Depresija

[sin]

VEM, KAKŠEN LAHKO POSTANEŠ

 

Vem, kakšen lahko postaneš,

ko nisi izpil pijače Ljubezni:

 

obraz ti otrdi,

tvoje sladke mišice se zakrčijo,

otroke začne begati

čudni izraz v tvojem pogledu,

ki začne skrbeti celo tvoje lastno ogledalo

in nos.

 

Veverice in ptice začutijo tvojo žalost

in na visokem drevesu skličejo pomembno konferenco.

Odločijo se, kateri tajni napev bodo prepevale,

da bodo pomagale tvojemu umu in duši.

 

Celo angeli se bojijo tiste vrste norosti,

ki se obrne proti svetu

in začne metati ostro kamenje in puščice

v nedolžne

in v samega sebe.

 

O, dobro vem, kakšen lahko postaneš,

če ne piješ Ljubezni:

 

v iskanju skritih pomenov

lahko raztrgaš

vsak stavek, ki ga izgovorijo prijatelji in učitelji.

 

Lahko pretehtavaš vsako besedo

kot mrtvo ribo.

 

Lahko vzameš meter in izmeriš

iz vsakega kota svoje teme

lepe mere srca, ki si mu nekoč

zaupal.

 

Vem, kakšen lahko postaneš,

če ne piješ iz rok Ljubezni.

 

Zato vsi Veliki govorijo o

bistveni nuji,

da se spominjamo Boga,

da bi ga spoznali in uvideli,

kako igriv je,

in kako zelo rad bi,

rad nič drugega kot pomagal.

 

Zato Hafis pravi:

Prinesi svojo kupo sem k meni,

kajti jaz sem Sladki Stari Vagabund

z Brezmejnim Luknjastim Sodom

Luči in Smeha in Resnice,

ki ga je Ljubljeni privezal na moj hrbet.

 

Dragi moj,

prav zares te prosim, približaj svoje srce mojemu.

Kajti edino za to mi je mar,

da potešim tvojo žejo po svobodi!

 

Edino, kar lahko kadarkoli zanima Modrega človeka, je,

kako dajati Ljubezen!

 

-Hafis-

Popravljeno 3. junij 2010 -> sin

[teja]

Nisem prebrala cele teme, dolge čez 20 strani. Nekaj zadnjih postov kaže na to da komentirate tisti, ki predvidevate kako je, če ima človek depresijo, kako se počuti in kaj ga privede do tega, ne pa da delite izkušnjeo tem kako je, če jo imaš in kako se izvlečeš iz nje.

 

Mislim da bi osebne izkušnje "pomagale" tistim, ki se s tem spopadajo.

Jaz jih imam. Osebne in lahko podelim izkušnjo kako je če ima depresijo starš in kako je če se kot starš spopadaš z depresijo, samopoškodovanjem in siucidalnimi mislimi svojega otroka.

 

Če se kdo znajde v dilemi ali ej to kar se mu dogaja "normalno", lahko po ZS podelim svoje izkušnje.

lep dan

[butl]

Nisem prebrala cele teme, dolge čez 20 strani. Nekaj zadnjih postov kaže na to da komentirate tisti, ki predvidevate kako je, če ima človek depresijo, kako se počuti in kaj ga privede do tega, ne pa da delite izkušnjeo tem kako je, če jo imaš in kako se izvlečeš iz nje.

 

Mislim da bi osebne izkušnje "pomagale" tistim, ki se s tem spopadajo.

Jaz jih imam. Osebne in lahko podelim izkušnjo kako je če ima depresijo starš in kako je če se kot starš spopadaš z depresijo, samopoškodovanjem in siucidalnimi mislimi svojega otroka.

 

Če se kdo znajde v dilemi ali ej to kar se mu dogaja "normalno", lahko po ZS podelim svoje izkušnje.

lep dan

 

Lep dan tud teb, Teja

 

[none]

butl

 

"Čim bolj je družba bolna bolj se boji drugačnosti, ker je obremenjena samo z svojo samopodobo,

zato je depresija normalen pojav, ki ljudi opozarja na bolečine te družbe."

[butl]

butl

 

"Čim bolj je družba bolna bolj se boji drugačnosti, ker je obremenjena samo z svojo samopodobo,

zato je depresija normalen pojav, ki ljudi opozarja na bolečine te družbe."

 

Hojla None

 

Hja, mislm, zdej, ker smo družba ljudje in ker je vsak človk tud del te družbe in če ta človk depresira, seveda s tem opozarja druge člane te družbe, da ga boli.

 

A si mrbit hotu povedat kej druzga?

[none]

Hojla None

 

Hja, mislm, zdej, ker smo družba ljudje in ker je vsak človk tud del te družbe in če ta človk depresira, seveda s tem opozarja druge člane te družbe, da ga boli.

 

A si mrbit hotu povedat kej druzga?

 

Še 100x preberi moj komentar pa boš mogoče razumel. butl)

[butl]

Še 100x preberi moj komentar pa boš mogoče razumel. butl)

 

Hojla None

 

Pravzaprav je tkole. Depresija je lahko posledica organskih sprememb delovanja organizma, dednih danosti in pa notranje psihične stabilnosti posameznika v kritičnih situacijah. Pustva prvi dve komponenti, ker sta kakršni pač sta a ne.

 

Na notranjo psihično stabilnost posameznika pa vpliva predvsem popotnica, ki jo je dobil znotraj osnovne socialne celice, to je družine v kakršnikoli obliki. Se prav, če so ga ljudje, ki so bili v njegovem otroštvu najpomembnejši /ponavad sta to starš, en starš, stari starši, tete, strici, bratje, sestre, skrbniki.../ vzgojili v ljubezni tako, da so mu vcepili samospoštovanje, samozavest, odgovornost, sočutje, potem bo ta človek manj občutljiv na zunanje vplive, kar pomeni, da bo potreben mnogo močnejši stres, da se bo sesul, kot pri nekom, ki potrebuje potrjevanje od zunaj, ki je bil zavijan v vato...pa tko.

 

Seveda je primerov depresije v "bolani" družbi več, ker je nivo stresa pač višji in manj posameznikov, ki so bili na ta nivo v svojih družinah pripravljeni.

 

Zakaj pa določene kritične situacije v družbi pripomorejo k zmanjšanju depresije v populaciji /recimo v vojni/, je pa baje v zelo ojačanem preživetvenem nagonu /strokovnjaki govorijo o spremenjenem izločanju nekih snovi in s tem spremenjenem delovanju organizma/, kar ima za posledico tudi spremembe v miselnem vrednostnem sistemu posameznika. Je pa zanimivo /tko opažajo/, da se potem, ko taka krizna situacija mine, drastično poveča število primerov depresije /posttravmatski sindrom/.

 

Da na tem je nekej, se vid recimo tud v situacijah, ko en depresira, pa se mu zgodi kej fest bolečega, recimo, ko je ogroženo njegovo življenje al pa življenje njegovih najdražjih. Takrat ponavad neha depresirat. Je pa tud res, da to velja v primerih, ko je človk še kokr tolk funkcionalen. Če je neodziven, tud to ne pomaga. Takrat ponavad zaležejo samo tablete in so drugi pristopi kokrtolk učinkoviti šele pol, ko se človk začne odzivat.

 

Ni ti treba 100x brat. Ma, ni ti treba sploh brat.

 

[Alan_New]

Je pa tud res, da to velja v primerih, ko je človk še kokr tolk funkcionalen. Če je neodziven, tud to ne pomaga. Takrat ponavad zaležejo samo tablete in so drugi pristopi kokrtolk učinkoviti šele pol, ko se človk začne odzivat.

Po mojem mnenju, nepreverjenem, bi pomagalo tudi težko fizično delo, da jih zbudi iz apatičnosti.

[butl]

Po mojem mnenju, nepreverjenem, bi pomagalo tudi težko fizično delo, da jih zbudi iz apatičnosti.

 

Po večkrat preverjenem... ne pomaga. Žal. /v primeru popolne neodzivnosti, ne pa tiste v stilu "dej pust me pr mir, ne morem"/

 

[mayita]

jaz mislim da bi se moral cel sistem zdravljenja zamenjat. Najlažje je dati paciento tablete, mislim, človek rata apatičen in ni se ti treba ukvarjat z njim in njegovo bolečino.bolečina v človeku ostane samo ko vzame tableto mu je čisto vseeno.ko si depresiven si zaspan nimaš volje do ničesar potlej ti dajo tableto imaš enake simpotme samo da ne stokaš več v tem je razlika in da si ne moreš vzeti življenja ker enostavno nimaš moči. v tem je ves trik zdravljenja s tabletam.

[free]

Jst pa mislim, da bi se mogu sistem zdravljenja izboljsat. Preuredit, dodat, vzet, izboljsat tam kje je potrebno. itaq

veliko ima zdravstvo dobrega, in dela se na tudi na tem da se popravi, izboljsa.

ce pogledamo recimo 50 let nazaj ali 100 let nazaj je precej razlike ane.

 

mislim pa da bi mogli najprej preuredit se kaj drugega da bi lahko tudi zdravstvo. celotni sistem nacin bivanja cloveka odnose itn. osnovo.

namrec skoraj nemogoce je en segment in tak segment kot je zdravstvo povsem preuredit, ko pa je tako zelo povezan z vsem drugim. recimo ekonomijo.

 

celotna druzba temelji na precej starih vzorcih delovanja, ki postajajo vedno manj primerni. sedaj se ze rusijo in vklapljajo nove vrednote. pocasi.

in se dobro, da ne prehitro, ceprav bi bilo bolje hitreje.

 

 

aha. zalostno res. samo, nekateri se "pozdravijo" do te mere, da kasneje postanejo "normalen" del druzbe ane?

Ali torej niso vsaj do ene mere pozdravljeni? Kdo o tem lahko odloca, ali so ali ne? Stars depresivnega otroka? Zdravnik? Sorodnik? Stroka? Verjetno kakor kdaj.

No, to so ze sirsa moralna vprasanja... v katerih bi mnogo ljudi imelo precej razlicna mnenja. Prav zato pa karkoli spremeniti, zamenjati v tej druzbi ni lahko, saj se soocimo z veliko razlicnih interesov, mnenj, smiselnih argumentov, potreb, itn.

Ampak vzstrajnost posameznikov spreminja in tudi visja zavest mnozice pocasi spreminja.

 

jaz mislim da bi se moral cel sistem zdravljenja zamenjat. Najlažje je dati paciento tablete, mislim, človek rata apatičen in ni se ti treba ukvarjat z njim in njegovo bolečino.bolečina v človeku ostane samo ko vzame tableto mu je čisto vseeno.ko si depresiven si zaspan nimaš volje do ničesar potlej ti dajo tableto imaš enake simpotme samo da ne stokaš več v tem je razlika in da si ne moreš vzeti življenja ker enostavno nimaš moči. v tem je ves trik zdravljenja s tabletam.

[mayita]

Jst pa mislim, da bi se mogu sistem zdravljenja izboljsat. Preuredit, dodat, vzet, izboljsat tam kje je potrebno. itaq

veliko ima zdravstvo dobrega, in dela se na tudi na tem da se popravi, izboljsa.

ce pogledamo recimo 50 let nazaj ali 100 let nazaj je precej razlike ane.

 

mislim pa da bi mogli najprej preuredit se kaj drugega da bi lahko tudi zdravstvo. celotni sistem nacin bivanja cloveka odnose itn. osnovo.

namrec skoraj nemogoce je en segment in tak segment kot je zdravstvo povsem preuredit, ko pa je tako zelo povezan z vsem drugim. recimo ekonomijo.

 

celotna druzba temelji na precej starih vzorcih delovanja, ki postajajo vedno manj primerni. sedaj se ze rusijo in vklapljajo nove vrednote. pocasi.

in se dobro, da ne prehitro, ceprav bi bilo bolje hitreje.

 

 

aha. zalostno res. samo, nekateri se "pozdravijo" do te mere, da kasneje postanejo "normalen" del druzbe ane?

Ali torej niso vsaj do ene mere pozdravljeni? Kdo o tem lahko odloca, ali so ali ne? Stars depresivnega otroka? Zdravnik? Sorodnik? Stroka? Verjetno kakor kdaj.

No, to so ze sirsa moralna vprasanja... v katerih bi mnogo ljudi imelo precej razlicna mnenja. Prav zato pa karkoli spremeniti, zamenjati v tej druzbi ni lahko, saj se soocimo z veliko razlicnih interesov, mnenj, smiselnih argumentov, potreb, itn.

Ampak vzstrajnost posameznikov spreminja in tudi visja zavest mnozice pocasi spreminja.

 

 

ja se "pozdravijo" glih toliko da so spet delujejo z družbo oziroma za družbo iz bolnika naredijo robota.verjetno sem črnogleda glede tega ampak videla sem toliko ubogih ljudi ki kličejo na pomoč da jim nekaj ni prav amapk ravno ta družba jih hitro zatre in naredi robote iz njih.

recimo konkreten primer.pred dvema letoma sem delala nekje na gorenskem in tam so mi dali za pomagača. župnika ki so rekli da se mu je zmešal.zdravil se je v polju potlej ga pa je drugi župnik vzel v svoje okrilje in sta tudi probala vmes brez tablet. z Njim sem delala dobre tri mesece.Fant je bil brihten križanko je rešil v petih minutah tekoče govoril latinsko v glavnem pameten.zakaj se mu je zmešal?ker je bil prepameten za cerkev in je hotel iztopit a mu niso pustili. v času ko je začel dalal z mano, veliko ni mogel, ker je bil pod vplivom tablet, ko pa je nehaj jemati tablete je bil čisto drugi človek, samo ker je živel z župnikom, ki ga je spet uvajal da vodi maše in druge stvari ,isto rutino je imel kot tik pret tem ko se mu je zmešal,zato se mu je poslabšalo in je hotel narediti samomor, ker pač ne vidi drugega izhoda.Egoistično pomaganje nekomu mu samo škodi.Družba pomaga sočloveku samo z nekim namenom, ki njim ustreza, posamezniku pa ne. torej po dveh letih je človek hotel nevemkolikokrat narediti samomo, ker ga drugi ne poslušajo in ker ga ne pustijo iztopit iz cerkve.in seveda zdaj je na večji dozi in samo spi in nič ne dela.če je to pomaganje sočloveku,se velikokrat vprašam.drugi župnik pač vidi veselje v svojem poklicu in ne vem zakaj ne vidi da zraven njega nekdo počasi umira.....

da bi zbolšali sisteme moramo začeti pri posameznikih mentalno. sistemi so lahko super sam kako bodo delovali pa je odvisno od mentalitete človeka ki ga vodi.

[mayita]

Po večkrat preverjenem... ne pomaga. Žal. /v primeru popolne neodzivnosti, ne pa tiste v stilu "dej pust me pr mir, ne morem"/

 

[/quote

 

 

velikokrat pa pomaga vsaj pri tistih ki niso nafilani s tabletam.je pa res vsak človek je razred zase zato jih ne moremo sploh pa psihičnih bolnikov zdraviti po statistiki.v bolnišnici dela veliko osebja ki seveda imajo vse papirje da lahko delajo so izšolani nisop pa kos bolnikom in tudi njim se potlej vsaketoliko malo zmeša. S tem da zdravnik bo lahko prišel nazaj delat, navaden državljan bo pa težje dobil spet delo.stigmata pri nas še zelo obstaja.

[free]

s tem se strinjam

Zdravstvo ne moremo dat celo v en kos. V okviru dolocene vrste zdravljenja pa je drugace. Nekatere oblike v dolocenih okirjih so potrebne vecjih sprememb kot druge.

da bi zbolšali sisteme moramo začeti pri posameznikih mentalno. sistemi so lahko super sam kako bodo delovali pa je odvisno od mentalitete človeka ki ga vodi.

 

Aja? Se nism vidu, verjamem pa da ja.

stigmata pri nas še zelo obstaja.

[none]

celotna druzba temelji na precej starih vzorcih delovanja, ki postajajo vedno manj primerni. sedaj se ze rusijo in vklapljajo nove vrednote. pocasi.

in se dobro, da ne prehitro, ceprav bi bilo bolje hitreje.

 

Katere vzorce pa imaš tu v mislih????

[free]

pikove pa karo. vcasih so se srcni in tudi krizi.

 

recimo da je normalen povprecen delavnih 8 ur. vsak dan - je nenaravno. da se delo ne ravna tudi po silah narave.

da je placilno sredstvo denar. da banke zaracunavajo obresti.

da imamo davke namesto prispevke. da niso vse prioritete res prioritete.

da povprecje odlocanja izhaja iz piramidnega sistema (svet - direktor - vodje - delavci) recimo.

da niam vsak clovek osnovnega dohodka. da se placa ljudi glede na sposobnost namesto na posameznikov trud. da se tako nepravicno deli tudi dobrine. da dobrine ene drzave niso obrine vseh drzav, in da o njih ne odloca cel svet. da nimamo samo ene svetovne vojske . vojske pomoci cloveku. da nimamo samo enega svetovnega zdravstva do katerega je vsak clovek upravicen, tako kot je upravicen do osnovne pijace in hrane ter izobrazevanja.

recimo.

[none]

pikove pa karo. vcasih so se srcni in tudi krizi.

 

recimo da je normalen povprecen delavnih 8 ur. vsak dan - je nenaravno. da se delo ne ravna tudi po silah narave.

da je placilno sredstvo denar. da banke zaracunavajo obresti.

da imamo davke namesto prispevke. da niso vse prioritete res prioritete.

da povprecje odlocanja izhaja iz piramidnega sistema (svet - direktor - vodje - delavci) recimo.

da niam vsak clovek osnovnega dohodka. da se placa ljudi glede na sposobnost namesto na posameznikov trud. da se tako nepravicno deli tudi dobrine. da dobrine ene drzave niso obrine vseh drzav, in da o njih ne odloca cel svet. da nimamo samo ene svetovne vojske . vojske pomoci cloveku. da nimamo samo enega svetovnega zdravstva do katerega je vsak clovek upravicen, tako kot je upravicen do osnovne pijace in hrane ter izobrazevanja.

recimo.

 

Ja se strinjam.

To kar imaš v mislih se nikoli nebo uresničilo!!!

Čisto preprosto zato, ker družba ne pelje v to smer.

[FixMinze]

• Menim, da še vedno obstaja genski nagib k depresiji. Pa tudi možno,da če te preveč potegne, da ti res samo še tabletka pomaga, ker že izgubiš možnost, da bi kemijo možganov sam s spremembo v razmišljanju spremenil nazaj na normalen nivo.

• Depresija je stanje v katerem oseba ocenjuje, da takšna kot je ne more živeti v tem svetu in da je nemogoče karkoli v zvezi s tem postoriti in se zatorej obrne stran od življenja. Poznam eno deklico, ki ji je umrla babica in je za njo ful skrbela preden je prešla. Z njeno smrtjo je padla v depresijo. Fino ji je bilo dokler je lahko reševala življenje svoje babice, zatem pa življenje ni več bilo kar je bilo do tedaj.

• Zej kakorkoli obrnem svet za večino ljudi ni takšen, da v njen nebi mogli iskati sreče in bi zatorej lahko potegnil črto, da so stanja depresije pri veliko ljudeh neke vrste samopomilovanje in zatiskanje pred možnostmi v svetu ( tudi ne nujno, da je depresivni osebek takrat v stanju to dojeti ), ker je veliko od teh možnosti pač dosegljivih le s precej truda in volje.

 

 

Mene osebno razveseljuje vdajanje v ujetost sveta v krožno ponavljajoče gibanje in izpopolnjevanje ali spoznavanje tega krožnega gibanja

[Iknee]

Težava pri depresivnih je v tem, da depresija sama onemogoča realizacijo nasvetov o tem, kako ne biti depresiven, potem ko človek zdrsne že res globoko vanjo. Kaj pravzaprav depresija je, pa še nisem slišala nič posebno pametnega. Za psihiatrijo je to nevrotransmiterska motnja in jo zdravijo z zdravili, za nekatere psihoterapevte je depresija povezana z vedenjskimi vzorci in temeljnim odnosom do življenja in jo zdravijo s vedenjsko-kognitivnimi pristopi, za bioenergetike motnja v pretoku energij etc.etc... za Pornyja klic po pozornosti. Pa še vprašanja, kaj imajo prirojene lastnosti pri tem (nagnjenost k pesimizmu...). Nisem strokovnjakinja za depresijo pa tud nobenih osebnih izkušenj nimam z njo. (sem na srečo tiste sorte človk, ki padce v psihi sproti zregulira tako, da gre v hribe al pa na Cres). Se mi pa kolikor poznam ljudi z depresijo zdi, da bi depresija lahko bila posledica prekinitve ali odmika (zarad kakršnega koli razloga že) od notranjega vira življenjske energije in notranje radosti, zato ne verjamem, da karkoli, kar pride od zunaj, lahko trajno pomaga. Človek bi moral spet priti v stik s svojim bistvom, da bi lahko vzpostavil tok življenjske energije in tiste temeljne brezpogojne življenjske radosti. Ko je ta stik vzpostavljen, pa šele lahko greš v naravo in jo čutiš in ti to povratno krepi življenjsko energijo. Dokler imajo depresivci ta stik prekinjen ali zelo zelo oslabljen (z drugimi besedami niso v stiku s svojim pravim bistvom), narave sploh ne čutijo in jim zato čisto nič ne pomaga, če jih nekdo natera v hribe, oziroma tja sploh niso zmožni iti, ker nimajo energije za kaj takega. Čisto mogoče se mi zdi, da je motnja v količini določenih nevrotransmiterjev v možganih samo materialna posledica prekinjenega/zelo oslabljenega stika s svojim bistvom. Tega seveda nobene tablete ne bodo pozdravile, pa tudi to ne bo pomagalo, da depresivca napizdiš in ga nateraš v hribe. Kolikor sem videla, pomagajo pristopi, ki omogočajo zelo globinsko integracijo človekovega bitja in vključujejo tudi duhovni aspekt (npr. globinski psihoterapevtski pristopi, ki temeljijo na spoznanjih Pierrakosa in njgovih predhodnikov, pa tudi nekateri šamani znajo te povezave v globinah zelo dobro poštimat). No, potem je pa tukaj kajpak vzdrževanje notranje celovitosti - preventiva depresije, to je pa vsakodnevna dejavnost vsakega posameznika.

[free]

:palec:

 

-

Sicer pa neeeee, zihr je krivo to, da ljudje ne uzivajo primerne soli.

[DejanCare]

Pr depresiji naj bi imela veliko vlogo potlačena jeza ter bes.

[Magister]

depresija je je le ime za ideje oz. prepričanja, ki so močno v konfliktu s tem kar je-resnico. Posledično nastopi hujša oblika trplenja oz. depresija.

[Matjaž Bogdan]

Težava pri depresivnih je v tem, da depresija sama onemogoča realizacijo nasvetov o tem, kako ne biti depresiven, potem ko človek zdrsne že res globoko vanjo. Kaj pravzaprav depresija je, pa še nisem slišala nič posebno pametnega. Za psihiatrijo je to nevrotransmiterska motnja in jo zdravijo z zdravili, za nekatere psihoterapevte je depresija povezana z vedenjskimi vzorci in temeljnim odnosom do življenja in jo zdravijo s vedenjsko-kognitivnimi pristopi, za bioenergetike motnja v pretoku energij etc.etc... za Pornyja klic po pozornosti. Pa še vprašanja, kaj imajo prirojene lastnosti pri tem (nagnjenost k pesimizmu...). Nisem strokovnjakinja za depresijo pa tud nobenih osebnih izkušenj nimam z njo. (sem na srečo tiste sorte človk, ki padce v psihi sproti zregulira tako, da gre v hribe al pa na Cres). .

 

Kar pomeni eden od naravnih antidepresivov.(od športa do čokolade(visoki GI) in nazaj)

 

Lepo bodi

 

Matjaž

[janko]

tkole zjutrej je učas težje iz postle kt iz depresije

[FixMinze]

Težava pri depresivnih je v tem, da depresija sama onemogoča realizacijo nasvetov o tem, kako ne biti depresiven, potem ko človek zdrsne že res globoko vanjo. Kaj pravzaprav depresija je, pa še nisem slišala nič posebno pametnega. Za psihiatrijo je to nevrotransmiterska motnja in jo zdravijo z zdravili, za nekatere psihoterapevte je depresija povezana z vedenjskimi vzorci in temeljnim odnosom do življenja in jo zdravijo s vedenjsko-kognitivnimi pristopi, za bioenergetike motnja v pretoku energij etc.etc... za Pornyja klic po pozornosti. Pa še vprašanja, kaj imajo prirojene lastnosti pri tem (nagnjenost k pesimizmu...). Nisem strokovnjakinja za depresijo pa tud nobenih osebnih izkušenj nimam z njo. (sem na srečo tiste sorte človk, ki padce v psihi sproti zregulira tako, da gre v hribe al pa na Cres). Se mi pa kolikor poznam ljudi z depresijo zdi, da bi depresija lahko bila posledica prekinitve ali odmika (zarad kakršnega koli razloga že) od notranjega vira življenjske energije in notranje radosti, zato ne verjamem, da karkoli, kar pride od zunaj, lahko trajno pomaga. Človek bi moral spet priti v stik s svojim bistvom, da bi lahko vzpostavil tok življenjske energije in tiste temeljne brezpogojne življenjske radosti. Ko je ta stik vzpostavljen, pa šele lahko greš v naravo in jo čutiš in ti to povratno krepi življenjsko energijo. Dokler imajo depresivci ta stik prekinjen ali zelo zelo oslabljen (z drugimi besedami niso v stiku s svojim pravim bistvom), narave sploh ne čutijo in jim zato čisto nič ne pomaga, če jih nekdo natera v hribe, oziroma tja sploh niso zmožni iti, ker nimajo energije za kaj takega. Čisto mogoče se mi zdi, da je motnja v količini določenih nevrotransmiterjev v možganih samo materialna posledica prekinjenega/zelo oslabljenega stika s svojim bistvom. Tega seveda nobene tablete ne bodo pozdravile, pa tudi to ne bo pomagalo, da depresivca napizdiš in ga nateraš v hribe. Kolikor sem videla, pomagajo pristopi, ki omogočajo zelo globinsko integracijo človekovega bitja in vključujejo tudi duhovni aspekt (npr. globinski psihoterapevtski pristopi, ki temeljijo na spoznanjih Pierrakosa in njgovih predhodnikov, pa tudi nekateri šamani znajo te povezave v globinah zelo dobro poštimat). No, potem je pa tukaj kajpak vzdrževanje notranje celovitosti - preventiva depresije, to je pa vsakodnevna dejavnost vsakega posameznika.

 

• Trditev, da tablete ne izboljšajo stanja je napačno. Figurativno se lahko primerja droge in zdravila za bolezni psihe, ker oboje za določen čas spremeni stanje uma. Ne rešijo pa nas zdravila pred samim sabo.

• In jasno lahko telesno stanje pripomore k stanju duha in obratno. Telesno stanje v možganih, ki ga povzroči zdravilo lahko pripomore k boljšemu stanju duha.

 

 

depresija je je le ime za ideje oz. prepričanja, ki so močno v konfliktu s tem kar je-resnico. Posledično nastopi hujša oblika trplenja oz. depresija.

 

Namesto depresije lahko uporabiš tudi drugo poljubno besedo, ki ne opisuje depresije.

paranoidnost je je le ime za ideje oz. prepričanja, ki so močno v konfliktu s tem kar je-resnico. Posledično nastopi hujša oblika trplenja oz. paranoidnost.

Kar čem rečt je, da nisi opisal kaj depresija je.

 

 

 

 

 

a čokolada je naravni antidepresiv? madonca, men ni nikol nč pomagala. morda zato, k nism vedla

 

Po eni raziskavi so ljudje, ki pojejo več čokolade manj srečni …