Depresija

[domoljubka]

...Ja ...Aboyanasanna...

Zna bit še najbolj narobe, ko se nam zatakne v najožji celici družbe...to je družina....

 

Človek v vsem tem svetovnem kaosu rabi nek varen kotiček....v katerem se lahko počuti sprejetega, razumljenega ...v katerem se ne rabi pretvarjati in se lahko izrazi v vsem kar doživlja in raste ....v vsem kar namerava.

Družina in dom naj bi bila tisti kokonček vesolja, iz katerega še najbolj črpamo moč in zagon za vse nadaljne podvige...in domači ljudje... naj bi nam bili nekako najbližje, v vsem, kar nas sicer tudi širše obdaja in prihaja na pot našega razvoja.....

Domači so tudi naše ogledalo....in odnosi znotraj družine so odsev tega, kar v tem ogledalu gledamo, slišimo, podoživljamo...

 

Na čase se pa lahko to čudežno ogledalo lahko mal izboči, uboči.... zamaže....

Mogoče smo premalokrat že vmes poskrbeli za to, da bi ga s čisto navadno krpo sproti pobrisali.....

 

Tej čudežni krpi... pa se reče na kratko- iskrenost.

 

Nekateri jo ne znajo prijeti v roke, z njo težko brišejo svoje negibne kipce žalosti, strahov in namer.

In potem, ko se tako pred to ogledalo postavimo vsi člani družine....se nekako narobe vidimo, to sliko globoko vtisnemo v spomin...in nato, ko gremo v širši svet...takšno podobo nevede nosimo s seboj...

 

...Verjetno do takrat, dokler se ne bo nekdo spomnil...čisto enega majhnega trika....

...Poiskati to navadno krpo in pobrisati to navadno umazanijo in prah, ki sta se na tem ogledalu nabrala...

To je lahko čisto navadno srečanje, enostavno priznaje, da se pogrešamo, da smo storili narobe, ko smo se izrazili pretrdo, da smo užalili eden drugega..skratka naredili napako...

Medtem, ko brišemo ta prah in umazanijo, je morda potrebno zraven... le še nujno določiti mejo -do kje nas to moti in kje je je ta znak http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/p025.gif

In potem nam ostane samo še eno edino pravilo...da se tega držimo in s tem pokažemo, da mislimo resno ....

 

Sicer pa....vse ob svojem času....

Morda je kdaj tako, da starši nekako ne razumejo, da otroci niso njihova lastnina....(seveda zna bit tudi obratno )....

Posesiva zna namnožiti še druga uničevalna orožja, kot sta pretirana manipulativnost, jeza, spletke, laži kot praviš....

..Ali pa Bog ne daj ...še kaj hujšega....

Neiskrenost in dom ne gresta nekako skupaj....

 

Nekje je nekdo nekoč zapisal, da so staršem dani otroci na izposojo ....

V bistvu je v tem stavku zajeto veliko resnice...

Ko si odrasli omislimo otroke...in jih dobimo...bi morali nekako tudi vedeti, da smo od univerzuma dobili priliko daru ....postati učitelj in hkrati učenec.

Če na to lekcijo nismo pripravljeni....se ustvari kaos odnosov ...in potem seveda ni čudno ...ko tako polomljenih duš...tudi polomljeno tavamo po svetu...in odsevamo polomljen svet.

 

Včasih je s tem kar nosimo v sebi težko živeti in še težje začeti sprejemati zunanji svet.

Lahkotnost bivanja in drsenja po naših življenjih zna bit pogojena ravno s temi izkušnjami razpleta najbolj zgodnjega življenja...

 

Prav je, da odnose ne jemljemo tako površno....ker navsezadje smo tukaj , da se ravno iz njih, razvijamo in učimo tako sebe, kot druge okoli nas...

S tem, ko iščemo možnosti in naše skrite zaklade...spoznavamo moč naših duš in tega brezmejnega kar nas obdaja...in nam je na razpolago.

 

Prav je, da znamo nadaljevati pot, ko pridemo do križišča...včasih izberemo čudovito pot v neznano....si naredimo svoj dom, znamo poiskati nove prijatelje...ljudi , ki nas podpirajo in nam prisluhnejo...

Prav pa je tudi, da ne zapiramo za seboj vrat na silo, treskoma...zraven pa vsaj ne izrazimo zakaj smo to storili ....ker nekaterih zadev ni mogoče samo pokopati in izbrisati....

Morda je kdaj to res potrebno...ampak pomemben je tudi čas in proces, ki si ga za to vzamemo...

Ker... kar prizadene naše bližnje...zna še bolj prizadeti nas...

Kar šokira bližnje...šokira spet tudi nas....

Občutki in misli naj ne bi ostajali nekje v megli....

 

Prav je Aboyanasanna , da si našla svoj mir in pristan, če te v tvojem prejšnjem domu niso razumevali in so ti s čim blokirali svobodo in razvoj.

Dobro pa je razčistit jasno in glasno, se izrazit morda tudi tistemu, ki te je prizadel...če ne drugače pišeš dnevnik ali pa napišeš iskreno pismo v katerem odložiš vsa svoja občutenja.

Morda boš to pismo, ko bo čas za to, oddala tistemu, ki mu je namenjeno, morda ga boš prebrala fantu, prijateljici, morda terapevtu...ali pa ga boš preprosto shranila in počakala na primernejši trenutek...

Fajn pa je, če se o tem pogovarjaš in nekako izražaš... ker s tem rušiš tiste notranje jezove...ki si si jih morala postavljati , da te ni kam odneslo....

 

...Veš, sej mogoče je to obdobje v katerem se ti sedaj nahajaš nekako najbolj težavno obdobje...

V bistvu ni lahko nikomur, ko gre v svet....in fajn je, če je pri tem nek " blagoslov " najbližjih... domačih...kar ga pa ti kot vidim nimaš.

Nisi bila deležna te pomoči pri odpravi na pot.

Če tega ni, potem je vse še težje...zato so tvoji problemi z zdravjem verjetno tako silovito izbruhnili....

In še enkrat ...prav je, da si za to vzameš nekaj časa več...in na primeren način razčistiš s temi občutki in čustvi...in se o tem čim več pogovarjaš...

Vse ostalo se bo potem v lajfu nekako postavilo na pravo mesto in sčasoma uredilo.

Morda bo zadostovalo, da o tem govoriš samo s fantom...morda pa boš tokom procesa zdravljenja ugotovila, da moraš o tem spregovoriti še s kom...

Na voljo ti je lahko tudi terapevt za pogovore, terapevtske skupine v katere lahko povabiš tudi tiste, ki so te prizadeli...

 

Veliko zdravja, ljubezni in sončnih dnevov ti želim Aboyanasanna.....

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love.gif

[aboyanasanna]

...Ja ...Aboyanasanna...

Zna bit še najbolj narobe, ko se nam zatakne v najožji celici družbe...to je družina....

 

Človek v vsem tem svetovnem kaosu rabi nek varen kotiček....v katerem se lahko počuti sprejetega, razumljenega ...v katerem se ne rabi pretvarjati in se lahko izrazi v vsem kar doživlja in raste ....v vsem kar namerava.

Družina in dom naj bi bila tisti kokonček vesolja, iz katerega še najbolj črpamo moč in zagon za vse nadaljne podvige...in domači ljudje... naj bi nam bili nekako najbližje, v vsem, kar nas sicer tudi širše obdaja in prihaja na pot našega razvoja.....

Domači so tudi naše ogledalo....in odnosi znotraj družine so odsev tega, kar v tem ogledalu gledamo, slišimo, podoživljamo...

 

Na čase se pa lahko to čudežno ogledalo lahko mal izboči, uboči.... zamaže....

Mogoče smo premalokrat že vmes poskrbeli za to, da bi ga s čisto navadno krpo sproti pobrisali.....

 

Tej čudežni krpi... pa se reče na kratko- iskrenost.

 

Nekateri jo ne znajo prijeti v roke, z njo težko brišejo svoje negibne kipce žalosti, strahov in namer.

In potem, ko se tako pred to ogledalo postavimo vsi člani družine....se nekako narobe vidimo, to sliko globoko vtisnemo v spomin...in nato, ko gremo v širši svet...takšno podobo nevede nosimo s seboj...

 

...Verjetno do takrat, dokler se ne bo nekdo spomnil...čisto enega majhnega trika....

...Poiskati to navadno krpo in pobrisati to navadno umazanijo in prah, ki sta se na tem ogledalu nabrala...

To je lahko čisto navadno srečanje, enostavno priznaje, da se pogrešamo, da smo storili narobe, ko smo se izrazili pretrdo, da smo užalili eden drugega..skratka naredili napako...

Medtem, ko brišemo ta prah in umazanijo, je morda potrebno zraven... le še nujno določiti mejo -do kje nas to moti in kje je je ta znak http://www.cosgan.de/images/smilie/konfus/p025.gif

In potem nam ostane samo še eno edino pravilo...da se tega držimo in s tem pokažemo, da mislimo resno ....

 

Sicer pa....vse ob svojem času....

Morda je kdaj tako, da starši nekako ne razumejo, da otroci niso njihova lastnina....(seveda zna bit tudi obratno )....

Posesiva zna namnožiti še druga uničevalna orožja, kot sta pretirana manipulativnost, jeza, spletke, laži kot praviš....

..Ali pa Bog ne daj ...še kaj hujšega....

Neiskrenost in dom ne gresta nekako skupaj....

 

Nekje je nekdo nekoč zapisal, da so staršem dani otroci na izposojo ....

V bistvu je v tem stavku zajeto veliko resnice...

Ko si odrasli omislimo otroke...in jih dobimo...bi morali nekako tudi vedeti, da smo od univerzuma dobili priliko daru ....postati učitelj in hkrati učenec.

Če na to lekcijo nismo pripravljeni....se ustvari kaos odnosov ...in potem seveda ni čudno ...ko tako polomljenih duš...tudi polomljeno tavamo po svetu...in odsevamo polomljen svet.

 

Včasih je s tem kar nosimo v sebi težko živeti in še težje začeti sprejemati zunanji svet.

Lahkotnost bivanja in drsenja po naših življenjih zna bit pogojena ravno s temi izkušnjami razpleta najbolj zgodnjega življenja...

 

Prav je, da odnose ne jemljemo tako površno....ker navsezadje smo tukaj , da se ravno iz njih, razvijamo in učimo tako sebe, kot druge okoli nas...

S tem, ko iščemo možnosti in naše skrite zaklade...spoznavamo moč naših duš in tega brezmejnega kar nas obdaja...in nam je na razpolago.

 

Prav je, da znamo nadaljevati pot, ko pridemo do križišča...včasih izberemo čudovito pot v neznano....si naredimo svoj dom, znamo poiskati nove prijatelje...ljudi , ki nas podpirajo in nam prisluhnejo...

Prav pa je tudi, da ne zapiramo za seboj vrat na silo, treskoma...zraven pa vsaj ne izrazimo zakaj smo to storili ....ker nekaterih zadev ni mogoče samo pokopati in izbrisati....

Morda je kdaj to res potrebno...ampak pomemben je tudi čas in proces, ki si ga za to vzamemo...

Ker... kar prizadene naše bližnje...zna še bolj prizadeti nas...

Kar šokira bližnje...šokira spet tudi nas....

Občutki in misli naj ne bi ostajali nekje v megli....

 

Prav je Aboyanasanna , da si našla svoj mir in pristan, če te v tvojem prejšnjem domu niso razumevali in so ti s čim blokirali svobodo in razvoj.

Dobro pa je razčistit jasno in glasno, se izrazit morda tudi tistemu, ki te je prizadel...če ne drugače pišeš dnevnik ali pa napišeš iskreno pismo v katerem odložiš vsa svoja občutenja.

Morda boš to pismo, ko bo čas za to, oddala tistemu, ki mu je namenjeno, morda ga boš prebrala fantu, prijateljici, morda terapevtu...ali pa ga boš preprosto shranila in počakala na primernejši trenutek...

Fajn pa je, če se o tem pogovarjaš in nekako izražaš... ker s tem rušiš tiste notranje jezove...ki si si jih morala postavljati , da te ni kam odneslo....

 

...Veš, sej mogoče je to obdobje v katerem se ti sedaj nahajaš nekako najbolj težavno obdobje...

V bistvu ni lahko nikomur, ko gre v svet....in fajn je, če je pri tem nek " blagoslov " najbližjih... domačih...kar ga pa ti kot vidim nimaš.

Nisi bila deležna te pomoči pri odpravi na pot.

Če tega ni, potem je vse še težje...zato so tvoji problemi z zdravjem verjetno tako silovito izbruhnili....

In še enkrat ...prav je, da si za to vzameš nekaj časa več...in na primeren način razčistiš s temi občutki in čustvi...in se o tem čim več pogovarjaš...

Vse ostalo se bo potem v lajfu nekako postavilo na pravo mesto in sčasoma uredilo.

Morda bo zadostovalo, da o tem govoriš samo s fantom...morda pa boš tokom procesa zdravljenja ugotovila, da moraš o tem spregovoriti še s kom...

Na voljo ti je lahko tudi terapevt za pogovore, terapevtske skupine v katere lahko povabiš tudi tiste, ki so te prizadeli...

 

Veliko zdravja, ljubezni in sončnih dnevov ti želim Aboyanasanna.....

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love.gif

Ja ampak nisem edina , je veliko družin, otrok, ki imajo

podobne probleme.

 

Mogoče še hujše od mene. Na žalost jih vsi skrivajo. Veliko ljudi se

nauči skrivati stvari in potem je še hujše, namesto, da bi si povedali.

 

Nekatere je strah in se bojijo odzive ljudi, kako se bodo ljudje odzvali na vse, kaj

bodo mislili in to je slabo, ker bi morali biti vsi enaki med seboj.

 

Ne bi smelo biti narobe, da imamo probleme, bi jih manj skrivali in bi bili lažje

rešljivi. Ker imamo ljudje nekako navado, da se sramujemo problemov , ker nas vrstniki

obsojajo zaradi problemov. Kot, da jih sami ne bi imeli.

 

Ampak problemi niso slabi. Neki problem nas lahko pripelje do še

boljše rešitve.

[domoljubka]

...

Itak draga naša http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif .... nisi edina ...o tem lahko na veliko bereš in poslušaš...pa srečuješ v vsakdanu...

Vsi smo šli več ali manj skozi podobne probleme....

Poznam mnoge , ki so zato zboleli...in mnogi prebolijo težave na podoben način....

 

Še več pa je takšnih, ki skrivajo svoje posledice raznih problemov...na razne načine...bolj ali manj vidno...

Pa izbruhnejo na drugih področjih, naredijo lahko še več štale sebi in drugim....

 

Kar je prepoznavno se vsaj lahko popravi....si vsaj lahko pomagaš....ti tudi drugi lahko pomagajo....

 

Kar pa je skrito in zavito...pa lahko, da dobro in lepo zgleda....vprašaj pa je ,,,,,kaj se zares dogaja pod gladino površja ....http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Silica]

Nisem prebrala čisto vsega, ampak, domoljubka - en velik http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif za človeški odziv http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

[mayan]

Vredno prebrat o tem cloveku-se je tud bojeval z depresijo. Predvsem mi je res zanimivo ko pravi da ego ne mara bolecine, on je pa ravno v tem nasel resitev, da se ni skusal izognit negativnim obcutkom in bolecini nemoci.

http://www.google.com/url?q=http://uraresnice.files.wordpress.com/2012/09/vili-breznik_jana_242.pdf&sa=U&ei=CqyoUsaDK4iThgfj8IAo&ved=0CBcQFjAF&usg=AFQjCNHf1BF7ENQH_jQWqrgkD2U7Wm8PTw

[Brezo]

Vredno prebrat o tem cloveku-se je tud bojeval z depresijo. Predvsem mi je res zanimivo ko pravi da ego ne mara bolecine, on je pa ravno v tem nasel resitev, da se ni skusal izognit negativnim obcutkom in bolecini nemoci.

http://www.google.com/url?q=http://uraresnice.files.wordpress.com/2012/09/vili-breznik_jana_242.pdf&sa=U&ei=CqyoUsaDK4iThgfj8IAo&ved=0CBcQFjAF&usg=AFQjCNHf1BF7ENQH_jQWqrgkD2U7Wm8PTw

 

Prvo kar sem opazil so njegovi zobi, ima full "ohranjene"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Dve leti depresije, Oshove zadevce, meditacije, joga, tantra...same new age zadevce in skoraj nič tablet...to ni dobro za biznis farmacije...od česa bodo pa psihiatri in doktorji živel...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Drugače pa dober članek kdor zna brati med vrsticami. Pri vsakem ozaveščanju ali spravljanju potlačenih čustev privre na površje tudi bolečina, ki je vezana na te stvari...in slej ko prej gre čez take zadevce čisto vsak človek, zlasti pa "duhovnjaki"...če ne v tem lifeu pa v naslednjem...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Phyllis Krystal- odstranjevanje vezi, ki omejujejo- je pa samo drugi izraz za "karmične vezi"...in tudi tukaj ne gre brez odpuščanja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[aboyanasanna]

Prvo kar sem opazil so njegovi zobi, ima full "ohranjene"...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Dve leti depresije, Oshove zadevce, meditacije, joga, tantra...same new age zadevce in skoraj nič tablet...to ni dobro za biznis farmacije...od česa bodo pa psihiatri in doktorji živel...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Drugače pa dober članek kdor zna brati med vrsticami. Pri vsakem ozaveščanju ali spravljanju potlačenih čustev privre na površje tudi bolečina, ki je vezana na te stvari...in slej ko prej gre čez take zadevce čisto vsak človek, zlasti pa "duhovnjaki"...če ne v tem lifeu pa v naslednjem...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Phyllis Krystal- odstranjevanje vezi, ki omejujejo- je pa samo drugi izraz za "karmične vezi"...in tudi tukaj ne gre brez odpuščanja...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Točno tako, ker ni jemal zdravil je trajalo 2 leti.

Stanje bi se mu lahko zelo poslabšalo.

 

Ti pa lahko iz svojih izkušenj povem, da umik od zdravil te lahko pripelje tako daleč, da nimaš potem

samo depresije ampak imaš še kakšno bolezen zraven in hujša depresivna motnja je potrebna zdravljenja takoj

poleg depresije se 50 % lahko pojavi še anksioznost in panični napadi in je iz dneva v dan lahko

le slabše.

 

In umik od zdravil na svojo lastno pamet ne priporočam.

[aboyanasanna]

Depresijo je treba zdraviti, ne pa samo iskati razloge zanjo

 

Tudi depresivni ljudje se izogibajo stika z zdravnikom.

Če k meni kot psihiatru pride depresiven človek, ga lahko z antidepresivom v štirih tednih pozdravim (60 do 80 odstotkov ljudi). To je statistika. Potem lahko z raznimi dodatnimi zdravili uspeh dvignem na 90 odstotkov. Tako ostane desetina pacientov z odporno depresijo, pri katerih je potrebno uporabiti druge metode, na primer bolj ciljano psihoterapijo ali elektrokonvulzivno terapijo. Skratka, obstajajo metode, s katerimi lahko pozdravimo velik del prebivalstva z depresijo. Težava pa je, da oboleli sploh ne pride do zdravljenja. Od 100.000 Slovencev, kolikor jih je ta trenutek depresivnih, je takih, ki si bodo priznali, da imajo depresijo, in bodo odšli k splošnemu zdravniku, samo polovica. Od teh jih bo zdravnik samo polovico prepoznal kot depresivne. Med njimi jih spet polovica ne dobi zdravila, ker nekateri zdravniki depresije ne dojemajo kot prave bolezni. Zgolj zamahnejo z roko in bolniku rečejo, seveda ste depresivni, če ste pa stari, ali jasno, da ste depresivni, če ste se pa ločili... Res, da je to jasno, a to ne zmanjša razlogov, zakaj te bolezni ne bi zdravili! To je enako, kot če bi zdravnik človeku z zlomljenim kolkom rekel, jasno, da imate zlomljen kolk, če ste pa padli! Razlogi ne zmanjšujejo težav in tudi nič manj ne kličejo po zdravljenju!

Torej: od četrtine prepoznanih bolnikov jih bo zdravnik polovico ali celo manj zdravil z zdravili. A zelo pogosto jih bo zdravil z napačnimi zdravili. V svetu in tudi v Sloveniji zdravniki namesto antidepresivov prepogosto predpisujejo razne anksiolitike; to so pomirjevala, ki učinkujejo v pol ure, kakor hitro pa se izločijo iz telesa, je človek spet tam, kjer je bil, ker ne zdravijo bolezni. Antidepresivi pa zdravijo bolezen; po štirih tednih pride do drugačnega sproščanja nevrotransmiterjev v možganih in človeku se razpoloženje spet dvigne na normalno raven.

Če nadaljujem: okoli štiri do pet odstotkov obolelih le dobi antidepresiv, a je težava, da ta zdravila velikokrat ostanejo v predalu. Bolniki, ki vztrajajo, pa z jemanjem antidepresiva prenehajo takoj, ko začutijo, da se jim je razpoloženje nekoliko dvignilo: s tem pa je verjetnost ponovitve depresije sedemkrat večja, kot če bi z zdravilom vztrajali še pol leta, saj je treba ravnovesje v možganih še nekaj časa ohranjati. Tako pridemo približno na odstotek in pol dejansko pozdravljenih bolnikov. Od 100.000 depresivnih Slovencev to pomeni 1500 dejansko pozdravljenih ljudi.

To je zelo slab izid. Kaj narediti, da bi se stvari izboljšale?

Predvsem je treba odpravljati predsodke, češ da je depresija povezana s slabotnostjo, šibkostjo. Zelo veliko znanih ljudi - na primer kraljica Viktorija in Winston Churchill - je imelo v življenju depresijo, a so bili kljub temu uspešni. Če jo zdravimo, oziroma držimo v mejah normalnega, lahko tak človek povsem normalno živi in je lahko zelo produktiven član družbe. Tudi zdravstveno osebje bi moralo sprejeti, da je depresija bolezen, ki jo je treba zdraviti, ne pa iskati razloge, zakaj je ne zdraviti.

 

http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/intervjuji/3-depresijo-je-treba-zdraviti-ne-pa-samo-iskati-razloge-zanjo.html

 

Če namreč depresije ne zdravimo, obstaja večja verjetnost, da bolezen postane kronična oziroma da se njen potek zavleče, zato jo je pozneje tudi težje zdraviti.

 

http://vizita.si/clanek/dusevnost/depresijo-je-treba-pravocasno-odkriti-in-zdraviti.html

[mayan]

Brezo, saj Phyills Krystall ima tud priročnik Odstranjevanje karmičnih vezi, tako da je tu njej znana razlika; je pa povezano. Karma te seveda omejuje, če pa te nekaj omejuje, pa ni nujno karma, le vsakogar pot k ozaveščanju...Al kako?

 

Aboyanasanna, me zanima, kako pa misliš ti kmalu opustiti antidepresive, če si tako prepričana, da je depresijo treba zdravit s tabletami in da umik od njih prinese poslabšanje? Vem, si napisala, da zmanjšuješ... Najbrž ti kdaj v določenih obdobjih ne bo lahko oz. še težje kot sicer in potemtakem boš morala močno verjeti v to da se da ozdravit po naravni poti, z naravo, ljubeznijo do sebe... tako kot so nekateri dokazali. Kako boš verjela v to, če zdaj verjameš, da so zdravila potrebna?

[Brezo]

Brezo, saj Phyills Krystall ima tud priročnik Odstranjevanje karmičnih vezi, tako da je tu njej znana razlika; je pa povezano. Karma te seveda omejuje, če pa te nekaj omejuje, pa ni nujno karma, le vsakogar pot k ozaveščanju...Al kako?

 

Tehnično gledano se gre za iste stvari...razlika je samo v naslovu, ker se gre za dve različne knjige...fora je pač v marketingu, lažjem iskanju v trgovini, knjižnici...nekako sta obe napisani kot poglavje za sebe, torej bi se težko reklo 1. del, 2. del, 3. del...skratka ne gre se za serijo oz. nadaljevanje, ampak za dva različna pristopa (skupek vaj), katerih cilj je isti...Pri eni se gre za psihoterapevtski pristop, pri drugi se gre pa že za malo new age pristop...poti je pač mnogo...

 

Gre se za energijske nitke (žarke) med osebami oz. določenimi bitji...ali jih nekdo imenuje karmične, vezi ki omejujejo, verige, ipd...to sploh ni pomembno, gre se samo za terminologijo...

 

Obstajata dva velika zakona...se mi ne da prevajat...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Groups of souls are brought into incarnation through two great Laws:

-The Law of Karma (Cause and Effect)

-The Law of Rebirth

Every soul incarnates and reincarnates under the Law of Rebirth. Groups of souls come in together in order to work out karma created in the past. Hence, this law provides the opportunity to repay ancient debts, to recognize and work with old friends, to accept ancient responsibilities and obligations, and to bring to the surface for re-use talents and qualities acquired long ago. What beauty and order there is, therefore, in this law which governs our appearance on this plane.

 

Skratka stvari so bolj zakomplicirane...tisto v knjigah so nakazane šele prve stopničke...in vse se začne pri starših, ki so osnova vsemu...to je temelj na katerih se gradi vse ostalo...če stvari niso zadovoljivo poštimane z njimi, tudi z ostalimi ne morejo biti...simpl...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayan]

Ja, okoli karme je veliko narobe razumljenega, med drugim tudi to, da je karma usoda, da slabo karmo jemljemo kot kazen (za naša slaba dejanja) in dobro kot nagrado (za dobra dejanja). Karma ni usoda, ona le povezuje med preteklimi izkušnjami in sedanjimi, da lahko primerjamo in se kaj naučimo/izkusimo.

 

Všeč mi je razlaga, da je karma zakon vzroka in posledice, ki deluje avtomatsko in neodvisno - ne na podlagi naše subjektivne presoje ali presoje kogarkoli, česarkoli. Tako je tudi lažje razumeti, da ni potrebno iskati vzrokov in razlogov do potankosti (ker so subjektivni) in pogled na situacijo lahko spremenimo, spreminjamo, s tem pa tudi način našega odzivanja oz. vzorec, ki se vztrajno ponavlja.

 

Iskanje vzroka problema - rešitev ali nov problem (še en fajn prispevek)

 

http://www.svetloba.si/prispevki/941-iskanje-vzroka-problema-resitev-ali-nov-problem

[Boudika]

Depresijo je treba zdraviti, ne pa samo iskati razloge zanjo

 

Tudi depresivni ljudje se izogibajo stika z zdravnikom.

Če k meni kot psihiatru pride depresiven človek, ga lahko z antidepresivom v štirih tednih pozdravim (60 do 80 odstotkov ljudi). To je statistika. Potem lahko z raznimi dodatnimi zdravili uspeh dvignem na 90 odstotkov. Tako ostane desetina pacientov z odporno depresijo, pri katerih je potrebno uporabiti druge metode, na primer bolj ciljano psihoterapijo ali elektrokonvulzivno terapijo. Skratka, obstajajo metode, s katerimi lahko pozdravimo velik del prebivalstva z depresijo. Težava pa je, da oboleli sploh ne pride do zdravljenja. Od 100.000 Slovencev, kolikor jih je ta trenutek depresivnih, je takih, ki si bodo priznali, da imajo depresijo, in bodo odšli k splošnemu zdravniku, samo polovica. Od teh jih bo zdravnik samo polovico prepoznal kot depresivne. Med njimi jih spet polovica ne dobi zdravila, ker nekateri zdravniki depresije ne dojemajo kot prave bolezni. Zgolj zamahnejo z roko in bolniku rečejo, seveda ste depresivni, če ste pa stari, ali jasno, da ste depresivni, če ste se pa ločili... Res, da je to jasno, a to ne zmanjša razlogov, zakaj te bolezni ne bi zdravili! To je enako, kot če bi zdravnik človeku z zlomljenim kolkom rekel, jasno, da imate zlomljen kolk, če ste pa padli! Razlogi ne zmanjšujejo težav in tudi nič manj ne kličejo po zdravljenju!

 

Torej: od četrtine prepoznanih bolnikov jih bo zdravnik polovico ali celo manj zdravil z zdravili. A zelo pogosto jih bo zdravil z napačnimi zdravili. V svetu in tudi v Sloveniji zdravniki namesto antidepresivov prepogosto predpisujejo razne anksiolitike; to so pomirjevala, ki učinkujejo v pol ure, kakor hitro pa se izločijo iz telesa, je človek spet tam, kjer je bil, ker ne zdravijo bolezni. Antidepresivi pa zdravijo bolezen; po štirih tednih pride do drugačnega sproščanja nevrotransmiterjev v možganih in človeku se razpoloženje spet dvigne na normalno raven.

 

Če nadaljujem: okoli štiri do pet odstotkov obolelih le dobi antidepresiv, a je težava, da ta zdravila velikokrat ostanejo v predalu. Bolniki, ki vztrajajo, pa z jemanjem antidepresiva prenehajo takoj, ko začutijo, da se jim je razpoloženje nekoliko dvignilo: s tem pa je verjetnost ponovitve depresije sedemkrat večja, kot če bi z zdravilom vztrajali še pol leta, saj je treba ravnovesje v možganih še nekaj časa ohranjati. Tako pridemo približno na odstotek in pol dejansko pozdravljenih bolnikov. Od 100.000 depresivnih Slovencev to pomeni 1500 dejansko pozdravljenih ljudi.

To je zelo slab izid. Kaj narediti, da bi se stvari izboljšale?

Predvsem je treba odpravljati predsodke, češ da je depresija povezana s slabotnostjo, šibkostjo. Zelo veliko znanih ljudi - na primer kraljica Viktorija in Winston Churchill - je imelo v življenju depresijo, a so bili kljub temu uspešni. Če jo zdravimo, oziroma držimo v mejah normalnega, lahko tak človek povsem normalno živi in je lahko zelo produktiven član družbe. Tudi zdravstveno osebje bi moralo sprejeti, da je depresija bolezen, ki jo je treba zdraviti, ne pa iskati razloge, zakaj je ne zdraviti.

 

http://www.andrejmarusic.org/index.php/novice/besedila/intervjuji/3-depresijo-je-treba-zdraviti-ne-pa-samo-iskati-razloge-zanjo.html

 

Če namreč depresije ne zdravimo, obstaja večja verjetnost, da bolezen postane kronična oziroma da se njen potek zavleče, zato jo je pozneje tudi težje zdraviti.

 

http://vizita.si/clanek/dusevnost/depresijo-je-treba-pravocasno-odkriti-in-zdraviti.html

 

No, trditev, da je treba 100.000 Slovencev pumpati z antidepresivi, se mi zdi tako s strokovnega kot z etičnega vidika zelo sporna. In se sprašujem, koliko farmacevtskega lobiranja tiči za njo.

[butl]

vse skupaj je precej narobe razumljeno ...

 

kar zadeva karmične vezi ... te vezi so naše povezave z ljudmi (drugimi dušami) skozi veliko živjenj, kjer se veliko zgodi ...

teh vezi se ne trga in ne odstranjujejo, ker bi pomenilo, da se nisi ničesar naučil in potem zadeve nadaljujejo ...

svoje karmične vezi ... povezave ... je potrebno uredit ... osvobodit ...

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Brezo]

Ja, okoli karme je veliko narobe razumljenega, med drugim tudi to, da je karma usoda, da slabo karmo jemljemo kot kazen (za naša slaba dejanja) in dobro kot nagrado (za dobra dejanja). Karma ni usoda, ona le povezuje med preteklimi izkušnjami in sedanjimi, da lahko primerjamo in se kaj naučimo/izkusimo.

 

Všeč mi je razlaga, da je karma zakon vzroka in posledice, ki deluje avtomatsko in neodvisno - ne na podlagi naše subjektivne presoje ali presoje kogarkoli, česarkoli. Tako je tudi lažje razumeti, da ni potrebno iskati vzrokov in razlogov do potankosti (ker so subjektivni) in pogled na situacijo lahko spremenimo, spreminjamo, s tem pa tudi način našega odzivanja oz. vzorec, ki se vztrajno ponavlja.

 

Iskanje vzroka problema - rešitev ali nov problem (še en fajn prispevek)

 

http://www.svetloba.si/941-iskanje-vzroka-problema-rešitev-ali-nov-problem

 

 

Karma je delovanje, ne usoda...in je najbolj znan kozmični zakon v našem osončju...

 

Linka mi pa ni odprl...404 Page Not Found...predpostavljam da se gre za tole...

http://www.svetloba.si/prispevki/941-iskanje-vzroka-problema-resitev-ali-nov-problem

 

Vzroki so pomembni...povečinoma se gre bolj za vzorce, ne za dejanja...Če človek tega ne ozavesti, stvari ostajajo...večinoma se te zadeve "rahljajo" podzavestno (človek se razumsko ne zaveda)...Človek lahko predela 90% podzavestno, ko se mu bo pa pojavil kakšen flash, filmček al pa kaj iz preteklega lifea pa to lahko pomeni da bo dokrajčio še tistih 10%. Dokler se ne dokrajči vse, še zmeraj obstaja možnost, da se vzorci ponovijo...Če se primerja z rastlino...izruvati je treba vse škodljivo, s koreninami vred, ne samo tisto kar je na površju...

 

Citat iz članka...Ni nobene potrebe po razumevanju in iskanju vzrokov, to je nepotrebna izguba časa. Samo zavest je dovolj…http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_exclaim.gif

 

Kaj pa je zavest in ozaveščanje...ko se vzroki, dogodki sami pojavijo pred očmi...to je širjenje zavesti (zavedanje tega kar se interpretira kot podzavest)...tako da je ta izjava kar v redu si nasprotujoča oz. kaže bolj na zemeljski vidik pogleda (polovični)...Iskanje vzrokov ni nikoli izguba časa, ni pa treba biti preveč fanatičen, ker se nikoli ne bojo pojavile vse podrobnosti dokler človek ne doseže določene stopnje zavesti...Šele ko človek malo razrahlja teren (vzorce iz preteklosti) lahko spreminja pogled na svet...

 

Primer...

Nekdo ne mara židov, kabale, itd...iz aure se prebere, da je bil v 2. svetovni vojni v nemški vojski ala SS division...to je dovolj, da se ozavesti določene stvari...ko šljivi ostale podrobnosti...itak se bojo sprostile še ostale stvari, ki so vezane na to...in potem tak človek ne čuti več odpora...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayan]

Pred kakšnimi desetimi leti sem pisala Ljudmili o moji situaciji, ker me je zanimala regresija. Mi je kar iz pisma razbrala, da sem v prejšnjem življenju bla lepa, prav tako moj moški, vendar pa nisva skrbela za otroka, on ga je sicer obiskoval kdaj in kdaj..., da pa zdaj zato doživljam to izkušnjo zapuščenega otroka. Jaz tega nisem mogla sprejet, še zdaj ne..! V bistvu je samo zrcalno plastično napisala točno, kar sem ji jaz opisala za moja starša. Ne vem.... Ko iščeš vzroke in odgovore, življenje ponavadi odgovarja tako, da zares ustvarjaš situacije in prej ko slej postaneš kot tisti/tisto/takšen, česar ne moreš razumet... - le da bi razumel. Še zdaj bi lahko rekla, da ju nisem obsojala, le da to ni pomagalo, ker če ne obsojaš sam, pa okolica, in slej ko prej leti nate.... Sploh če se počutiš žrtev. Zgleda, da sem obsojala.. Da pa bi lahko tu ozdravel, pa ne pomaga, če se delaš, da nisi žrtev, če tako čutiš. Tak da tu mam štalo. Brezo, praviš, da je sporihtanje zadev s starši osnova, da ne morš porihtat drugje, če ne tam. Tak da v mojem primeru to ne more držat... in tudi pri tistih ne, ki jih dolgo nimajo (več)? Saj je v bistvu preprosto, v srcu, če maš rad življenje v osnovi.

[mayan]

lol, ja, to sem ji edino verjela http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

(to je tak vseuporaben nagib, isto ko zdaj razmišljam o eni jasnovidki, pri kateri sem bla.. sem tudi "divna osoba" namrečhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png).

[Brezo]

Pred kakšnimi desetimi leti sem pisala Ljudmili o moji situaciji, ker me je zanimala regresija. Mi je kar iz pisma razbrala, da sem v prejšnjem življenju bla lepa, prav tako moj moški, vendar pa nisva skrbela za otroka, on ga je sicer obiskoval kdaj in kdaj..., da pa zdaj zato doživljam to izkušnjo zapuščenega otroka. Jaz tega nisem mogla sprejet, še zdaj ne..! V bistvu je samo zrcalno plastično napisala točno, kar sem ji jaz opisala za moja starša. Ne vem.... Ko iščeš vzroke in odgovore, življenje ponavadi odgovarja tako, da zares ustvarjaš situacije in prej ko slej postaneš kot tisti/tisto/takšen, česar ne moreš razumet... - le da bi razumel. Še zdaj bi lahko rekla, da ju nisem obsojala, le da to ni pomagalo, ker če ne obsojaš sam, pa okolica, in slej ko prej leti nate.... Sploh če se počutiš žrtev. Zgleda, da sem obsojala.. Da pa bi lahko tu ozdravel, pa ne pomaga, če se delaš, da nisi žrtev, če tako čutiš. Tak da tu mam štalo. Brezo, praviš, da je sporihtanje zadev s starši osnova, da ne morš porihtat drugje, če ne tam. Tak da v mojem primeru to ne more držat... in tudi pri tistih ne, ki jih dolgo nimajo (več)? Saj je v bistvu preprosto, v srcu, če maš rad življenje v osnovi.

 

Kaj je nekdo bil v prejšnjem lifeu si lahko vsak zmisli...zato je najbolj verodostojno če se človeku samemu odvrtijo filmčki ali dobi flash...včasih pa pomaga tudi 2, 3 mnenje...in če se mnenja ne skladajo...tralala...naj človek verjame kar pač želi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Mrtvi ali živi...to sploh ne igra vloge...saj pri družinski matrici (bert Hellinger) so v igri itak povečini mrtvi...se pač malo pokofetka z duhci...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

A si kaj gledala v smeri podzavestne agresije...al pa če si prevzela bremena drugih na sebe (staršev, sorodnikov, okolice) in stvari predeluješ namesto njih...vse to so osnove, ki se začnejo pri starših oz. družinski matrici...potem pa vse ostalo...In čisto vsak človek ima štalo pri teh stvareh...eni večjo, drugi manjšo...da ti o zaobljubah iz preteklih lifeov ne omenjam...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[mayan]

(Ne gre mi citirat, ne lepit...)

 

Brezo, prevzemanje bremen drugih zaradi občutka krivde, definitivno, potem pa druga skrajnost - jeza in odmik. Ni izi, če ne veš, kdo si, da bi naredil neko mejo.... Tako da, da marsikaj (preveč) priučenega, kar smatramo za lepo in prav, in seveda podzavedna agresija.. Jah, vse to..

[Brezo]

Brezo, prevzemanje bremen drugih zaradi občutka krivde, definitivno, potem pa druga skrajnost - jeza in odmik. Ni izi, če ne veš, kdo si, da bi naredil neko mejo.... Tako da, da marsikaj (preveč) priučenega, kar smatramo za lepo in prav, in seveda podzavedna agresija.. Jah, vse to..

 

Šele ko oseba "uredi" določene karmične vezi s starši, sorodniki lahko sledi druga faza...ko se človek nauči reči besedo NE, postaviti meje, postaviti se za sebe, zvišati samopodobo, samozavest, stati za svojimi stališči ne glede na to kaj si mislijo drugi, ko vidi da stvari niso samo črne ampak so pisane, ipd...In ja, to ni easy, se pa lahko bistveni procesi zadovoljivo poštimajo v parih letih ali desetletju, če le obstaja volja in seveda znanje...Zato se pa priporočajo knjige, ki človeka "inspirirajo". Ni nujno, da so to glih "duhovne" knjige...Ponavadi v praksi ne gre brez padcev in vzponov, ko se gre čez te faze. Saj tudi otrok pade, se pobere, pade, se pobere...če pa začne malo jokat ga pa starši malo potolažijo, ga vzpodbujajo...in otrok spet začne hodit...Prav tako pa obstajajo tudi ljudje in ostala bitjeca, ki imajo podobno vlogo. Ko je človek v krizi lahko pridejo v njegov life tudi pozitivne osebe. Ali je to v obliki terapevta, podpornih skupin, joga masterja al pa angelčkov sploh nema veze...samo če jim človek dovoli, jih spusti v svojo bližino... Če pa misli, da zmore vse sam pa neka trpi dalje. In enkrat bo slej ko prej zaklical na pomoč in jo tudi poiskal, ko bo res prehudo...Ali bo to v tem lifeu ali v naslednjem, to je pa drugo vprašanje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[domoljubka]

''Depresijo je treba zdraviti, ne pa samo iskati razloge zanjo''

 

Tole meni ne gre najbolj skupaj. Če ne poznaš vzroka, potem nikoli zares ne zdraviš. Dokler ne poznaš vzroka lahko samo malo farbaš težave, da jih omiliš, zdraviš pa nikakor ne.

 

...Ta bolezen je v svojiem izbruhu in začetku tako huda in zajame fizično in psihično telo v celoti ...tako, da si tudi s pojasnjenim vzrokom na začetku, če te takšni hudi simptoni zajamejo.... ne moreš sam pomagati.

 

Najprej moraš normalizirati funkcije telesa...da se sploh lahko začneš premikati, poslušati, sprejemati oklico in si pomagati, ker si čisto izčrpan in brez energije...

 

Zato najprej dober strokovnjak in primerna zdravila....seveda, po tehtnem pregledu in pogovoru...nato pa še vse ostalo.

 

Največkrat to ne razumemo ljudje zato, ker v vsakdanu malo preveč posplošeno uporabljamo misel; Joj sem tako v depri ! ".

....V bistvu, pa gre samo za slabše počutje, ali pa neko žalost, ali pa .... kdaj običajno, pojavljajočo se utrujenost, naveličanost...ki smo jo vsi že kdaj doživeli.

Zdej govorim na splošno;

To ni isto kot depresija...le ljudje uporabljajo takšne pojme za opis svojega stanja in počutja...

In ker se je iz takšnega običajnega stanja dokaj lahko izvleči...z zaresno, klinično diagnozo depresije- je pa to skoraj nemogoče brez pomoči specialista in zdravil....privede do nerazumevanja, obsojanja , prepovršnih obsodb ...in navsezadnje do nesprejemanja dejstev, ko nekdo poskuša razložiti, da je to neodvisno od njegove volje.

(O tem je bilo že veliko oddaj, predavanja, izpovedi samih ljudi )

 

Tako ...kot to pove ob doživljanju tudi naša Aboyanasanna...

 

 

Brezo, saj Phyills Krystall ima tud priročnik Odstranjevanje karmičnih vezi, tako da je tu njej znana razlika; je pa povezano. Karma te seveda omejuje, če pa te nekaj omejuje, pa ni nujno karma, le vsakogar pot k ozaveščanju...Al kako?

 

Aboyanasanna, me zanima, kako pa misliš ti kmalu opustiti antidepresive, če si tako prepričana, da je depresijo treba zdravit s tabletami in da umik od njih prinese poslabšanje? Vem, si napisala, da zmanjšuješ... Najbrž ti kdaj v določenih obdobjih ne bo lahko oz. še težje kot sicer in potemtakem boš morala močno verjeti v to da se da ozdravit po naravni poti, z naravo, ljubeznijo do sebe... tako kot so nekateri dokazali. Kako boš verjela v to, če zdaj verjameš, da so zdravila potrebna?

 

Jaz razumem, da se Aboyanasanna s tem, ko objavlja simptone, potek zdravljenja in bolezni, trudi povedati nam vsem, da je bolezen v svojih vzrokih kompleksna in da si pri zdravljenju (vsaj v doloćenih fazah)...odvisen od zdravil.

 

Tega pa nekateri tukaj očitno ne morejo sprejeti....

 

Zato Aboyanasanna še bolj piše...potem pa zgleda, tako kot, da se sama prepričuje...pa temu verjetno ni tako.

Ona sama sebe ne rabi prepričevati v to.... ker to občuti...

To sama doživlja .

O tem nam piše, posreduje in nam želi povedati, zakaj ji ni dobro in deli z nami znanje o tem...da bi tudi mi ostali razumeli nekoga , ki ima takšne težave.

Da bi si lahko razčistili pojme ...zakaj naprimer depresija ni šibkost uma, ni lenoba ipd...in zakaj takšen človek mora jemati zdravila...isto kot kdo drug s kakšno drugo boleznijo, pri kateri pa ljudje ne bi pomišljali 2x, ali bi zdravilo vzeli ali ne.

 

Zdaj pišem na splošno;

Ljudje ne verjamejo, si razlagajo po svoje, vlečejo prehitre in prepovršne zaključke...in zaradi klišejev, potiskajo takšno skupino na rob družbe ...

Verjetno se počutijo ljudje s to boleznijo izolirano, ker je neposluh tako očiten, se morajo skoraj braniti v svojem počutju...

Pišejo zaradi sebe in zaradi nas ...da ne bi ustvarjali te stigme...

 

To ni samo psihična bolezen....zajema lahko v svojih vzrokih tudi fizične, dedne, biološke, genske spremembe...zato to ni bolezen, ki jo lahko premagaš samo s tem, da premakneš glavo in si samo doma bereš knjige...pa se v kupu le - teh medeš,....kaj je prav in kaj ne.

 

Bolezen zahteva razumevajoče okolje, pomoč, zaupanje , ukrepanje....strokovnost, dobrega specialista...

 

Ta pa bi moral nato, ko se simptoni umirijo, pristopiti k celovitemu zdravljenju , izvršit dodatne preglede in pacienta vključit v druge primerne oblike terapije in zdravljenja.

Sorazmerno s tem se potem opušča doza zdravil...do izboljšanja...

Ni pa dobro , da sami brez pravega nadzora ta zdravila enkrat jemljemo, drugič ne....

V bistvu bi zdravnik moral upoštevati vsa izhodišča in mnenje pacienta pri tem in se za terapijo odločati odgovorno...

 

Jaz bi naprimer... takoj zamenjala zdravnika, ki mi ne bi ponudil še drugo vrsto zdravljenja in bi me odparavljal samo z dozami zdravil...

Tako nekako sem jaz razumela ob razlaganju ljudi, ki so to že preboleli...

 

Res, dobro bi si bilo vsaj enkrat natančno prebrati to brošuro...v kateri je navedeno večino osnovnih informacij glede depresije...

...Ti potem postane marsikaj jasno.

Zato še enkrat;

 

Različni obrazi depresije

http://www.krka.si/m...i_depresije.pdf

[Boudika]

Dragi lunatiki,

 

ne bi komentirala člankov, če ne bi poznala tudi drugačnih zgodb ljudi, takšnih, ki se zelo razlikujejo od tega, v kar nas prepričuje uradna psihiatrija. Se sicer ne vmešavam, vem, da je vsaka izkušnja jemanja zdravil osebna in tudi sama te izkušnje nimam Toda poznala sem ljudi, ki so leta jemali antidepresive ali kakšne druge psihofarmake in se stanje ni spremenilo ali pa so celo končali tragično.

 

In če nekdo trdi, da bi 100.000 Slovencev moralo jemati antidepresive, je morda čas, da si postavimo malo drugačna vprašanja.

 

Kritična distanca do uradne psihiatrije ne pomeni predsodkov do ljudi, ki imajo depresijo. Pravzaprav so ljudje tisti, za katere me skrbi. In vprašanje, kako mislimo preživeti.

 

Obstajata dve možni razlagi. Ali se število duševnih motenj povečuje z neznansko hitrostjo (kar sem pripravljena verjeti, vsaj do določene mere) in v tem primeru bomo naredili kaj - sčasoma zvedli celotno človeštvo na odvisnost od kemičnih substanc?

 

Ali pa uradna psihiatrija označi vsako nelagodje in trpljenje za duševno motnjo in namesto, da bi se ljudi učilo, kako ozavestiti probleme, se učiti premagovati težave in najti notranjo moč, se ubere krajšo pot in predpiše uživanje kemičnih substanc.

 

Samo na kratko, nimam časa.

[aboyanasanna]

...Ta bolezen je v svojiem izbruhu in začetku tako huda in zajame fizično in psihično telo v celoti ...tako, da si tudi s pojasnjenim vzrokom na začetku, če te takšni hudi simptoni zajamejo.... ne moreš sam pomagati.

 

Najprej moraš normalizirati funkcije telesa...da se sploh lahko začneš premikati, poslušati, sprejemati oklico in si pomagati, ker si čisto izčrpan in brez energije...

 

Zato najprej dober strokovnjak in primerna zdravila....seveda, po tehtnem pregledu in pogovoru...nato pa še vse ostalo.

 

Največkrat to ne razumemo ljudje zato, ker v vsakdanu malo preveč posplošeno uporabljamo misel; Joj sem tako v depri ! ".

....V bistvu, pa gre samo za slabše počutje, ali pa neko žalost, ali pa .... kdaj običajno, pojavljajočo se utrujenost, naveličanost...ki smo jo vsi že kdaj doživeli.

Zdej govorim na splošno;

To ni isto kot depresija...le ljudje uporabljajo takšne pojme za opis svojega stanja in počutja...

In ker se je iz takšnega običajnega stanja dokaj lahko izvleči...z zaresno, klinično diagnozo depresije- je pa to skoraj nemogoče brez pomoči specialista in zdravil....privede do nerazumevanja, obsojanja , prepovršnih obsodb ...in navsezadnje do nesprejemanja dejstev, ko nekdo poskuša razložiti, da je to neodvisno od njegove volje.

(O tem je bilo že veliko oddaj, predavanja, izpovedi samih ljudi )

 

Tako ...kot to pove ob doživljanju tudi naša Aboyanasanna...

 

 

 

Jaz razumem, da se Aboyanasanna s tem, ko objavlja simptone, potek zdravljenja in bolezni, trudi povedati nam vsem, da je bolezen v svojih vzrokih kompleksna in da si pri zdravljenju (vsaj v doloćenih fazah)...odvisen od zdravil.

 

Tega pa nekateri tukaj očitno ne morejo sprejeti....

 

Zato Aboyanasanna še bolj piše...potem pa zgleda, tako kot, da se sama prepričuje...pa temu verjetno ni tako.

Ona sama sebe ne rabi prepričevati v to.... ker to občuti...

To sama doživlja .

O tem nam piše, posreduje in nam želi povedati, zakaj ji ni dobro in deli z nami znanje o tem...da bi tudi mi ostali razumeli nekoga , ki ima takšne težave.

Da bi si lahko razčistili pojme ...zakaj naprimer depresija ni šibkost uma, ni lenoba ipd...in zakaj takšen človek mora jemati zdravila...isto kot kdo drug s kakšno drugo boleznijo, pri kateri pa ljudje ne bi pomišljali 2x, ali bi zdravilo vzeli ali ne.

 

Zdaj pišem na splošno;

Ljudje ne verjamejo, si razlagajo po svoje, vlečejo prehitre in prepovršne zaključke...in zaradi klišejev, potiskajo takšno skupino na rob družbe ...

Verjetno se počutijo ljudje s to boleznijo izolirano, ker je neposluh tako očiten, se morajo skoraj braniti v svojem počutju...

Pišejo zaradi sebe in zaradi nas ...da ne bi ustvarjali te stigme...

 

To ni samo psihična bolezen....zajema lahko v svojih vzrokih tudi fizične, dedne, biološke, genske spremembe...zato to ni bolezen, ki jo lahko premagaš samo s tem, da premakneš glavo in si samo doma bereš knjige...pa se v kupu le - teh medeš,....kaj je prav in kaj ne.

 

Bolezen zahteva razumevajoče okolje, pomoč, zaupanje , ukrepanje....strokovnost, dobrega specialista...

 

Ta pa bi moral nato, ko se simptoni umirijo, pristopiti k celovitemu zdravljenju , izvršit dodatne preglede in pacienta vključit v druge primerne oblike terapije in zdravljenja.

Sorazmerno s tem se potem opušča doza zdravil...do izboljšanja...

Ni pa dobro , da sami brez pravega nadzora ta zdravila enkrat jemljemo, drugič ne....

V bistvu bi zdravnik moral upoštevati vsa izhodišča in mnenje pacienta pri tem in se za terapijo odločati odgovorno...

 

Jaz bi naprimer... takoj zamenjala zdravnika, ki mi ne bi ponudil še drugo vrsto zdravljenja in bi me odparavljal samo z dozami zdravil...

Tako nekako sem jaz razumela ob razlaganju ljudi, ki so to že preboleli...

 

Res, dobro bi si bilo vsaj enkrat natančno prebrati to brošuro...v kateri je navedeno večino osnovnih informacij glede depresije...

...Ti potem postane marsikaj jasno.

Zato še enkrat;

 

Različni obrazi depresije

http://www.krka.si/m...i_depresije.pdf

Ja točno to želim povedati , da ni vse v dogodkih, okoliščinah, depresija res lahko nastane zaradi okoliščin

in je razlika če jokaš in imaš nočne more in te nekaj teži in te je strah.

 

S tem se ti lahko pojavijo

 

anksioznost s tem , da lahko pridejo panični napadi, tesnoba brez razloga in jo ima lahko fant že

pri 7 letih starosti.

 

 

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,16896.0.html

Star sem 13 let in imam težave z vsiljivimi misli

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,4891.0.html

 

 

Ko se ti nenadoma spreminja razpoloženje je pa bolezen in lahko je problem v hormonih spremembah.

Ko rešiš vse probleme ne bo depresija kar izginila odvisno je seveda koliko je na psihi.

 

Tako, da tudi če boš vse probleme rešil se depresije ne boš znebil , kar se pa tiče antidepresivov če jih odklanjaš

je lahko še hujše, tako, da nekateri bodo lahko dobili antidepresive pa jih bodo spravili v predal , ker vsi pravijo, da

se jih bojijo jih ne bo jemal zaradi stranskih učinkov.

 

posledice so pa take, da se lahko razvije v kronično, še hujše stanje.

[aboyanasanna]

Dragi lunatiki,

 

ne bi komentirala člankov, če ne bi poznala tudi drugačnih zgodb ljudi, takšnih, ki se zelo razlikujejo od tega, v kar nas prepričuje uradna psihiatrija. Se sicer ne vmešavam, vem, da je vsaka izkušnja jemanja zdravil osebna in tudi sama te izkušnje nimam. Toda poznala sem ljudi, ki so leta jemali antidepresive ali kakšne druge psihofarmake in se stanje ni spremenilo ali pa so celo končali tragično.

 

In če nekdo trdi, da bi 100.000 Slovencev moralo jemati antidepresive, je morda čas, da si postavimo malo drugačna vprašanja.

 

 

Odvisno koliko je na psihi , ker depresija se lahko pojavi brez razloga, ne , da bi kaj bilo narobe in ni samo problem pri nas starejših imajo

nekateri otroci že pri 7 letih probleme. Želim samo povedati, da je razlika, ko imaš depresijo točno veš ali jokaš brez razloga ali jokaš zato, ker

te nekaj teži. Naprimer moj primer grem na obisk in me lahko sredi pogovora kar napade tesnoba, panični napad brez razloga , vem pa točno, ko nekaj

razmišljam zakaj sem se spravila v slabo voljo. Imam razlog zato.

 

Poznam pa nekoga, k mu zdravila niso koristile ampak se mu je izboljšalo s hrano, je šel na tečaj pa jedel tisto kar lahko in se strogo držal navodil

in se mu je izboljšalo , samo je imel to že od 5 leta motnje.

[aboyanasanna]

Kar se tiče antidepresivov, ti ne bodo škodili če jih jemlješ ampak se toliko prej popravi namesto, da bi trajalo 2

leti in s tem tvegaš , da se razvije v še hujše stanje, si lahko v 1 letu dober ali celo v 6 mesecih, blaga depresija

se lahko zdravi z pogovorom vendar če se slabša jaz ne bi tvegala , problem je v tem , da ko odklanjaš samo

zapravljaš čas in s tem podaljšuješ zdravljenje, ko odklanjaš dobiš lahko večjo dozo kasneje in dolgo jemanje

4 leta več, jaz sem začela kar hitro jemati pa vseeno premalo hitro in bi bila mogoče že v 7 mesecih v redu če bi prej

začela, tako pa sem šla 3 krat na urgenco ponoči k me je zagrabilo pa so mi rekli tam, da mi nič ni zakaj sploh hodim

tja. Potem, ko je bilo res hudo je pa treba iti še enkrat.

 

Bolj sem odlašala dalj časa traja.

 

Pogovori so dobri in ti koristijo kako preprečiti vsiljive misli , da jih odvrneš potem ,ko končaš z antidepresivi, terapija

in pogovori in psiholog ti pač pomaga kako se obnašati , da preprečiš , da se depresija spet ne pojavi samo , ko jo

imaš , pa nimaš vpliva nanjo.

 

Psiholog ti pove kako delovati, ravnati z njo.

 

Odvisno koliko je na psihi, ni vse.

[domoljubka]

Tudi jaz poznam različne zgodbe...

Tudi takšne, ki jih omenja Boudika.

Ampak te so bolj iz psihiatričnih oddelkov....ne iz navadnih ambulant.

Verjamem zakaj smo lahko tudi skeptični...

Še zlasti zaradi farmacevtskih lobijev ..

 

Sam hmmm ...ne moremo zato kar izbrisati neko bolezen...če ta zares obstaja in ljudje potrebujejo ukrepanje.

 

Poznam pa tudi takšne primere z depresijo ... v katerih se je vse dobro izteklo.....

...Pa tudi take, ki so mislili, da bodo že sami...pa ...o tem pa raje jaz ne bi.

Zato pa povdarjam, da si je potrebno izbrati dobrega specialista...pa it po vrsti...z vsemi ukrepi do zdravja.

 

Ker, kaj pa naj narediš v tistih zares tapravih in hudih simptonih depresije...???

A kdo misli, da se dajo samo prešvercat ?

Poznam primere, ko so ljudje odlašali z zdravljenjem ravno zaradi stigme in strahu ...pa se je potem zelo slabo končalo...

 

Torej v vsakem primeru nas ne sme ustrašit nekaj slabih primerov, ko nekdo rabi pomoč...

Zato pa sem jaz povdarjala, da je potrebno najprej poizvedeti h komu po pomoč.

To zahteva komunikacijo .

Fajn je, če se glede informacij okrog specialista potrudi še kdo, ki mu zaupaš..

Specialistu moraš povedati, kaj pričakiješ in na kaj nikakor ne boš pristal...

 

Pogovorne terapije mislim, da pa lahko samo koristijo...

psihoterapevt...je mnogim koristil.

( Bolj je problem s psihiatri v bolnišnicah.)

 

Dober terapevt se s tem celovito ukvarja...

Lahko pa problem rata, če je terapevt površen, če se pacient in bližnji ne znajo izraziti kaj želijo glede pomoči...

 

Vse je na tem.. komu se boš zaupal.

Samo zdravila brez ostalih faktorjev ne privedejo do ozdravitve.

Ko zdravila primejo...potem moraš vmes začet delat na okoliščinah in sebi.

Takrat je čas , da poizveduješ o zeliščih, čajih, alternativnem zdravljenju, bereš literaturo, spreminjaš okoliščine, se udeležuješ čim bolj normalnega lajfa...

Prej to, kot razumem ne gre.

 

Zato pa pravim , da se je potrebno zadeve lotiti sistematično.