Depresija

[butl]

Depresija se kar precej pojavlja v naši družbi, po medijih

je veliko pisanega glede strokovnjakov itd. celoten program.

Dejansko sem pa mnenja, da gre za čisto normalen pojav med ljudmi

in je bilo vedno prisotno brez imena DEPRESIJA!!

Vsak duhovni razvoj potrebuje neko drugačno stanje oz. fazo,

ki na glavo postavi prejšnjo verzijo duševnega stanja,

zato bi to moralo biti pozitivno za človeka. Se pa zaradi družbenega stanja in odnosov ljudi

do takih ljudi včasih konča zelo tragično. PRave pomoči za take ljudi v

tej družbi seveda ni. Ponudijo ti lahko seveda cel spisek raznih tabletk itd....

Rešitev je povsem drugje in vzrok ter posledica.

 

O None, živjo

 

Jst mislm, da je tale izraz depresija precej zlorabljen. Kajtinamrečpatko depresija ni kr kuj ena žalost, potrtost, zmatranost, odvečnost, samosmiljenje, brezvoljnost, tesnoba. To čutmo itak vsi skor vsak dan vsaj nekej cajta, pa še ne pomen, da smo depresivni. O depresiji se govori, ko taka čutenja trajajo dalj cajta neprekinjeno /odvisn od čutenja/ al pa, kar je pa blj zajeban, ko jih zamenja odsotnost čutenj. In da prave pomoči za ljudi z depresijo ni v naši družbi, tud ne drži. Pr nas je kr nekej miškotov, ki ponujajo dober psihološki al pa psihiatrični tretma. Kar se odpora do tabletk tiče je pa tkole. Če je človk neodziven, se mora najprej začet odzivat, da je lahko kterkol pristop splh mogoč.

 

Psihologija in celotna veja ti lahko samo pomaga morebiti nazaj vzpostaviti

povezavo z družbo drugo nič.

 

Pravzaprav je glih obratno.

 

Psihologija pomaga teb, da ti vzpostaviš povezavo s seboj.

 

[Alan_New]

Remember this: Whenever you are depressed, wait for the moment that the depression goes. Nothing lasts forever; the depression will go. And when it leaves you, wait — be aware and alert — because after the depression, after the night, there will be a dawn and the sun will rise. If you can be alert in that moment, you will be happy that you were depressed. You will be grateful that you are depressed because only through your depression was this mint of happiness possible.

 

Psihologija pomaga teb, da ti vzpostaviš povezavo s seboj.

Hm, natančneje je napisati, da psihologija naj bi pomagala ... Je pa res odvisno od tega, na kakšnega psihologa naletiš.

[Alan_New]

depresija je "bolezen" tistih nehvaležnežev ki imajo polno rit vsega...In tega kar imajo, ne znajo cenit.

 

Edina rešitev za tovrstne boleštine, so elektrošoki, sej ni nujn da pomaga, sam da te nekaj mal spajtla pošteno.

Folk ki je preživel koncentracijska taborišča bi vam znal kej več povedat, o tem kako je depresija en sam strah ki je znotraj votel okoli ga pa nič ni.

ahja pa še ena rešitev, to da se okužiš z AIDSom ali fašeš raka, tkoj boš nehal bit depresiven ker boš hotel izkoristiti preostanek lajfa ze kej bolj pametnega kot tole namišljeno pozunanjeno samocmizdrenje.

 

Ja pa prav pride za ne hodit v službo in za bolniške na grbo delodajalca in posledično države.

Seveda so tile manični depresivci raj za zdravniško in farmakološko srenjo, mal posušenega gnoja v prahu zmiksat prodat za 100 evrov in tako celo življenje filat te nezavedne narkomane, KRKA pa spet delnice gor.

Tisti ki boste zdej začel se usajat mi odgovorte na eno preprosto vprašanje, zakaj te depresije ni bilo, 30 let nazaj?

mater vam manično

[free]

+

Soditi o tem da je nekomu tesko ker ima polno rit, je lahko iz tvojega, mojega cigarkoli vidika pac lahko. Posebej kadar sam nisi "u govnima" in ko imas sam polno rit

Kritizira ponavadi tisti ki ima polno rit, ker tisti ki je nima, se itaq verjetno nima casa s tem ukvarjat.

Kritika in kontrola sta bolna dela zenskega dela osebnosti vsake osebe, ki ni pripraavljen/a sprejeti. Torej obratno = ljubezen in sprejemanje.

 

 

folk ki je prezivel koncentracisjka taborisca (kot recimo moj dedek) je te travme kasneje izzivljal na svoji zeni (moji babici) in otrocih. recimo.

Posledice je nosila cela druzina in se njegovi vnuki ter se naprej.

Clovek se v neki fazi zapre. Zapre tako mocno, da ostane nem, tih, ali kot pravijo mrtev. Seveda ni mrtev. Notranji dvogovor verjetno se vedno je. Ta je glas duse. Je pa mocno in globoko prizadet, je prizadeta osebnost.

Zdravi pa se celo na tak nacin da skoduje drugim ljudem pa tega niti noce, a si ne more pomagat. Ker buta iz njega vse potlaceno.

To je patolosko in potrebno zdravljenja. Vcasih zal ne gre v tem zivljenju.

 

Skoda ker v litraturi med ljudmi niso prevec poznane kaksne knjige o prezivelih taborisca ter njihovem zivljenju kasneje v druzini.

Nekaj takega smo lahko gledali v kaksnih holywoodskih filmih o vojakih, ki so bili v vietnamu, ceprav ni isto.

 

 

Ne mormo rect, da ce bi se jaz recimo rodil v neki familiji kjer imajo vsega ampak res nad vsega prevec, kjer je materialno glavna stvar, ni pa tistih pomembnejsih stvari, kako bi bilo z menoj. Tako tudi ti tega ne mores vedet, kako bi bilo s teboj. Ne ves kako bi bilo ce v sebi nosis tista prepricanja ki te ovirajo da naredis spremembo, kot jih nosijo tisti, ki jih sedaj kritiziras. Sigurno pa se lahko najde velik folka ki ti bo reklo da imas ti zelo polno rit, glede na to kaksne pises in kako razmisljas. Stekas Sodimo nekoga vedno iz nivoja kjer smo mi sami.

 

in zato ni tolk primerno sodit nekoga, ki je v neki zivljenjski situaciji ki jo mora premagati, ozavestiti in it cez.

Ljudje so v depresijah tako zaradi malenkosti, ki to zanje niso, kot tudi zaradi res hudih zadev, ob katerih bi mnogi propadli.

Vsak izziv ki ga ima clovek je zanj izziv. Ceprav se meni recimo zdi njegov povsem butast, je zanj tezek in obratno.

Ni se vsakemu lahko dvignit nad sebe, nad svoje potrebe, ceprav namisljene. Nad prepricanja, nad predstave o svetu in ljudeh.

Za to je potrebno veliko ljubezni in razumevanja.

In v tem, takem primeru je lastno ustvarjalno zivljenje vzor verjetno najboljse zdravilo vsem.

 

 

Ljudje so depresivni zaradi vsemogocih okoliscin; tudi zato, ker mislijo, da niso boljsi od drugih, ker mislijo, da nekaj v tem svetu "ne pomenijo", ali za ljudi ne pomenijo toliko kot bi zeleli. Ali pa ker po njihovih predstavah niso dosegli biti drugacen kot vecina, biti nekaj posebnega, uspeti na nekem podrocju bolj kot drugi. Ker mislijo osebi da so povprecni ali celo podpovprecni. Ker se ne znajdejo v tem sundru mnozice energij, ljudi in infomacij; o tem kaj je prav, kako je prav, zakaj sploh so in zakaj zivijo. - Ker niso enostavno srecni in ne znajo srece sprejet.

 

Mnogo tega je vekrat zakrito, a vzadaj so lahko povsem preproste potrebe. Ljubezen, blizina, toplina, obcutek varnosti in pripadnosti. Lahko tudi s povsem osnovne potrebe, a te so vcasih dosti manj pomembene kot jim mnogi dajejo pomen.

Vcasih je nasicenost tako velika, da se ne zavedamo da potrebujemo it izven sebe v pomoc drugim, drugic v sebe in v sebi najti ravnotezje, mir, boga, ali pac ravnovesje v sprejemanju.

 

Nakateri se zatekajo v iluzije, zaljubljenosti, odresitelje, vedce, znastvenike in poznavalce, iluzije nad katerimi so spel ko prej razocarani, razocarani da svet ni tak, taka iluzija kot so si jo ustvarili. Sledi depresija.

Depresija, ker zivljenje ni lazje kot so mislili. A dejansko so prepricanja o tem da je tesko tista, ki jih bremenijo. Ni tesko biti s krili razumevanja, zmoznostjo videti lepoto, sposobnostjo ljubiti se, obcutkom priokusa vecnosti, cetudi je zivljenje res tesko.

 

Nekatere zenske si v neki situaciji ko ne vedo kaj s seboj, ko sebe ne najdejo, ustvarijo zeljo imeti otroka. To se mi zdi zalostno a po svoje naravno. Saj, clovek mora dajati od sebe. Ce ne ljudem potrebnim pomoci, pa otroku - "novo" ustvarjeni potrebi. Vedno je vzadaj namen posameznikovega ucenja in rasti, sirsi namen skupne rasti cloveske zavesti.

 

 

Posledica je veckrat ta, da krivijo druge za svoj "neuspeh". Starse, prijatelje, partnerja, vlado, politike, sefa, sodelavce, boga.... zivljenje samo. Potem krivijo se samega sebe.

Posledica je zapiranje vase, na forume, v svoje svetove, prepricanja, mentalne norme in pravila, idealiziranje, sledenje, zatekanje v "duhovno", ali celo razne manjse ali vecje odvisnosti. Najveckrat pa prepuscanje. Recimo gledanju televizije, brez predmetnemu razpravljanju na forumih, kriticnost in bruhanju nejevolje iz sebe, iskanju iluzij, umisljanju sebe v neki predstavi, itn.

V nekaterih primerih celo spreminjanje spolnih preferenc in skrajno iskanje ljubezni na neprimerne, patoloske nacine, homoseksualnost, mazohizem, spolno izzivljanje, itn.

To niso lahke zadeve. A predvsem klicejo po zdravljenju.

Tega je v druzbi vse vec. Ne rabimo bit zelo inteligentni, da to vidimo vse naokoli.

 

V sirsem smislu razvoja clovekove duse so to prehodne zadeve, ki pa zal lahko puscajo velike posledice. (slabo karmo recimo). Kljub temu pa so prehodne, ceprav se lahko vlecejo vec zivljenj.

Predvsem je pomembno da sprejemamo te spremembe ki smo jim prica prisebi ali drugih ljudeh. Ne obsojamo, saj s tem nikomur ne pomagamo.

Meje ki jih doloca zdrava pamet pa je vseeno primerno postavit. Meje so v ljubezni vedno premakljive a hkrati tudi modrost doloca meje.

 

Razumevanje ljudi in poslusanje vcasih lahko naredijo cudeze pri ljudeh, nekonstruktivna kritika pa redko kaj dobrega.

Mnogi tega niso sposobni, ker imajo sami prevec tezav in ne vidijo ven, ne znajo, nocejo... vcasih lazje bit "bubrek v loju" in se ne zganit, pa ceprav v tem loju clovek trpi, zaradi osamljenosti, zaprtosti vase, svoje filme, dolgocasno in neraznoliko zivljenje brez novih spoznanj, zaradi katerih se je potrebno kdaj malce odpovedat tudi udobju, strahu in predvsem lastnim prepricanjem o svetu. Vsi imamo svoje razloge.

 

 

Clovek si navlece celo nezavedne scite, da prezivi, (misli da jih potrebuje). Nekateri se branijo s kritiko, ker so sami obcutljivi na zunanje pojave. To vcasih privede tako dalec, da sami trpijo zaradi tega, pa niti ne vedo zakaj.

 

Veliko tega shita menda veckrat izhaja iz zgodnjih otroskih let v obdobju med 1-3 let, ko je otrok najbolj odprt in podvzren raznim energetskim vplivom in oblikovanju tiste najbolj subtilne osebnosti. (kot pravijo).

 

Ce je depresija nujen del razvoja zavesti cloveka, obdobje, ki ga da vsako clovesko bitje izkusi ko pride do neke tocke, je to obdobje seveda odvisno od predpogojev, vzgoje, mnogih okoliscnin itn... kaj in kako clovek reagira v taki situaciji. Ce. Kako hitro se zna pobrati, se distancirat od osebnosti. Po mnenju psihologov je depresija vedno neprimerna okoliscina. Sam nisem povsem tega mnenja.

 

 

Sicer pa ja... veliko sranja ki ga nosimo s seboj lahko premagamo z delom, sluzenjem, predanostjo, podporo, pozitivnim misljenjem, izobrazevanjem v smeri da razumemo, zakaj se nam dogaja kar se nam dogaja itn. Nakljucij pa vemo da ni! In vse kar imamo smo si ustvarili zato, da bomo bolje razumeli in prisli bolj v stik s samim seboj, za razumevanje sebe in sveta okoli nas. Menda!?

 

In ja, vcasih treba nekoga enostavno brcnit v rit, da se zmiga, ker je sodobna vzgoja "v rokavickah" naredila iz ljudi pussye.

Samo vedet kdaj bit trd in kdaj mehak s clovekom in samim seboj ni vedno povem enostavno. Ne v vseh okoliscinah enostavno. Ne moremo bit ozki in samo enostransko opredeljeni, ker sicer komu delamo skodo. najbolj sebi.

 

- To je stvar modrosti, zmoznosti, empatije, poslusati in cujecnosti, ki je lahko zgolj takrat, ko smo sami dovolj v miru s samim seboj. preceniti kaj kdo potrebuje, trdo roko ali blazen zegen, ali pa vsakega malo in pravilni meri, ob pravem casu in prostoru.

Pravijo da v ljubezni ne moremo zgresiti.

 

 

Pa veliko srece in modrosti!

 

>

<

 

 

depresija je "bolezen" tistih nehvaležnežev ki imajo polno rit vsega...In tega kar imajo, ne znajo cenit.

 

Edina rešitev za tovrstne boleštine, so elektrošoki, sej ni nujn da pomaga, sam da te nekaj mal spajtla pošteno.

Folk ki je preživel koncentracijska taborišča bi vam znal kej več povedat, o tem kako je depresija en sam strah ki je znotraj votel okoli ga pa nič ni.

[free]

Sorry, sam ne verjamem da je ni bilo.

Strinjam pa se, da aktivnost veckrat botruje depresiji. Namen po ohranitvi recimo tudi.

Zanimiv je nek podatek nekih raziskav, da je med tistimi ki pijejo kavo manj samomomor- To je meni logicno, kajti kdor pije kavo, jo veckrat z namenom, da bo buden, zbran, recimo da bo lahko delal, ustvarjal. Posledicno je njegova energija usmerjena v ustvarjanje, izven njega, namesto v notranjo pasivnost.

Ceprav je ravnotezje se vedno potrebno.

 

 

30 let nazaj ni blo depresije?

 

mah... dejte mir unim, ki so depresivni. kakor da je je to cela žurka... aja, sej se tko lahk izognejo službi in drugim odgovornostim glede na tako razmišljanje, ne vem kdo je tle razvajen.

[Guest sstane]

Tisti ki boste zdej začel se usajat mi odgovorte na eno preprosto vprašanje, zakaj te depresije ni bilo, 30 let nazaj?

Če želiš znanstven odgovor, je v tem, da takrat še niso jodirali živalske krme, niti sol ni bila desetktrat, ampak samo petkrat prejodirana.

 

STRES

 

Ko se znajdeš v brezupni situaciji, začno možgani najhitreje delovati.

Poraba elektrike strmo narašča, tudi generator, srce, je v peti prestavi.

Toda če je v akumulatorju namesto zdrave soli voda, ga nikdar ne napolniš.

Možgani se še pred popolno izpraznitvijo samodejno preklopijo v nižjo prestavo.

Če imaš srečo in še ščepec zdrave soli, bo šlo le za stres in osvežujoč spanec.

Depresija pa je le signal, ki te opozarja kot mobilni telefon: baterija bo vsak čas prazna.

 

61

[mayita]

Depresija je bolezen bogatih. jaz v svojem življenju nisem videla revnega človeka depresivnega.tudi ko sem hodila po svetu in bila v revnih državah tam nisem našla depresije, jo je pa veliko v tako imenovanih razvitih državah kot Amerika in seveda Slovenija in tako naprej.Ljudje imajo polno rit vsega in nekako morajo pokazati čustva.....seveda veliko ljudi se NE ZAVEDA kako srečo imajo in kako srečni bi lahko bili če se ne bi obremenjevali z neumnimi stvarmi ali želeli biti nekdo drug ali biti v centru pozornosti. DEPRESIVEN JE TISTI ČLOVEK KI NE ZNA CENITI ŽIVLJENJA.

[Guest sstane]

DEPRESIVEN JE TISTI ČLOVEK KI NE ZNA CENITI ŽIVLJENJA.

Nekaj je res takih, avtosugestivnih bolnikov, večina jih je pa takih, ki jim lučka utripa in pravi, baterija bo vsak čas prazna.

Tudi kalkulator ti daje čisto depresivne rezultate, če nima dovolj štroma.

[valjhuna]

Depresija je zame stanje nesrečnosti. Vzrokov za to pa je več in ne izključujem organske vzroke. Čas za spremembe. Kot vsaka bolezen. Čiščenje kot vsaka bolezen.

 

Gori sem prebrala o primerjavi z ljudmi v koncentracijskih taboriščih in ne vem kako gospodič ve, da tam niso bili depresivni.

 

In o izgovorih za bolniško.. -samo grešnik greh vidi

[mayita]

Nekaj je res takih, avtosugestivnih bolnikov, večina jih je pa takih, ki jim lučka utripa in pravi, baterija bo vsak čas prazna.

Tudi kalkulator ti daje čisto depresivne rezultate, če nima dovolj štroma.

 

 

se strinjam ljudje se ženejo za nekakšnimi iluzijam dokler ne pregorijo. nevedoč.

[free]

razumes kot zelis.

lahko bi tudi to kar te je zmotilo razclenjeval in pojasnjeval, da podrobnje razlozim kaj sem povedal. pa se mi ne da. se posebej ne, ker tvoje pisanje spet klice k konfliktu, se ponovno spuscas na osebni nivo.

 

Misliš, da si ti osebno bil kaj manj moten...

 

 

 

tudi mene, ce je sploh kdo? mislm, ziher je no

tud jst ne morda je ni blo tolk kot zdej, morda se je govorilo manj o vsem skupaj... tud v teh cajtih se človek boji/ga je sram priznat, da ima težave, kar glede na določene izjave čist razumem (men še na kraj pameti ne pade, da bi se izpostavljala... mam dost svojega sranja in ne potrebujem še sodb drugih).

drugač se pa strinjam, da dostkrat ne znamo bit hvaležni za to, kar imamo, pa s prodajo tablet se tud dobr služi...

 

me pa zanima, kdo tle je preživel koncentracijsko taborišče oz. opravljal študije o duševnem zdravju preživelih?

[free]

Ja sej logicno v bistvu. reven se itaq bori za prezivetje, osnovno. Ko imamo vse, pa se clovek lahko znajde v prepadu. 100 ziveljenj se je boril, da ima osnovno, zdej ko pa recimo ima pa... kaj pa sedaj? Rit ma polno, je sit, odzejan. Ima streho and glavo. Druzba celo za revne nekako poskrbi. Ima internet, lahko se pogovarja, lahk odela, obkrozen je skratka z vsem... celo tako zelo da je prenasiceno. Da izgubi stis s seboj. - In to je bistveno!

To je razlog. Po "tisocih letih" se znajde ko se lahko bolj sooci s samim seboj. ko ima privilegij poglabljat se v zivljenje, brez strahu pred tem da ne bo imel kaj jesti. Se sprosti nekako. Prej ga je bilo strah, napetost, radzas, tema, drzala prevec. Zdej zivi v druzbi ki mu omogoca relativno svobodno razmisljanje, izrazanje custev, gibanje itn. Zdej se njegova zavest lahko razsiri.

To je jasno vidno v drzavah bivse ZSSR in tudi tule po Yugi.

 

 

Spoznava da so nekatere stvari, okoliscine iluzija ne prinasa trajne srece in zadovoljstva. sledi depresija, razocaranja ena za drugo... najveckrat v odnosih, nad druzbo, zivljenjem, smislom, nad seboj, nad prepricanji, nad ne uresnicnenimi sanjami, nad ne samorealizacijo v primerjavi z drugimi, oklepanjem iluzij, spoznanjem iluzij, itn. - posledica je sprasevanje, poglabljanje, ... temu sledijo druge faze .. vse to recimo da ezoterika zna opredeliti in razume kot duhovna rast. Kar verjetno tudi je.

 

Zakaj pa si recimo da iz vidika nasega prepricanja in tudi kot vidimo cel svet zeli ziveti ameriske sanje? Tudi zato ker se ne ukvarjajo zgolj s prezivetjem, temvec je prostor za odnose. Za razvijanje mentala, poglabljanje, osebno rast, dusne enregije, kjer ni zgolj materialno za prezivetje.

 

Ce se konstantno clovek ukvarja s prezivetjem koliko mu casa ostane pisat tule, brat knjige, se druzit, pogovarjat, razmisljat o resnicah zivljenje in sveta?

Delat tisto kar ga veseli? To je privilegij bogatih, tako kot je bolezen bogatih (kot pravis).

Je po moje logicna posledica.. zato sem pisal, da mislim, da se vsako clovesko bitje na poti razvoja sooci s to fazo, ki jo imenujemo depresija.

 

Namrec je, obstaja in je razlog zakaj obstaja. Mislim da je prehodno obdobje, rast, do tega ko se clovek dvigne nad sebe ali utone. recimo.

Ampak mislim, da se ne moremo izognit temu procesu. Nekatere ljudi ze to spoznanje pahne v depresijo.

 

Jst se vprasam tudi ce res sodobni clovek ki ima "vse" res ima vse? Ce nima primerne vzgoje primernih vrednot, ima lahko se tako veliko materialnega, pa tega ne bo znal ceniti. No, sej o tem pises.

Podobno kot s hvaleznostjo: ne more bit clovek hvalezen za nekaj, ce ne pozna vrednosti tistega kar ima.

Zato je tudi razumljivo, da nekdo ki je zrasel v revscini in garal za to da ima sedaj streho nad glavo, je sedaj zato lahko srecen.

Ampak tudi sreca ima morda vec nivojev. Nekdo pa zdej ima streho nad glavo, prezivetje.. kaj pa sedaj?

A bo podrl hiso, da bo spet nesrecen in da bo spet garal da jo bo imel in bo spet srecen? Ne, to fazo je dal cez, zdej se sooca z drugimi, izzivi.

Ce je hrana zanic in voda je tesko. ce ni dreves, lahko najde lepoto v umetnosti, umetnem.

A kaj je trajno? Kaj trajna sreca in zadovljstvo?

Ugotoviti to, je morda spontana namera vsakega cloveskega bitja. Ne glede na to kaksnega statusa in premoznosti je.

 

 

So pa menda tudi depresije ki na videz izhajajo povsem iz fizicnih problemov, kot je sprememba hormonov (nosecnice, puberteta) itn.

Le da jih vcasih niso tako razlagali, temvec so otroke in njihovo naravno spremembo, kateri je sledila custvena osamosvojitev in odvezava od strasev, ter s tem dolocenih prepricanj, enostavno zatrli.

 

 

In da.. fajn pises..

Obenem pa si morda zaradi materialnih prepricanj in strahu pred prezivetjem itn.. preveckrat predstavljamo da je nepremoznost, biti brez bancnega racuna, brez penzije, socialne ipd neka velika revscina.

Mnogo ljudi je bolj kot ne revnih, a so dosti bolj dusno zadovoljni, mirni, srecni, izpolnjeni. Kot revne in uboge jih vidi sodobni clovek omejenega razmisljanja, ki ne enostavno ne pozna.

 

Depresija je bolezen bogatih. jaz v svojem �ivljenju nisem videla revnega �loveka depresivnega.tudi ko sem hodila po svetu in bila v revnih dr�avah tam nisem na�la depresije, jo je pa veliko v tako imenovanih razvitih dr�avah kot Amerika in seveda Slovenija in tako naprej.Ljudje imajo polno rit vsega in nekako morajo pokazati �ustva.....seveda veliko ljudi se NE ZAVEDA kako sre�o imajo in kako sre�ni bi lahko bili �e se ne bi obremenjevali z neumnimi stvarmi ali �eleli biti nekdo drug ali biti v centru pozornosti. DEPRESIVEN JE TISTI �LOVEK KI NE ZNA CENITI �IVLJENJA.

[mayita]

Ja sej logicno v bistvu. reven se itaq bori za prezivetje, osnovno. Ko imamo vse, pa se clovek lahko znajde v prepadu. 100 ziveljenj se je boril, da ima osnovno, zdej ko pa ima pa... kaj pa sedaj? Rit ma polno, je sit, odzejan. Ima streho and glavo. Druzba celo za revne nekako poskrbi. Ima internet, lahko se pogovarja, lahk odela, obkrozen je skratka z vsem... celo tako zelo da je prenasiceno. Da izgubi stis s seboj. - In to je bistveno!

To je razlog. Po "tisocih letih" se znajde ko se lahko bolj sooci s samim seboj. ko ima privilegij poglabljat se v zivljenje, brez strahu pred tem da ne bo imel kaj jesti. Se sprosti nekako. Prej ga je bilo strah, napetost, radzas, tema, drzala prevec.

 

 

Spoznava da so nekatere stvari, okoliscine iluzija ne prinasa trajne srece in zadovoljstva. ledi depresija, razocaranja ena za drugo... najveckrat v odnosih, nad druzbo, zivljenjem, smislom, nad seboj, nad prepricanji, nad ne uresnicnenimi sanjami, oklepanjem iluzij, spoznanjem iluzij, itn. - posledica je sprasevanje, poglabljanje, ... temu sledijo druge faze .. vse to recimo da ezoterika zna opredeliti in razume kot duhovna rast. Kar verjetno tudi je.

 

Zakaj pa si recimo da iz vidika nasega prepricanja in tudi kot vidimo cel svet zeli ziveti ameriske sanje? Tudi zato ker se ne ukvarjajo zgolj s prezivetjem, temvec je prostor za odnose. Za razvijanje mentala, poglabljanje, osebno rast, dusne enregije, kjer ni zgolj materialno za prezivetje.

 

Ce se konstantno clovek ukvarja s prezivetjem koliko mu casa ostane pisat tule, brat knjige, se druzit, pogovarjat, razmisljat o resnicah zivljenje in sveta?

Delat tisto kar ga veseli? To je privilegij bogatih, tako kot je bolezen bogatih (kot pravis).

Je po moje logicna posledica.. zato sem pisal, da mislim, da se vsako clovesko bitje na poti razvoja sooci s to fazo, ki jo imenujemo depresija.

 

Namrec je, obstaja in je razlog zakaj obstaja. Mislim da je prehodno obdobje, rast, do tega ko se clovek dvigne nad sebe ali utone. recimo.

Ampak mislim ,da se ne moremo se izognit temu procesu. Nekatere ljudi ze to spoznanje pahne v depresijo.

 

 

 

So pa menda tudi depresije ki na videz izhajajo povsem iz fizicnih problemov, kot je sprememba hormonov (nosecnice, puberteta) itn.

Le da jih vcasih niso tako razlagali, temvec so otroke in njihovo naravno spremembo, kateri je sledila custvena osamosvojitev in odvezava od strasev, ter s tem dolocenih prepricanj, enostavno zatrli.

 

 

In da.. fajn pises..

Obenem pa si morda zaradi materialnih prepricanj in strahu pred prezivetjem itn.. preveckrat predstavljamo da je nepremoznost, biti brez bancnega racuna, brez penzije, socialne ipd neka velika revscina.

Mnogo ljudi je bolj kot ne revnih, a so dosti bolj dusno zadovoljni, mirni, srecni, izpolnjeni. Kot revne in uboge jih vidi sodobni clovek omejenega razmisljanja, ki ne enostavno ne pozna.

 

 

točno tako, bogti ljudje delajo revne ljudi. kot sem rekla človek ki ima samo osnove za preživetje je veliko bolj vesele narave kot bogataš.Bogataš ima veliko skrbi in tudi veliko stvari ga lahko naredi depresivnega.ampak v zadnjem času so kar vsi depresivni ker so zgubili stik s sabo in se ženejo za materialnimi stvarmi in ljubeznijo od drugih.včasih niso ljudje dajali toliko na tekmovalnost amapk na pomoč sočloveku. že v vrtcu nam vceplajo napačne stvari v glave in iz tega dobimo potlej kar mamo. družbo polno šizofrenikov samomorilcev in depresivcev. včasih so se otroci soočali z realnostjo v sedanjosti. Zdaj pa skrivamo realnost pred otroki,Tako rekoč "saj so samo otroci"jim bomo že kasnjeje povedali ,s tem pa delamo veliko škodo,kajti ko se jim srednja šola konča morajo pa v enem dnevu zrasti, do takrat jih pa ujčkamo .Nihče več ne uči življenskih modrosti, vsi učijo samo stvari ki jih v realnem življenju ne potrebujemo.Pripravlajo nas na življenje polno obljub,ki se nikoli ne izpolnijo kajti skozi vsa leta šolanja ali delanja kar te ne veseli izgubiš stik s sabo in na koncu ne veš kaj hočeš.

razumem vse depresivne ljudi ,morajo se zavedati da niso sami krivi ampak da je tak način življenja v katerega so se rodili,družba jih je spravila v depresijo zato naj se sami izborijo pot iz nje ne pa da uteho iščejo v ta isti družbi.Družba ne ceni življenja ampak samo materialno dobrino, žal je tako.

[free]

ok, fajn, tko se je boljs pogovarjat. z bolj umirjenim tonom.

No, jst moje izjave nikakor in niti najmanj ne razumem kot nestrpne. Taksno si jo razumela ti.

Je pa res, da bi lahko drugace napisal, da ne bi bilo tako lahko razumljeno kot ocitno je s tvoje strani ali morda se koga drugega.

 

V samem kontekstu celega besedila pa mislim, da to kar se ti je zdelo neprimerno ni bistveno in zato je tudi izjava v tej smeri naravnana.

 

In skratka, na kratko, kertema ni homoseksualnost ipd, , je moja izjava pac moje misljenje o njej in ostalih zame patoloskih spolnih preferencah.

Ce nekdo misli drugace, je to pac njegova stvar. Jaz si dopuscam svoje mnenje in drugim njihovega.

Ce se bom sam nekoc rodil s preferenco homseksualnosti, bom morda uvidel drzagcno sliko in sprejel drugacno razmisljanje; a za sedaj zeankrat ne.

 

.. razsirjas nestrpen odnos do dolocenih ljudi...

 

fajn pises, si v pravem momentu dala se drug, drugacen vidik sem na plano

 

no, ampak tako hudo vedno spet ni... veliko je da se lahko o tem ze pogovarjamo. da lahko depresivni prebere o tem, se zave, poisce pomoc itn.

da se vedno bolj tega tudi zavedamo. sej se kot druzba razvijamo tudi v pozitivnih smereh.

 

to�no tako, bogti ljudje delajo revne ljudi. kot sem rekla �lovek ki ima samo osnove za pre�ivetje je veliko bolj vesele narave kot bogata�.Bogata� ima veliko skrbi in tudi veliko stvari ga lahko naredi depresivnega.ampak v zadnjem �asu so kar vsi depresivni ker so zgubili stik s sabo in se �enejo za materialnimi stvarmi in ljubeznijo od drugih.v�asih niso ljudje dajali toliko na tekmovalnost amapk na pomo� so�loveku. �e v vrtcu nam vceplajo napa�ne stvari v glave in iz tega dobimo potlej kar mamo. dru�bo polno �izofrenikov samomorilcev in depresivcev. v�asih so se otroci soo�ali z realnostjo v sedanjosti. Zdaj pa skrivamo realnost pred otroki,Tako reko� "saj so samo otroci"jim bomo �e kasnjeje povedali ,s tem pa delamo veliko �kodo,kajti ko se jim srednja �ola kon�a morajo pa v enem dnevu zrasti, do takrat jih pa uj�kamo .Nih�e ve� ne u�i �ivljenskih modrosti, vsi u�ijo samo stvari ki jih v realnem �ivljenju ne potrebujemo.Pripravlajo nas na �ivljenje polno obljub,ki se nikoli ne izpolnijo kajti skozi vsa leta �olanja ali delanja kar te ne veseli izgubi� stik s sabo in na koncu ne ve� kaj ho�e�.

razumem vse depresivne ljudi ,morajo se zavedati da niso sami krivi ampak da je tak na�in �ivljenja v katerega so se rodili,dru�ba jih je spravila v depresijo zato naj se sami izborijo pot iz nje ne pa da uteho i��ejo v ta isti dru�bi.Dru�ba ne ceni �ivljenja ampak samo materialno dobrino, �al je tako.

[mayita]

ne ni tako hudo ,kajti po večini so depresivni ljudje tisti ljudje ki so zelo čustveni in dobrega srca,pa naj bodo bogati ali revni.torej na svetu je še veliko dobrosrčnih in čustvenih ljudi in to mi daje upanje da se družba lahko še spremeni.zato je treba vsakemu depresivnemu človeku pomagati da najde spet svoj jaz in uravna svoja čustva na naraven način in ne z tabletami in inštitucijam,kajti te zavirajo čustva in zapirajo duha.

Sebični ljudje redkokdaj padejo v depresijo ampak enostavno takoj ponorijo, take pa je treba dati zapret.

[janko]

ne ni tako hudo ,kajti po večini so depresivni ljudje tisti ljudje ki so zelo čustveni in dobrega srca,pa naj bodo bogati ali revni.torej na svetu je še veliko dobrosrčnih in čustvenih ljudi in to mi daje upanje da se družba lahko še spremeni.zato je treba vsakemu depresivnemu človeku pomagati da najde spet svoj jaz in uravna svoja čustva na naraven način in ne z tabletami in inštitucijam,kajti te zavirajo čustva in zapirajo duha.

Sebični ljudje redkokdaj padejo v depresijo ampak enostavno takoj ponorijo, take pa je treba dati zapret.

 

dej za začetek mal pr seb poglej. ti bi kr zapirala? pa sama dobrota te je.

mogoče imata pa depresija in sebičnost skupni imenovalec-strah, samo izražata se različno?

[free]

ok, sm zbrisu skor ves citat, samo tisto vrstico ne na kar se je nanasal moj odgovor.

dodal pa bi se to: jaz osebno nimam nic proti homoseksualcem ipd. jih sprejemam kot del druzbe. a to se ne pomeni, da se mi NE zdi njihova spolna preferenca pac patoloska. In ponavljam, to je pac moje mnenje.

kot prvo vzamem cloveka kot bitje, sele nato njegove osebnostne preference, ki jih NE enacim z njim kot bitjem.

 

 

-

ostalo oz, spodnji citat:

 

Morda je, morda ni, zame ni. Po moje je homoseksualnost patoloski pojav.

Ce me prepricas drugace, pa tut vredu. Sem odprt. (ampak v drugi primerni za taksno debato, ne v tej temi).

Mnenje imam tako. A je to trditev pa ne vem? A je?

 

No, vidis zdej si ti nestrpna do tega, da imam jaz drugacno mnenje. Ne locis med mnenjem in sovraznostjo. V mojih besedah ni bilo nikoli sovraznsoti ali nestrpnosti. Za teke si jih naredila ti oz. jih tako razumela ti.

Torej se zdalec da bi koga sovrazil. V temi o moznosti posvojitve otrok s strani homoseksualnsoti sem se celo najprej edini zjasnil na stran homoseksualcev. se ti to zdi izraz sovraznosti? Nikakor ne ane.

Tko da, mislim da cist pretiravas in si umisljas neke filme o meni. Sorry.

Smo spet pri jaz mislim da ti mislis....

 

Osnovno sprejemanje ljudi? a to obstaja sploh? al sprejmes ali pa pac ne. jaz marsikaj sprejmem, a marsikaj tudi se ne. Si ne umisljam. Sebe pa itaq najtezje.

Lej ce ti meni ne verjames, je to tvoja stvar. Nihce te ne sili brat in komentirat moje pisanje ane. In jaz tudi ne pisem z namenom zadostiti tvojim potrebam ali kogarkoli potrebam po sprejemanju mene.

 

Skoda ker je sla debata v pravo smer in smo se fan pogovarjali o depresiji, zdej pa spet neki kr neki, kar s temo nima veze.

 

 

Se strinjam z mirnim tonom. Sem pa malo spremenila svoj post, bi rada da ponovno preberes. Pa ce lahko zbrises tisto ogromni citat od mene, ker ni pravi, ni ga vec.

 

BI ali homoseksualna usmerjenost ni patoloska , ampak normalna variacija ljubezni in spolnosti. Patoloske so druge stvari v sami spolnosti, npr, spolnost s predmeti, fetisizem, spolnost z otroki, kar je zlocin in zivalmi itd

 

ja napacna tema...

 

ampak res NE TEGA DELAT, ne vec trditi takih stvari !

 

Drugac ti ne morem pri takem delanju razlik na podlagi takih osnovnih stvari v OSNOVNEM SPREJEMANJU LJUDI , tudi sicer NIC VEC verjeti in zaupati v skoraj nic, kar se gres, ker, je tumac ... Ker to zame ni stvar starokopitnosti, ampak oblika sovraznosti do kar precejsnega procenta populacije : ne mores jih, nas, dajati k bolnikom, halo??

[free]

se en.

kaj pa ce bi se vsi spotikal en ob drugega pa s prostom kazal kaj pa ti, kaj pa ti kaj pa ti kaj pa ti.... full bi bil fajn forum

pejt se srt. pa sorry k diham/o, pa mamo mnenje.

 

ok, to je ze boljs. vsaj s temo ima veze, ne z nekimi tvojimi videnji (in bluzi) o nekom.

a ves, ce bi vsi pisali samo o tem kako drug drugega dojemamo in bluzili o nasih obcutkih do drugih, se ne bi kaj dosti drugega pogovarjali. pa tudi zato imamo posebej namenjeno temo z naslovom "Kaj si mislimo o pasamenziku na forumu"; ravno s tem namenom, da se nekega osebnega "preseravanja" ne prinasa v teme.

 

nekak o tem smo tudi pisali, a si sploh prebral kaj so/smo pisali? torej da je depresija lahko stvar sebicnosti. je ze porny s tem zacel.

aja, ti si verjetn spet uletu "na konc" neki a?

 

dej za začetek mal pr seb poglej. ti bi kr zapirala? pa sama dobrota te je.

 

mogoče imata pa depresija in sebičnost skupni imenovalec-strah, samo izražata se različno?

[mayita]

dej za začetek mal pr seb poglej. ti bi kr zapirala? pa sama dobrota te je.

mogoče imata pa depresija in sebičnost skupni imenovalec-strah, samo izražata se različno?

 

 

kaj naj pri sebi pogledam?

žal, nisi dojel kar sem hotela povedat

[free]

Aha. Jst kolebam med tem da so ljudje tako sebicni kot hkrati lahko tudi obcutljivi in potrebni pomoci.

Eni potrebujejo bolj brco, drugi bolj pomoci v drugacni, mehkejsi obliki.

 

Nekateri strokovnjaki so menda mnenja, da depresivni ljudje nujno potrebujejo pomoc in si sami ne znajo pomagat.

Jst bi reku, da je to odvisno do cloveka do cloveka. Eni se ne znajo postavit nazaj na noge, ker "predalec" zabluzijo. Zato potrebujejo pomoc.

Za zacetek neke odtujenosti so lahko razlicni vzroki, tudi sebicno razmisljanje, ki je kasneje vodi v depresijo. So te zacetni vzroki iz vidika druge osebe sebicni, majhni. A se kasneje sprevrzejo v hudo depresijo iz katere oseba ne najde vec izhoda. Tako taksna oseba potrebuje pomoc.

Kako oceniti ali oseba potrebuje pomoc, pa sega prek mene oz., si ne upam sodit.

 

Mislm da tudi sebicen clovek je lahko potreben pomoci, saj ima tudi sebicnost svoje vzroke in razloge. Sebicnost ima veckrat korenine v strahu.

Morda je depresija vcasih resljiva s tem, da se oseba pricne boriti za svoj obstoj in prezivetje ter cloveku dostojno zivljenje, a ne vedno.

Vcasih in ne redko depresija lahko vodi v samomor ali kaksne druge oblike nasilja ter neprimerne okoliscine, o katerih sem ze pisal prej.

 

Menda strokovnjaki, ki take pojave preucujejo ze dalj casa in s tem tudi resneje ukvarjajo, pravijo da je pravocasna pomoc zelo pomembna.

Veckrat so vzroki v neposredni bilizi osebe ki je depresivna; recimo v druzini. Zato je kot nekateri pravijo veckrat v zdravljenje vkljucena tudi druzina depresivne osebe.

 

V celoti napisanega se s teboj precej stinjam.

 

ne ni tako hudo ,kajti po večini so depresivni ljudje tisti ljudje ki so zelo čustveni in dobrega srca,pa naj bodo bogati ali revni.torej na svetu je še veliko dobrosrčnih in čustvenih ljudi in to mi daje upanje da se družba lahko še spremeni.zato je treba vsakemu depresivnemu človeku pomagati da najde spet svoj jaz in uravna svoja čustva na naraven način in ne z tabletami in inštitucijam,kajti te zavirajo čustva in zapirajo duha.

Sebični ljudje redkokdaj padejo v depresijo ampak enostavno takoj ponorijo, take pa je treba dati zapret.

[mayita]

A tega, da je depresija lahko zaradi bolezni in podobnih stvari pa ni nihče pomislil?

Vsi omenjate zdogločasenost, bogastvo celo ... aja, in da ne pozabim POLNO RIT vsega. Ma dajte no... ja mogoče je res, da pri revnih tega ni, ker se morajo neprestano biorit za svoj obtoj ... aha in smo spet pri polni riti ... dobro, sam da vem.

 

Potem se pa čudite, da ljudje ne zaupajo svojih težav .. kao ne se sramovat bolezni. My ass. Pa kao poduhovljen folk v teh temah, kaj je šele tam, kjer ni kao poduhovljenih ljudi.

 

 

Grem na 10 kil tablet zdej. Direkt.

 

Ker mam polno rit.

 

 

resnica je resnica nimaš kej,nisem nikoli rekla da se moraš sramovat če si depresiven. jaz ne vem a ste vsi toliko leni pa se vam ne da brati celih postov in preberete sam zadnji stavek ali pa vsako tretjo vrstico. ali pa mogoče enostavno ne dojamete.itak je pa zato tudi tako težko pomagat ljudem ker se nočejo soočit z resnico.....

[free]

Smo. Se posebej parkrat. Samo nismo eksplicitno navedli. Temvec le v okviru pisanja znotraj pisanega, ki je uokvirjalo tudi to, torej zdravje cloveka.

Ce pozorneje preberes omenjamo se kaj drugega kot le to. Ne vam pa, kolk nazaj si brala poste.

 

Skoda ker se spuscas v to kar nismo omenjali, namesto da pridodas, obogatis vsebino teme s tvoje strani.

 

 

A tega, da je depresija lahko zaradi bolezni in podobnih stvari pa ni nihče pomislil?

Vsi omenjate zdogločasenost, bogastvo celo ... aja, in da ne pozabim POLNO RIT vsega. Ma dajte no... ja mogoče je res, da pri revnih tega ni, ker se morajo neprestano biorit za svoj obtoj ... aha in smo spet pri polni riti ... dobro, sam da vem.

 

Potem se pa čudite, da ljudje ne zaupajo svojih težav .. kao ne se sramovat bolezni. My ass. Pa kao poduhovljen folk v teh temah, kaj je šele tam, kjer ni kao poduhovljenih ljudi.

 

Grem na 10 kil tablet zdej. Direkt.

 

Ker mam polno rit.

 

 

Sm popravu in dodal NE, ki sem ga prej pomotoma izpustil. In torej da, zdi se mi patoloska. Tko.

Ce mas s tem probleme je to tvoja stvar.

Kregat se pa tezit komu pa pejt komu drugemu ker to ti je ocitno ze precej casa tule na forumu namen. Tudi zato se konatsnto zapletas v koflikte z ljudmi tule.

men se ne da s tabo vec. pa se skoda teme je za tvoja kreganja.

 

 

Res sem nestrpna do nestrpnosti.

 

Dobro, ta del si bom vzela kot dejstvo glede tebe in odnosa do tega : "... jaz osebno nimam nic proti homoseksualcem ipd. jih sprejemam kot del druzbe. a to se ne pomeni, da se mi zdi njihova spolna preferenca pac patoloska... " .

 

Zakaj potem tole drugo pravis, al je zgoraj prej napaka :

 

"Po moje je homoseksualnost patoloski pojav." Toda si v isti sapi ZA posvojitve otrok za homoseksualce.

 

Ok, pravis, da ne gre za sovraznost, toda... Vem, kaj misliš povedat, ti to ločiš...

 

a je skoraj težko,da bi bil tako razumljen kot želiš in te lahko imajo večinoma za nestrpnega, težko se te drugače razume. Niso vsi misleci, ki bi abstrakto razmišljali, tudi če jim poveš.

[free]

Vsekakor se strinjam s teboj. Zato sem tudi Pornyu recimo odgovoril (zal precej dolg) post kot sem mu ga. Danes na tej strani ob 6:01

 

Spuščam se zato, ker hitijo nekateri omenjat samo to, da imamo preveč časa in da izkoriščamo bolniške!

To je posploševanje! ker ja - seveda se najdejo tudi taki ... samo tisti, ki so res depresivni, a mislite, da jim je to res prioriteta?

[free]

so bolniki ki so pripravljeni ubiti se kadarkoli bodo imeli to moznost.

zal se druzba ne ukvarja z njimi vedno na primeren nacin. pac pa tudi s tabletami, ko pa NISO vedno neuspesne v namenu. torej med tem ko se prepreci neko bolezensko stanje ali namera bolnika, lahko trpijo druge stvari, ki jih omenja mayita.

mislim da stroka v tem vedno bolj priznava da ni popolna v svojem nacinu. vsi se ucijo in to tudi ni vec vedno tabu priznati. pacienti stroka, vsi v procesu.

stvari pac niso crnobele. jsz nisem strucko, sem laik, in zato ne upam sodit odlocitve nekoga ki se s tem ukvarja ali preucije pol zivljenja recimo.

 

poznam pa starse otroka s katerim so imeli precej problemov. no, tudi otroka malo poznam. torej zelo lahko je govort za druge naj otroku ne dajejo tablet, tezje pa biti s tem soocen, ko recimo lasten otrok postane psihicni bolnik. nekateri ljudje enostavno ne znajo "pomagati" drugace. tudi terapevti niso vedno uspesni. in tudi ljudje se ne zanjo in ne vejo kam obrnit po pomoc, ko preizkusnje v zivljenju pridejo.

torej tablete niso vedno neuspesne. je pa odvisno kako relativiziramo pomen besede uspesnost.

za neko mamo je uspesnost lahko to, da se njen otrok noce vec ubiti in da postane aktiven del druzbe.

v nekih drugih merilih pa morda pomeni se kaj drugega in morda celo neuspesnost.

 

zato je mogoce fajn da imamo forume in se o tem pogovarjamo.

[free]

skor ja, zal, ker ob tem razmisljam bolj sam zase... ce bi za zihr vedu jih verjetn ne bi. tako pa "razmisljam na glas" po domace povedano.

 

A moraš vedno tko dolge poste pisat?