otrok (vse, kar je povezano z njimi) in deli na polovico. V glavnem, ko boš prišla do te faze, ti bom z veseljem naprej pomagala!

 

NE DAJ SE IN BODI MOČNA!

[Tamburin]

Majica, tudi jaz poznam en primer, ko se je ženska ločila brez prisotnosti moža. Tudi njen bivši ni hotel dvignit priporočene pošte s Sodišča. Potem pa so (kakor se spominjam besed te ženske) izobesili na neko oglasno desko na Sodišču ([?]), da naj se ta pa ta oseba zglasi na Sodišču zaradi ločitve, in ko je pretekel določen rok, je Sodišče kljub njegovi odsotnosti razveljavilo zakonsko zvezo.

Pozanimaj se, kako je s to varianto, in če boš potrebovala natančnejše informacije, lahko vprašam to žensko, kako točno je bilo s tem. Zneska, ki ga je morala plačati, mi ni omenila, tako da ne vem, kaj se plača in koliko. Zagotovo pa nekaj se, saj vemo, kako je s temi taksami... :xx!:

 

Naky, me čudi, da delajo probleme z določitvijo višine preživnine. V mojem primeru je tip brezposelen, in ko je na obravnavi prišla na vrsto preživnina, je moj odvetnik predlagal 20.000 sit mesečno. Tip (beri: očka, ki se je pred tem potegoval za skrbništvo!) je pripomnil, da se mu zdi taka preživnina previsoka, saj je brezposelen. Sodnik pa se je obrnil k njemu in mu rekel (skoraj zabrusil): "Saj ste zdrav, močen in mlad fant - pa ja boste za svojega sina zaslužil 20.000 sit mesečno!!!" Tip je ostal brez besed, in tako se je zapisalo omenjeni znesek v zapisnik in kasneje v sklep sodišča.

Ne vem, mogoče je to odvisno od sodnika in odvetnikov, saj z Zakonom res ni določeno, koliko mora plačevati n.pr. brezposelna oseba. Je pa res, da sem imela dobrega (in tudi najdražjega) odvetnika. Me je koštalo (vse skupaj: tožba, 2 obravnavi... s sodnimi stroški vred) pred malo več kot 1 letom 185.000 sit.

 

Kar pa se tiče Predloga za izvršbo in Vloge za nadomestilo preživnine, se tudi ne vleče tako dolgo. Jaz sem oktobra 2002 vložila na Sodišče predlog za izvršbo. Januarja 2003 sem vložila na Preživninski sklad Vlogo za nadomestilo preživnine, in ker predlog za izvršbo še ni bil potrjen (to najbrž traja, ker morajo preveriti, če je kje zaposlen, če ima kake bančne račune...), sem na Prež. sklad priložila potrdilo Sodišča, da je vložen Predlog za izvršbo in da postopek še poteka. In 12.2.2003 sem dobila od Prež. sklada odločbo, da sem kot zakoniti zastopnik upravičena do nadomestila preživnine v višini 12.483 sit. Ker je rok za pritožbo 15 dni, sem morala počakati 15 dni, da postane odločba pravnomočna, in ta mesec že lahko pričakujem tudi nakazilo na moj račun.

Torej vse skupaj je trajalo 5 mesecev. Je pa res, da je bilo ogromno skakanja za dokumente. Joj, kaj vse zahtevajo, da jim pošlješ! Ma glih toliko, da te ne vprašajo, kdaj imaš menstruacijo!

 

Punce, držte se!

[Tamburin]

Na evo,da ne bodo samo "babnce" kvačkale.

 

Bom na kratko.Sem ločen.Dva otročka.Z bivšo se še vedno razumeva in imava nad otroki -skupno starševstvo-.Glede na to da sem se odselil in sta bila otroka prijavljena na prejšnjem naslovu, je tako tudi ostalo.Videvam jih pa 15 dni na mesec,ker sva se odločila, da ne glede na to, da se midva več ne razumeva,morata otroka imeti tako očeta kot mamo maksimalno kar se le da.Poiskal sem si stanovanje,ki ni preveč oddaljeno od prejšnjega bivališča,že zaradi same logistike(vrtec,šola) in otroka sta po dveh letih sprejela to, da imata dva doma,oziroma da oči stanuje drugje kot mami (seveda sva jima to povedala in razložila že ob trenutku mojega odhoda,ker tudi otroci potrebujejo določen čas, da sprejmejo novo situacijo).Preživnina:plačujem določen delež,se pa tudi sproti dogovarjava.

Vse se da, samo če se hoče.

Aquqrius

Aquarius, hvala za tvoj odgovor. Zelo pohvalno za oba, da sta se mirno in pametno odločila glede otrok. Jaz mislim, da je edino pravilno, da se otrokom ob ločitvah ne povzroča še dodatnih stresov. Živeti skupaj v nerazumevanju samo zaradi otrok, pa je ravnotako stresno in škodljivo za razvoj otrok.

[Natasha]

Tamara!

 

Zgleda, da je res vse odvisno od odvetnika in hitrega obračanja na sodišču...

Meni je Okrajno sodišče že določilo višino preživnine (30.000 SIT). Moj bivši JE zaposlen. Potem si je frajer (ki že dve leti niti ne vpraša, kako je s sinom, kaj šele, da bi ga videl) našel zelo priznanega odvetnika (za njega je imel denar - za sina ga nima)in sta se pritožila. Zadeva je šla na Vrhovno sodišče v Ljubljano in so mi zavrnili, češ, da je višina, ki sem jo omenila v specifikaciji absolutno presega moj OD. In vse je bilo vrnjeno nazaj na Okrajno sodišče. Tako da sem pred pol leta jovo na novo - vse od začetka vložila. Evo pol leta že teče... pa nič.

Za tisto - o predlogu za izvržbo - pa hvala, ker bom verjetno še enkrat rabila. Prvič, ko se mi je vleklo tri leta pa sem imela eno tako smotano odvetnico, da to še svet ni videl...

 

Tamara, lep pozdrav!

[Pujsita]

Na evo,da ne bodo samo "babnce" kvačkale.

 

Bom na kratko.Sem ločen.Dva otročka.Z bivšo se še vedno razumeva in imava nad otroki -skupno starševstvo-.Glede na to da sem se odselil in sta bila otroka prijavljena na prejšnjem naslovu, je tako tudi ostalo.Videvam jih pa 15 dni na mesec,ker sva se odločila, da ne glede na to, da se midva več ne razumeva,morata otroka imeti tako očeta kot mamo maksimalno kar se le da.Poiskal sem si stanovanje,ki ni preveč oddaljeno od prejšnjega bivališča,že zaradi same logistike(vrtec,šola) in otroka sta po dveh letih sprejela to, da imata dva doma,oziroma da oči stanuje drugje kot mami (seveda sva jima to povedala in razložila že ob trenutku mojega odhoda,ker tudi otroci potrebujejo določen čas, da sprejmejo novo situacijo).Preživnina:plačujem določen delež,se pa tudi sproti dogovarjava.

Vse se da, samo če se hoče.

 

 

_________________________

Glej naprej,če se le da...

Aquarius, tole bi se pa lahko reklo Zgledno urejeno.

 

V praksi je dostikrat drugače, običajno so v trenutkih, ko se pari ločujejo sredstvo za manipuliranje in izsiljevanje. Pa urejanje preživnine in vsega ostalega, zelo slabo urejeno pri nas, krvavi pot spoti ženska, če mož noče plačevati preživnine, še več pa moški, če želi dobiti skrbništvo za otroka, mislim, da ga mora ženska ornk polomit, da se zgodi kaj takšnega.

[Mick]

Hm......ne bom kaj dosti komentiral.......se pa tudi s temi zadevami in problematiko občasno srečujem.......Sam menim, da je skrajni čas, da se preneha z nekim pogosto skoraj avtomatizmom, da je mati primernejša za skrbnika otrok.......pri nas ima oče šanse za skrbništvo samo, če je mama kurba ali pa narkomanka.......tu nekje, no . To je še nekako razumljivo pri skrbništvu res malih otrok, kasneje pa že zelo vprašljivo......Je pa res, da je ravnanje staršev z otroci po ločitvi odraz duhovne kulture obeh staršev, ki je pri nas po mojih izkušnjah totalno na nuli. Zadeva postane velikokrat vojna med bivšima zakoncema, katere namen je drugemu čimbolj škodovati, interesi otrok pa so vrženi popolnoma na stranski tir, otrok pa postane le orožje v rokah enega ali drugega starša ali celo obeh. Menim, da je (ob predpostavki, da za to seveda obstaja obojestranski interes) rešitev, ki jo je opisal Aquarius - torej skupno skrbništvo - idealna rešitev.....tako za starša kot za otroke in je kolikor vem pri nas že tudi zakonsko mogoča (v tujini pa že dolgo časa - tkim. double custody). Če bi se znali ljudje kulturno ločiti in bi jim res bil primaren interes - interes otrok, zakonska ureditev tako ni toliko pomembna. Seveda pa takšne ureditve običajno ne zmorejo ali ne želijo.....starši ali pa eden izmed staršev. :xx!:

[rachek]

Hja, borba za skrbništvo izgleda pogosto tako, da otroci izgledajo bolj odrasli od svojih staršev.

 

Mislim, ni mi jasno, kaj te ženske mislijo, ko očete svojih otrok razglašajo za ne vem kaj, ko otroke naredijo. Naivno upajo, da jih bodo z svojo odrešilno ljubeznijo spremenile, ko pa vidijo, da iz te muke ne bo kruha, pol je pa tip baraba. Grozno.

 

http://podos.fingerprints.si/. PODOS = Pravica Otrok Do Obeh Staršev.

Tale Stojan Jež ima mensesdi skrbništvo nad svojima otrokoma.

 

Aquarius, registiraj se (ne boš dobival SPAMa) in objavi članek o skupnem skrbništvu. To so ljudje, ki lahko še kaj naredijo kdaj na to temo, ne pa mi, ki samo blebetamo na tem forumu. Res!

 

Jaz bi se potegoval za skrbništvo. Verjetno. Vprašal bi otroke, s kom si želijo živeti. Skupno skrbništvo se mi ne zdi slabo. Ampak kaj pa, če si 200Km narazen ?

[aquarius]

Hja, borba za skrbništvo izgleda pogosto tako, da otroci izgledajo bolj odrasli od svojih staršev.

 

Mislim, ni mi jasno, kaj te ženske mislijo, ko očete svojih otrok razglašajo za ne vem kaj, ko otroke naredijo. Naivno upajo, da jih bodo z svojo odrešilno ljubeznijo spremenile, ko pa vidijo, da iz te muke ne bo kruha, pol je pa tip baraba. Grozno.

 

http://podos.fingerprints.si/. PODOS = Pravica Otrok Do Obeh Staršev.

Tale Stojan Jež ima mensesdi skrbništvo nad svojima otrokoma.

 

Aquarius, registiraj se (ne boš dobival SPAMa) in objavi članek o skupnem skrbništvu. To so ljudje, ki lahko še kaj naredijo kdaj na to temo, ne pa mi, ki samo blebetamo na tem forumu. Res!

 

Jaz bi se potegoval za skrbništvo. Verjetno. Vprašal bi otroke, s kom si želijo živeti. Skupno skrbništvo se mi ne zdi slabo. Ampak kaj pa, če si 200Km narazen ?

Razlogi za ločitev so takšni in drugačni.Vsak par,ki se loči ima svoje razloge,to je jasno.

In pri nerazumnih in prepirljivih starših se celotno breme prenese tudi na otroke,tudi to je jasno( kar se definitivno ne bi smelo).

No v glavnem "skupno skrbništvo" oziroma "skupno starševstvo" ni nič kaj drugačno od ustaljenih postopkov, samo izraz je bolj simpatičen.Otroci pač morajo biti nekje prijavljeni(tam prihajajo tudi vse položnice in te je treba plačevati) ali so to pri mami ali pri očetu je tako irelevanten podatek, ker če imata ločena starša dovolj zavesti in se zavedata, da z normalnim odnosom med njima ne koristita samo sebi temveč predvsem otrokom, bo pač tisti pri katerem niso prijavljeni svoj delež pripravljen plačevati iz zgoraj omenjenih razlogov.Kakšen je ta delež, pa se lahko starša, spet poudarek na razsodnosti, zmenita sama.

 

Kaj pa če si 200 km narazen?Kaj pa potem?Jaz pravim,kar si skuhamo pa še pojejmo.Eden se pač mora odselit iz skupnega stanovanja, pa naj se odseli nekam bliže otrokom.

[Pujsita]

Jaz te lahko spet samo pohvalim, sama sem kot otrok dajala skozi drugačne scene.

 

[rachek]

Jaz pravim,kar si skuhamo pa še pojejmo.Eden se pač mora odselit iz skupnega stanovanja, pa naj se odseli nekam bliže otrokom.

Vsekakor.

 

Se strinjam tudi z drugimi stvarmi.

[Mick]

Hm......ne bom kaj dosti komentiral.......se pa tudi s temi zadevami in problematiko občasno srečujem.......Sam menim, da je skrajni čas, da se preneha z nekim pogosto skoraj avtomatizmom, da je mati primernejša za skrbnika otrok.......pri nas ima oče šanse za skrbništvo samo, če je mama kurba ali pa narkomanka.......tu nekje, no http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif. To je še nekako razumljivo pri skrbništvu res malih otrok, kasneje pa že zelo vprašljivo......Je pa res, da je ravnanje staršev z otroci po ločitvi odraz duhovne kulture obeh staršev, ki je pri nas po mojih izkušnjah totalno na nuli. Zadeva postane velikokrat vojna med bivšima zakoncema, katere namen je drugemu čimbolj škodovati, interesi otrok pa so vrženi popolnoma na stranski tir, otrok pa postane le orožje v rokah enega ali drugega starša ali celo obeh. Menim, da je (ob predpostavki, da za to seveda obstaja obojestranski interes) rešitev, ki jo je opisal Aquarius - torej skupno skrbništvo - idealna rešitev.....tako za starša kot za otroke in je kolikor vem pri nas že tudi zakonsko mogoča (v tujini pa že dolgo časa - tkim. double custody). Če bi se znali ljudje kulturno ločiti in bi jim res bil primaren interes - interes otrok, zakonska ureditev tako ni toliko pomembna. Seveda pa takšne ureditve običajno ne zmorejo ali ne želijo.....starši ali pa eden izmed staršev.

Tako menim še danes. In se za to borim. A zreli osebi, kot sta očitna bila pri Aquariusu sta velika sreča, predvsem za otroka. Če je mama sebična in maščevalna, je oče v velikih težavah, zlasti kako vseeno ravnati, da bo za otroka najmanj posledic. Mojstrstvo, če mu uspe.