Depresija

[aboyanasanna]

Jaz bi tudi rada danes kaj povedala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Jaz pa včasih že pozabljam, da sploh jem tablete tko, da tisti košček na dan, ki ga imam je toliko bolj mali, da

se zdi kot, da nimam nič, skoraj nič. Sem si zadala načrt, da bi končala po novem letu ampak mi še ni uspelo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png Včasih pozabim

na tablete, kakšen dan pozabim nanje. Pa mogoče ne vzamem. K sploh ne rabim več ..... tablet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

 

Premika se počasi. Brez tablet bom lahko kmalu. Samo predvidevam, da bo trajalo še nekaj časa, imam še vedno

nizek prtisk. Pa tiščanje v glavi. Sem pa začela pisati vsakodnevni dnevnik, da nadzorujem svoje misli.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif moj napredek

[angelit]

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif zdaj sem pa tako v zadreeegi... ampak res. hvala vam! zdaj pa z novimi močmi naprej... depra verjetno pride tudi iz tega, da ne ravnamo po svoji vesti-tisti del nas, ki je recimo povezava z Bogom oz. višjim delom nas... mam kosmato vest zaradi vinčka tudi jaz, pa si rečem, da je kao zdravilo za nekaj, ker te tako globoko pomiri. se mi nabere včasih vseh vplivov in tega in vzamem to kot ventil. ampak to je dejansko nekaj kar ne maram - izy way out, pa privošči si... in potem zakaj nisem happy... ker ne ravnam v skladu s seboj. ko je nekaj prav, te ni ničesar strah-to storiš. (je to res?)

 

sicer fobija pred nastopanjem pred skupino... strah, da se bomo osramotili- razgalili pred drugimi, da nas bodo res videli in naše napake obsodili. obsoja pa nas lahko edino Bog. (ta pa naj bi bil ful faca.) to nas rešuje- globoka vez z Bogom, samo to je tudi težko vzpostavit, vsaj meni. tudi vino nas lahko malo sprosti, da začutimo nekaj te final oblivium, kot temu jaz pravim v svojem dnevniku. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif si spet delam zapiske, kot v času razcveta moje psihoze. samo, da zdaj stvari imajo glavo in rep in smisel. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png prej je bil zapis "skoraj po nareku duhov".http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png

 

je en del nas- naša duša ali pač notranji skriti del, ki je popolen mir in brez napak. Bog v nas tam prebiva. in iz tega delujemo navzven ko nas je strah, gremo vanj. tako pravi Anselm Grun. je tudi to za pazit, bi še dodala- ker smo potem lahko sami svoj otoček. razvijem svoj svet brez stika z okolico, torej zdrava mera in vse po malem. predvsem pa živeti. Let's live! komentarji zaželeni... ker se učim. sicer Anselm nima nič proti vinu in hrani, pravi, da moramo znati tudi uživati.

 

 

jaz npr danes strajkam s svojimi stradalnimi, ko ne pijem niti vode in se mi je nekaj posvetilo, .kar gre v drugo temo. ker je jutri že Novo Leto!

[angelit]

Gremo pa na čaje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_tongue.gif da ne bomo đebeli. danes mi je ful šlo na zelenem čaju... po prazničnem basanju mam 51 kil. zakaj ne bi bili lepo na čajih šentjanževka proti depri, meta, melisa za živce, zeleni čaj za hujšanje in več moči... drugo je še za raziskat... če kaj vpliva, se splača. ko stisne , vse gre.

 

aboyanasanna ti se mi zdiš ful srček. kar preberem vse štekam.

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif Novo Leto sem prebuljila v film in zamudila vse skupaj.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[aboyanasanna]

O hvala imava enako kg, ne vem koliko si visoka. Jaz pijem Meliso, poskusi )

[angelit]

malo več kot ti , zdaj grem skozi fazo učenja, da se mi ni treba mučit, da lahko tudi zdravo živim, čeprav sem bila na poti (milo rečeno) v skupino za zdravljenje bulimije, anoreksije neke oz česa podobnega. fučka se psihologom, res pa je, da nisem nobenemu povedala, ker me je strah... ker ZMOREM SAMA:http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png psihijatrinja me je poslala na pregled ščitnice, ker sem dosti shujšala, izvid pa je pokazal, da bi se morala zredit si predstavljaš to borbo ... posledice odrekanja-vpliv na psiho-verjetno tudi večja anksioznost, tresenje, ... strah pred debelostjo, da bi šel npr ven in se fajn imel s tistim pol kilogramom več, sram pred drugimi ljudmi. prisluhi (????) da folk komentira, da imam debelo glavo, ali da sem debela, ... občutek debelosti te spremlja... povsod.. v resnici pa pašeš v najmanjšo številko hlač, toliko, da ne iščeš na otroškem oddelku.-sprobala tudi to, tudi tam preširoko vse. si misliš-hehe, pa mi je uspelo.

 

 

... kompleksi pač. se ne ustavim pri pucanju podzavestnih vzorcev, vse ven na dan pa delat. med koraki do duhovnega spoznanja, je med spremembami tudi sprememba telesa. v ozadju pa strah da boš debel.

 

brez veze se obremenjevat, si misliš. ljudje stradajo, lahk opa strada tudi duša...

 

ni glasu od psihologa, pa se malo pucam tukaj. pa živčna sem, za spremembo. drugi pol je letargija.

[aboyanasanna]

malo več kot ti , zdaj grem skozi fazo učenja, da se mi ni treba mučit, da lahko tudi zdravo živim, čeprav sem bila na poti (milo rečeno) v skupino za zdravljenje bulimije, anoreksije neke oz česa podobnega. fučka se psihologom, res pa je, da nisem nobenemu povedala, ker me je strah... ker ZMOREM SAMA:http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png psihijatrinja me je poslala na pregled ščitnice, ker sem dosti shujšala, izvid pa je pokazal, da bi se morala zredit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png si predstavljaš to borbo ... posledice odrekanja-vpliv na psiho-verjetno tudi večja anksioznost, tresenje, ... strah pred debelostjo, da bi šel npr ven in se fajn imel s tistim pol kilogramom več, sram pred drugimi ljudmi. prisluhi (????) da folk komentira, da imam debelo glavo, ali da sem debela, ... občutek debelosti te spremlja... povsod.. v resnici pa pašeš v najmanjšo številko hlač, toliko, da ne iščeš na otroškem oddelku.-sprobala tudi to, tudi tam preširoko vse. si misliš-hehe, pa mi je uspelo.

 

 

... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png kompleksi pač. se ne ustavim pri pucanju podzavestnih vzorcev, vse ven na dan pa delat. med koraki do duhovnega spoznanja, je med spremembami tudi sprememba telesa. v ozadju pa strah da boš debel.

 

brez veze se obremenjevat, si misliš. ljudje stradajo, lahk opa strada tudi duša...

 

ni glasu od psihologa, pa se malo pucam tukaj. pa živčna sem, za spremembo. drugi pol je letargija.

 

 

Tvoje telo pa je čudovito ne glede na to kakšno je, ni vse telo, je duša, srce.

Pomembno je zelo kaj je skrito znotraj tebe.

 

Imej se rada. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

[aboyanasanna]

Kar se drugih ljudi tiče ni važno kaj oni mislijo, pomembno kaj ti misliš o sebi. Našla boš ljudi k te bodo sprejeli

taka kot si . In mogoče bodo našli na tvojem telesu , tudi kar jim bo všeč. Sem prepričana. Samo, da jih najdeš take

moraš najprej sama spremeniti misli o sebi. Tisti , ki te kritizirajo kakšna si, so res nepomembni zate. Išči

tiste za katere boš pomembna.

 

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif držim pesti zate.

[mgd]

malo več kot ti , zdaj grem skozi fazo učenja, da se mi ni treba mučit, da lahko tudi zdravo živim, čeprav sem bila na poti (milo rečeno) v skupino za zdravljenje bulimije, anoreksije neke oz česa podobnega. fučka se psihologom, res pa je, da nisem nobenemu povedala, ker me je strah... ker ZMOREM SAMA:http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png psihijatrinja me je poslala na pregled ščitnice, ker sem dosti shujšala, izvid pa je pokazal, da bi se morala zredit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png si predstavljaš to borbo ... posledice odrekanja-vpliv na psiho-verjetno tudi večja anksioznost, tresenje, ... strah pred debelostjo, da bi šel npr ven in se fajn imel s tistim pol kilogramom več, sram pred drugimi ljudmi. prisluhi (????) da folk komentira, da imam debelo glavo, ali da sem debela, ... občutek debelosti te spremlja... povsod.. v resnici pa pašeš v najmanjšo številko hlač, toliko, da ne iščeš na otroškem oddelku.-sprobala tudi to, tudi tam preširoko vse. si misliš-hehe, pa mi je uspelo.

 

 

... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png kompleksi pač. se ne ustavim pri pucanju podzavestnih vzorcev, vse ven na dan pa delat. med koraki do duhovnega spoznanja, je med spremembami tudi sprememba telesa. v ozadju pa strah da boš debel.

 

brez veze se obremenjevat, si misliš. ljudje stradajo, lahk opa strada tudi duša...

 

ni glasu od psihologa, pa se malo pucam tukaj. pa živčna sem, za spremembo. drugi pol je letargija.

 

Vsi ti problemi izpuhtijo takoj ko se zaveš, da nisi svoje telo, niti svoja zavestna in podzavestna psiha, ampak večno zavestno blaženo bitje.

[Brezo]

[angelit]

Tvoje telo pa je čudovito ne glede na to kakšno je, ni vse telo, je duša, srce.

Pomembno je zelo kaj je skrito znotraj tebe.

 

Imej se rada. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

 

HVALAhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

[angelit]

Hvala... sem anti agresivnež... a včasih bi blo fajn zboxat vrečo.

 

Neverjetno, kaka agresija če se sam ne mučiš in zgledaš prav normalno (vesel, prehranjen)... kot da "duhovi" ali ne vem kaj energije te dejansko hočejo ugnobit, ...zdaj sem na prelomnici. Psiholog je klical, grem naslednji teden. Dodatna opora. Sicer mi gre dobro, jem veliko sadla in zelenjave in ne zgledam obupano. Pa jim gre na živce... drugače te (folk, ali energije)... prav nočejo, da se maš dobro. Večkrat me užalijo, da sem debela ... ampak bom vse naredila, da ne bom niti enkrat več bruhala ker je to najnižja mizerija.

[butl]

Hvala... sem anti agresivnež... a včasih bi blo fajn zboxat vrečo.

 

Neverjetno, kaka agresija če se sam ne mučiš in zgledaš prav normalno (vesel, prehranjen)... kot da "duhovi" ali ne vem kaj energije te dejansko hočejo ugnobit, ...zdaj sem na prelomnici. Psiholog je klical, grem naslednji teden. Dodatna opora. Sicer mi gre dobro, jem veliko sadla in zelenjave in ne zgledam obupano. Pa jim gre na živce... drugače te (folk, ali energije)... prav nočejo, da se maš dobro. Večkrat me užalijo, da sem debela ... ampak bom vse naredila, da ne bom niti enkrat več bruhala ker je to najnižja mizerija.

 

 

Če ti kej pomaga... Tist ki žali, ponižuje, se posmehuje...govori o seb. Zmerej o seb in nikol o teb. Če se tega takrat zaveš, mu že s tem vso energijo vrneš

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

[Pinka]

Pa smo tam, ko izvem, da je eden mojih bližnjih na začetku jemanja antidepresivov. Kaj je "najbolj bedno", da sem skozi vsa leta nezadovoljstva skoz bodrila, skoz poslušala, skoz svetovala in vedno našla rešitev, ker vedno verjamem, da se najde rešitev, če jo le hočeš videt, slišat. No in ker so bila to vedno gluha ušesa, pa čeprav je bilo v tistem trenutku strinjanje in kao slišano. Po tolikih letih, ko imam tudi sama nešteto težav sem dala vedet, da bi tudi sama potrebovala nekaj razumevanja...je iz tega nastal cel rom pom pom. Ko enkrat ne bo jamranja na mojih ramenih smo pa zdej na antidepresivih. Verjetno bi se mogla počutiti krivo vendar nekako ne najdem več pravega sočutja. Bolj sem jezna, ker se mi zdi, da sem toliko energije vložila v to pa se še vedno smilimo sami sebi. Tok lepih stvari sem hotela pokazat skozi leta, tok predlogov za izhod iz tega stanja. Potem mi pa povejte kako lahko še pomagam, kaj naj naredim, da bo ta oseba prišla ven iz tega začaranega kroga negativnih misli. Če pa zares ne želi videti, če za enkrat "želi biti" žrtev...Mislim, da to ni v moji moči, ker kokr vem si more na koncu vedno pomagat vsak sam. Ko boste tole prebirali si boste mislili o joj, kok neusmiljeno, kok nerazumevanja. In ja trenutno verjetno res, sam tudi sama sem bila velikokrat hodila pa robu, pa vem, da nikoli ni bilo tam koga, ki bi mi vsaj malo pomagal. Vse sem naredila sama. In kako zares lahko še pomagam? Mogoče bi mi znal povedat, kdo od vas, ki je že dal to čez?

[Pinka]

Rom pom pom ni tvoj problem. Če ne uštimaš sebe, ne moreš pomagat drugim. Če rabiš čas zase, da se urediš, lahko to narediš mirno brez slabe vesti, druga stran paje dolžna razumet. Če ne, ni tvoj problem.

Saj vem, bere se lahko in jaz pišem za nekoga tretjega. Pa tudi vem, da ti to veš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

 

 

Pozabi na svojo vloženo energijo in je ne predoči, ne sebi, ne drugi osebi. To je bilo takrat, ko si to počela, ker si lahko. Mogoče zato, ker nisi vedela/znala drugače. Zdaj ni važno ven vleči računice koliko si vložila in nič se ni prijelo, ker to je passe.

 

 

*******************************************************

 

Drugega nasveta nimam. Bolj kot berem to temo in tisto o odvisnikih, se mi zdi, da je načinov in pristopov malo morje in vsakemu ustreza nekaj drugega. Mogoče lahko rečem le to, da se ne pusti izgubit v problemih drugih. Ti si prva http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif

 

Žal res jemljem kot moj problem, ker mi ta oseba zelo veliko pomeni in ji tudi želim stati ob strani, vendar po resnici povedano sem sita skoz vsem stati ob strani in reševati njihove težave. Se mi zdi, da danes tako ali tako težko kdo koga drugega razume, vsi se samo odmaknejo. Mene to že od nekdaj boli, ker ne vidim zakaj to delamo. Ok lahko razumem, ko imamo tudi sami težave in nismo sposobni...pač tko kot praviš

 

Ne sej niti ne mislim...hotela sem sam nekako razložiti situacijo in hkrati moje počutje ob tem.

Sicer sem pa iz neke druge strani dobila klic, naj pomagam, ker tej osebi veliko pomenim in da ima zdej občutek, kot, da jo tudi jaz ne razumem več.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png

 

Tudi sama to ugotavljam, zato sem tudi enkrat tukaj omenila, da je čist odvisno od tega koga smo pripravljeni slišat. Lahko pride nek neznanec in nam z neko izjavo popolnoma spremeni perspektivo...bližnji se pa še tako zelo trudijo, da bi pomagali, pa žal ne morejo...zato ker je res vse na nas samih....saj na koncu koncem je jasno, da samo mi vemo kaj je za nas najboljše...

 

Sem res skozi vsa ta pretekla leta večkrat izgubila v njihovih težavah. In se zelo dolgo nisem zavedala, da moram prvo poskrbet zase. K sreči na tem zadnja leta res delam, pa vendar pridejo tudi take situacije.

 

Drugače pa vem ja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Ale']

Pa smo tam, ko izvem, da je eden mojih bližnjih na začetku jemanja antidepresivov. Kaj je "najbolj bedno", da sem skozi vsa leta nezadovoljstva skoz bodrila, skoz poslušala, skoz svetovala in vedno našla rešitev, ker vedno verjamem, da se najde rešitev, če jo le hočeš videt, slišat. No in ker so bila to vedno gluha ušesa, pa čeprav je bilo v tistem trenutku strinjanje in kao slišano. Po tolikih letih, ko imam tudi sama nešteto težav sem dala vedet, da bi tudi sama potrebovala nekaj razumevanja...je iz tega nastal cel rom pom pom. Ko enkrat ne bo jamranja na mojih ramenih smo pa zdej na antidepresivih. Verjetno bi se mogla počutiti krivo vendar nekako ne najdem več pravega sočutja. Bolj sem jezna, ker se mi zdi, da sem toliko energije vložila v to pa se še vedno smilimo sami sebi. Tok lepih stvari sem hotela pokazat skozi leta, tok predlogov za izhod iz tega stanja. Potem mi pa povejte kako lahko še pomagam, kaj naj naredim, da bo ta oseba prišla ven iz tega začaranega kroga negativnih misli. Če pa zares ne želi videti, če za enkrat "želi biti" žrtev...Mislim, da to ni v moji moči, ker kokr vem si more na koncu vedno pomagat vsak sam. Ko boste tole prebirali si boste mislili o joj, kok neusmiljeno, kok nerazumevanja. In ja trenutno verjetno res, sam tudi sama sem bila velikokrat hodila pa robu, pa vem, da nikoli ni bilo tam koga, ki bi mi vsaj malo pomagal. Vse sem naredila sama. In kako zares lahko še pomagam? Mogoče bi mi znal povedat, kdo od vas, ki je že dal to čez?

 

Ne moreš iskat rešitve za druge. Vsak naj jo išče sam zase ( v kolikor si tega želi in je pripravljen kaj naredit za to). Poleg tega pozabi, kaj si za nekoga storila in tega ne meči na pladenj... če si hotela pomagat, si to počela prostovoljno, brez pravice da nekaj zahtevaš v zameno. Ta oseba, kateri si dajala podporo, se dobro zaveda tvoje pomoči, vendar nihče noče, da se mu potem to očita in meče na pladenj. Mogoče ni v stanju, da se ti zahvali, vendar verjemi, da ti je hvaležna. Pustit pa ji moraš svojo pot da jo prehodi in da sama izbira, na kakšen način jo želi prehodit. Daj ji občutek, da ni sama na celem svetu in da ima odprta vrata pri tebi, v kolikor te bo resnično potrebovala (ne kot berglo, ampak kot prijateljico).

[Nada7]

kako pa ločite kaj je bergla in kaj prijatelj. Men se zdi da zaupanje, tega pa ne moremo ne zahtevat in ne izsilit.

Še vedno sem mnenja da depresija in samosmiljenje nista ista stvar.

Z Lili se strinjam, razen tistega dela, da je nekdo dolžan razumeti.

[Nada7]

pol je pa tukaj še imeti rad, pa zaupanje a je to dvoje ena in ista stvar?

[mayita]

pinka, pa a jo razumeš?

[Brezo]

Pinka...a še zdaj nisi naučila osnove...kdor hoče biti v igri žrtve, naj bo...dokler ga okoliščine v redu ne sesujejo...potem pa al bo kaj naredil na sebi in se skobacal iz tega...al pa hasta la vista baby...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Včasih ljudje raje poslušajo tujce (neznance) kot pa svojce pa četudi imajo tujci manj pojma...Zakaj pa so pri nas duhovne delavnice, ki jih imajo tujci bolj obiskane, kot če jih ima domačin...In v tujini je isto...Ker vsak misli, da če pride nekdo iz ne vem kje, da ima več pojma kot pa ljudje, ki so nam bližje...In tako eni iščejo duhovnost po indiji, na koncu jo najdejo pa pred domačim pragom...A je z nasveti kaj drugače...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Pinka]

pinka, pa a jo razumeš?

Ja, ker drugače ne bi znala svetovat.

 

 

Pinka...a še zdaj nisi naučila osnove...kdor hoče biti v igri žrtve, naj bo...dokler ga okoliščine v redu ne sesujejo...potem pa al bo kaj naredil na sebi in se skobacal iz tega...al pa hasta la vista baby...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Včasih ljudje raje poslušajo tujce (neznance) kot pa svojce pa četudi imajo tujci manj pojma...Zakaj pa so pri nas duhovne delavnice, ki jih imajo tujci bolj obiskane, kot če jih ima domačin...In v tujini je isto...Ker vsak misli, da če pride nekdo iz ne vem kje, da ima več pojma kot pa ljudje, ki so nam bližje...In tako eni iščejo duhovnost po indiji, na koncu jo najdejo pa pred domačim pragom...A je z nasveti kaj drugače...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Brezo sej ravno to sem naredila, pustila, da pade in se pobere kakor zna, ker se enkrat pa ja more soočit z realnostjo...no pol pa pridejo drugi, ki želijo tudi pomagat in se ponovno vrnemo k meni...

 

Prav nič ni drugače...je pa res, da bližnjim vedno odkrito povem kaj mislim...ne ujčkam, ker se mi zdi, da to ni dobro...lahko vse razumem ampak povem pa tudi kako vidim situacijo in kje mora delat, da lahko napreduje...npr ko sem slišala razlago psihiatra je bilo dejansko vse zapisano tako, kot sem že sama predlagala (izjemoma teh strokovnih izrazov a ne ) in kar že vem...pač nič novega....

[mayita]

ne sej nisem mislila,da je ne bi tako razumela, če jo razumeš zakaj ne more ven iz tega?

[Pinka]

ne sej nisem mislila,da je ne bi tako razumela, če jo razumeš zakaj ne more ven iz tega?

 

Ja, ker se vrti v negativnem vzorcu misli, katere so bile naučene že v otroštvu. Prekinit ta vzorec res ni lahko (been there done that, ok still doing on that). Ker ne ve kako biti zadovoljen sam s sabo, kako spoštovati sebe, se veselit zase in svojih uspehov ipd. Realnost je popolnoma popačena, ker je tukaj tudi vzorec žrtve - smiljenja samemu sebi in s tem utapljanje v negativnih mislih...posledica je nedejavnost (blokiranju kakršnega koli delovanja), kar privede do tega, da v takih trenutkih sploh ni sposoben stopiti iz tega stanja.

[Iknee]

Pa smo tam, ko izvem, da je eden mojih bližnjih na začetku jemanja antidepresivov. Kaj je "najbolj bedno", da sem skozi vsa leta nezadovoljstva skoz bodrila, skoz poslušala, skoz svetovala in vedno našla rešitev, ker vedno verjamem, da se najde rešitev, če jo le hočeš videt, slišat. No in ker so bila to vedno gluha ušesa, pa čeprav je bilo v tistem trenutku strinjanje in kao slišano. Po tolikih letih, ko imam tudi sama nešteto težav sem dala vedet, da bi tudi sama potrebovala nekaj razumevanja...je iz tega nastal cel rom pom pom. Ko enkrat ne bo jamranja na mojih ramenih smo pa zdej na antidepresivih. Verjetno bi se mogla počutiti krivo vendar nekako ne najdem več pravega sočutja. Bolj sem jezna, ker se mi zdi, da sem toliko energije vložila v to pa se še vedno smilimo sami sebi. Tok lepih stvari sem hotela pokazat skozi leta, tok predlogov za izhod iz tega stanja. Potem mi pa povejte kako lahko še pomagam, kaj naj naredim, da bo ta oseba prišla ven iz tega začaranega kroga negativnih misli. Če pa zares ne želi videti, če za enkrat "želi biti" žrtev...Mislim, da to ni v moji moči, ker kokr vem si more na koncu vedno pomagat vsak sam. Ko boste tole prebirali si boste mislili o joj, kok neusmiljeno, kok nerazumevanja. In ja trenutno verjetno res, sam tudi sama sem bila velikokrat hodila pa robu, pa vem, da nikoli ni bilo tam koga, ki bi mi vsaj malo pomagal. Vse sem naredila sama. In kako zares lahko še pomagam? Mogoče bi mi znal povedat, kdo od vas, ki je že dal to čez?

 

Tako, da nehaš pomagat - na ta način. V resnici ta način pomaganja pomaga le ljudem, ki imajo drugačno naravnanost že v začetku: tistim, ki si sami prizadevajo in sprejemajo odgovornost za svoje počutje, pa jim v kaki objektivno težki situaciji (npr, smrt v družini, izguba službe, ločitev ...) za nekaj časa zmanjka energije, optimizma, poguma ... in rabijo te vrste pomoč, in to tudi sprejmejo in koristno uporabijo ter se izvlečejo, in to znajo tud cenit. Ob tvoji sorodnici se mi zdi precej očitno, da igra vlogo žrtve, nekoga, ki je upravičen do podpore in pomoči. Tega verjetno ne počne zavestno, vsaj v celoti ne, je pa ta vloga tako pomembna za njeno psihično ravnovesje, da je v bistvu sploh noče opustiti, najbrž jo je globoko v sebi strah lastne moči in odgovornosti, ki pride s tem in se na nek način, čeprav precej bedno, v tej vlogi počuti preskrbljeno in varno. Varno se počuti, dokler njena vloga žrtve ni ogrožena in določeni ljudje okoli nje igrajo vloge, ki jih je predvidela zanje: ti v vlogi požrtvovalne reševalke, nekdo drug pa v vlogi hudobneža, brezsrčneža, preganjalca (grem stavit, da je nekomu pripisala to vlogo, če malo bolje pogledaš situacijo). Zdaj je najbrž precej jasno, zakaj je tako popenila, ko si ti pokazala potrebo po pomoči in razumevanju: izmaknila si se vlogi reševalke in jo kot možna konkurenca ogrozila v igranju žrtve. To je zanjo pomenilo ogrožanje čustveno varne, predvidljive situacije in je zelo verjetno tako agresivno odreagirala iz strahu in negotovosti, pa tudi depresija je najbrž posledica tega, da njena igra ni več učinkovita obramba pred temnim breznom njene lastne psihe. Če hočeš narediti kaj konstruktivnega, je prva stvar nehat igrat vlogo pomagalke in reševalke. Namesto, da ji svetuješ jo naravnost vprašaj: "Kaj pa ti meniš, da bi lahko sama naredila zase?" Poskušaj jo voditi do iskrenosti, izražanja avtentičnih občutkov (to je lahko vse od žalosti, jeze, sramu, nemoči ...) , to pa lahko narediš samo tako, da si sama iskrena in človeška ob njej in ne igraš vloge reševalke.Terapija zanjo je občutenje in ozaveščanje zelo globokih občutkov, iz katerih izvira njena potreba po igranju žrtve. To je pa najbrž stvar za nekoga, ki res obvlada tovrstno terapijo. Precej verjetno se mi namreč zdi, da bo odreagirala jezno in užaljeno, če boš spremenila način pomoči, na katerega je navajena, še zlasti se utegne zgodit besna reakcija na tisto vprašanje, ki pa je v bistvu najbolj zdravilno. Mogoče sploh še ni pripravljena na lastno iskrenost. To je proces, po njeni lastni poti bo enkrat že prišla do tega, prej, če njeni bližnji ne boste igrali iger (pa čeprav "dobrih" vlog) in boste preprosto iskreni in čisto človeški z njo.

[Nada7]

"iskrena in človeška ob njej in ne igraš vloge" nobene. Lajk

Jaz ne bi vse krivde pripisala "ta ubogi" , namreč, če nekomu ne zaupa mu pač ne. Mene je isto stvar nekoč vprašal eden in drug človek, pa bi enemu povedala, drugemu pač ne. Pomembna vprašanja zahtevajo čas in prostor in nobene jeze, obsojanja in pričakovanj in.... v ozadju, ki jih spraševani začuti tudi če jih nimaš v zavesti, seveda pa toliko bolj, če se le zadržuješ. Pa če si nek nestrpen pa to, al pa bi se raje o sebi pogovarjal pa to. Al pa te kdo kaj pomembnega vpraša, ti pa po parih dneh več ne veš za to, ker si pozabil. Pri depresiji tud spomin baje lahko peša

[Brezo]

Brezo sej ravno to sem naredila, pustila, da pade in se pobere kakor zna, ker se enkrat pa ja more soočit z realnostjo...no pol pa pridejo drugi, ki želijo tudi pomagat in se ponovno vrnemo k meni...

 

Ni mi najbolj jasno tole s plavo...A jo je kdo vprašal kakšno korist ima od tega (kao bolezni)...? A dobiva kakšno denarno pomoč zaradi tega, a se ljudje zaradi tega bolj motajo okrog nje (iskanje pozornosti, premagovanje samote, bližina nekoga, prelaganje odgovornosti na drugega, ipd.), ima kakšno drugo ugodnost...malo za razmislit...včasih je treba gledati tudi v tej smeri...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Tudi zelo jebene vzorce se da hitro skenslat, če se jih prej najde, malo razrahlja in seveda če je človek sploh pripravljen na tak energijski šus (klik v glavi oz. podzavesti)...pol urce več kot dovolj...če ne se pa naštima timer in se vzorčke kensla po obrokih...ampak to so že bajke...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png