Depresija

[mako106]

 

Ne ni tako. Depresija je bolezen.

jp....maš prav...depresija je bolezen....ki izhaja iz naših strahov

[mako106]

Ne to niso strahovi, strah je samo en delček zaradi prehudega stresa.

Depresija ni samo strah, poleg strahu so panični napadi in takrat te ni strah.

 

Ni te nenehno strah, strahovi so zaradi vsiljivih misli, ki so negativne in črnoglede

ampak to je samo tisto obdobje in nato to čisto izgine.

 

Strah ni vedno prisoten, ko prebaviš tisto potem te ni več strah.

Depresija je še vedno.

strah je shranjen tud v telesu....ni samo v glavi....in znebiš se ga...al skoz glavo....al pa skoz telo.....hehe

[mako106]

Ok...you are the expert....hehe

[mako106]

glede na to....da se ti tud smeje že....verjetn tud depresija ni pregloboka....hehe

[angelit]

Refusing to reach success through personal degradation.

 

za job mi na tarotu slabo kaže. Sem bila pa na testiranju dva dni. Ne vem če bi zdržala vsak dan.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/w00t.gif Kot natezalnica. Pa srečaš se s kompleksi -ker si tako resen in tih in se zato sekiraš. Torej jaz sem bila takšna. Zboljšalo se ne bi, ker jaz bi raje kaj na samem delala in kaj z glavo. Tista punca ki je bila z mano bo morala še priti (da se mora izkazat). Gre pa za zaposlitveno rehabilitacijo. Jaz bi delala najraje z mojo mamo, da bi skupaj kaj sfurali. Ali na Lungu. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/unsure.png

 

bi delala. saj bo. sem pa malo psihič (počutje)

 

(Ampak komu se da se matrat preveč. Posebej s psiho.

[angelit]

Danes sem bila na likovnem in sem slikala Jezusa s tempercami. To je bila packarija. Sem klicala na vse konce in kraje, da bi mi razložili izvid delovanja ščitnice. Pa mi niso hotli povedat kar tako, da moram k osebni zdravnici, ki pa ni delala. Jaz to rihtam kar je obveznosti in administrativnih zadev takoj, takoj. Ni čakanja. Sem klicala pred časom npr na durs, če imaš ločeno gospodinjstvo -ali plačuješ nepremičninski davek...hm, je bla panika pač. In nič zdaj mi je kapnilo, da naj vnesem v Google TSH zvišan, T3 in T4 znižana in sem dobila-vesela rezultata. Hipotiroza. Pomeni, da bi morala biti debela. Pomeni, če mi dajo kake tablete za uravnavanje-se mi lahko psiha popravi, pa tudi prebava in bom lahko kaj jedla. Temu odkritju je sledilo malo zelenjave, tri kumarice in tri jabolka. Danes sem pa ful mlek in dve brezkof kavi. Nič čudnega, da sem v stresu zaradi hrane, če se moram odpovedovat vsemu-in si še posebej močno želeti dosežek cilja. Ampak tudi to pomeni, da sem živa, da se za nekaj trudim.

 

Zrihtala sem si tudi ful želez v ognju. Koordinacija obravnave v skupnosti na CSDju, kjer delava s svetovalko načrt vključevanja v skupnost. Cilji, načini za dosego teh ciljev ipdrazlična področja v lajfu. Temu sledi predstavitev načrta komisiji še enega socialnega delavca, moje psihologinje lahko pa bi tudi povabila terapevtko iz podjetja, ki se ukvarja z zaposlovanjem tistih ki imamo težave določene. Je sama izrazila željo. Ful prijazna ženska.

 

Sem pa v procesu pridovbivanja statusa -ki bi mi omogočil, da bi najdla ustreznega delodajalca, samo prej morajo odobriti rehabilitacijo zaposlitveno. To bi želela v administraciji. Mogoče bi se tako zaštekali z eno potencialno delodajalko na Ljudski univerzi, da bi me tudi zaposliliiii.

 

Mogoče je dolgčas en čuden posledica tablet ali ščitnice. Mogoče bi brez blokad bruhala ogenj, brez tablet pa v oblakih videla prihodnost sveta ali kaj takega.

 

Mogoče bi mi pomagala molitev, tista ta splošno uveljavljena, ne tisti bluzi. Da se bolj centriram.

 

9.aprila je predavanje za premagovanje strahov-ob 19h.

 

Premagat strah! Moram pogruntat tehniko-kako ga predelati v kaj koristnega. Da ni lajf-threattening zadeva, ampak nekaj pomeni-ozadje tega.

http://www.goriskalekarna.si/domov/zdravljenje-motenj-v-delovanju-itnice.html

 

(joj sem jedla.) se mi ne da več loviti prano.

[Chypychyps]

Depresija pomeni "bolezensko" stanje, kjer je porušeno ravnovesje. Kaj je zate ravnovesje in kaj zame je verjetno razlika sem pa prepričan, da zna iskren in temeljit pogovor najti temelje tega stanja.

 

Tudi strah je navzven grozen in velik notri pa je votel/prazen...

Mogoče knjiga, ki ti bi jo predlagal (nekje za začetek - Richard Bach - Iluzije)

[rudi.rudi.]

Depresija ali strah.Ko te je strah se ti telo zablokira ali za trenutek ustavi,telesne kocine gredo pokonci,počutiš se ranljivega in majhnega.

Depresija pa je poleg tega da se počutiš brezizhodno in, da je to, kar je ,skorajšnji konec in da ni rešitve; tudi um v teh trenutkih zastane ali zablokira in ne vidi izhoda ali rešitve.

Samo majhna iskrica upanja v umu spet požene telo ,sam sebe pa si tolažilno prepričuješ,da še vedno ni tako slabo ,da nebi moglo biti še slabše.

[rudi.rudi.]

Seveda, depresijo vsak občuti po svoje in verjetno je ta depresija iz tega sveta oziroma življenja vsakega posameznika.Nastanek depresije izvira iz situacije v kateri se človek znajde.

Nasvet za uničenje depresije ne obstaja,ker vsako telo je unikatno in tudi unikatno zaznava okolico okoli sebe.

Se pa da depresijo izničiti in to jo mora vsak posameznik sam pri sebi .

Vedeti je potrebno izvor depresije ; lahko pa je to tudi prvi znak bolezenskega stanje.

Če izvira iz pomanjkanja sredstev za življenje ali pomanjkanja ljubezni ali kaj drugega se da potem to depresijo sigurno da ozdraviti.

[rudi.rudi.]

Točno to,kar si napisala,samo dati vse nujne obveznosti na stran pa tudi ne bo držalo vode.Slej kot prej se te obveznosti vrnejo kot bumerang in ti izničijo vse tisto,kar si delala na sebi in za sebe.

Brez teh povezav pride še do večje depresije.

Ko praviš, da veš, kaj je depresija,ker si jo občutila ali jo še imaš ,poznaš njen izvor; prav zanima me od kot je prišla.

Kajti lahko izvira iz podhranjenosti ljubezni, hrane ,občutenjem svojega nezadovoljivega telesa, ali pač od nesprejemljivega okolja,kjer so vzrok drugi,ki se gibljejo okoli tebe.

Malo prehitro pišeš ker si že vskočila z drugim postom pred mojim odgovorom.

Vozi počasi !

[rudi.rudi.]

Ja, te razumem,toda še vedno ne razumem, kaj so te obveznosti zate,ali so otroci ,ali služba ali za vse sam ,invalidnost ,ali vsega pomalo ?

[rudi.rudi.]

Imam občutek,da imaš morda začetek neodkrito bolezen multiple skleroze,

Šel sem dve strani nazaj in malo bral tvoje napisane občutke za to depresijo .

Upam,da se strašansko motim in da ni to,da je samo depresija.

[aboyanasanna]

Imam občutek,da imaš morda začetek neodkrito bolezen multiple skleroze,

Šel sem dve strani nazaj in malo bral tvoje napisane občutke za to depresijo .

Upam,da se strašansko motim in da ni to,da je samo depresija.

Hehe si ti psihiater ali psiholog, da veš kaj imam?

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[rudi.rudi.]

Ne nisem imam pa ženo ki ima to tolezen !

[aboyanasanna]

Ne nisem imam pa ženo ki ima to tolezen !

Če ima žena še nimajo vsi.

 

 

Drugače pa upam, da bo vaša žena dobro in, da bo čim prej boljše!

 

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

[rudi.rudi.]

To diagnozo ima samo uradno ugotovljeno ; z mojo pomočjo pa se znaki te bolezni izboljšujejo in izginjajo,le pa, da se telo obenem tudi stara in daje videz ,da je vse povezano z to boleznijo.

Stanje se je iz40% izboljšalo na 85%

[Chypychyps]

Pri meni je tako, da sem bil že v različnih stanjih ampak "poizkusno", da sem občutil, kaj čutijo določeni ljudje.

Sam sem se počutil "najbližje" depresiji, ko nisem nikjer delal in mi je bilo "tečno", da sem doma in misli,

ki so me oblivale so ožale okno izhoda na koncu hodnika. In bolj ko sem razmišljal o svoji "nekoristnosti" bolj se je svetloba zapirala...

 

Potem pa sem uporabil določene "trike" (po parih mesecih, da ne boš mislila, da je to trajalo dan ali dva) in sem se prebudil iz tega.

Tudi alkoholik ne vidi izhoda iz začaranega kroga alkohola, dokler se ne zave, da krog ima svoje "stene" in dokler jih ne podre

pač ne more ven ali pač?

 

Običajno je, da ljudje izgubijo kompas, kaj je pomembno, kaj jih osrečuje ipd. Na koncu dobijo občutek, da se sučejo na mestu

in to prebuja občutek "nevrednosti" in na koncu depresije...

[Boudika]

Pri meni je tako, da sem bil že v različnih stanjih ampak "poizkusno", da sem občutil, kaj čutijo določeni ljudje.

Sam sem se počutil "najbližje" depresiji, ko nisem nikjer delal in mi je bilo "tečno", da sem doma in misli,

ki so me oblivale so ožale okno izhoda na koncu hodnika. In bolj ko sem razmišljal o svoji "nekoristnosti" bolj se je svetloba zapirala...

 

Potem pa sem uporabil določene "trike" (po parih mesecih, da ne boš mislila, da je to trajalo dan ali dva) in sem se prebudil iz tega.

Tudi alkoholik ne vidi izhoda iz začaranega kroga alkohola, dokler se ne zave, da krog ima svoje "stene" in dokler jih ne podre

pač ne more ven ali pač?

 

Običajno je, da ljudje izgubijo kompas, kaj je pomembno, kaj jih osrečuje ipd. Na koncu dobijo občutek, da se sučejo na mestu

in to prebuja občutek "nevrednosti" in na koncu depresije...

 

Kadar ljudje izgubijo/jim je vzeto tisto, kar imajo radi, ob čemer se dobro počutijo, kar osmišlja njihovo življenje, kar jim daje občutek povezanosti z drugimi, kar jim daje tudi občutek avtonomije in nadzora nad življenjem, so možnosti za razvoj depresije veliko večje. V družbi, ki gradi na nenehnih spremembah in negotovosti, se da zelo hitro doseči takšne razmere.

 

Da bi bil problem še bolj kompleksen, tudi popolna vpetost v sistem, ki človeka prekomerno obremenjuje, vodi do istih simptomov. Tudi zaradi preobremenjenosti, pritiskov sistema človek izgublja polni, živi stik s sabo in posledično z drugimi.

 

Tako kot nekoga pahne izguba dela v brezno obupa, se mora nekdo drugi od istega dela odmakniti, da ne bi pregorel in se harmonizirati v manj stresnem okolju. Če seveda to je mogoče.

 

Zelo zanimiv je ta članek v Mladini, ki govori o uporabi antidepresivov v farmacevtski multinacionalki, antidepresivov, ki omogočajo, da ljudje ne kolapsirajo v kapitalističnem kolesju.

 

http://www.mladina.si/152099/velika-depresija/

[Brezo]

Kaj pa taki človečki kot sem jaz...se odmaramo cele dneve čez celo leto...pa nam država ne da nič dinarčkov...pa kao socialna država...če bi dali samo 1/100 tistega kar zmečejo za antidepresive, psihiatrično zdravljenje enega človečka bi bili več kot zadovoljni. To bi bilo par deset tisočakov glede na trenutne tržne cene zdravil...zdaj me pa neki matra depresija, ker si ne morem nabavit zlate postelje s kakšnimi diamantnimi kristalčki, roževcem ,ametistom in ostalimi kristalčki kao za boljše počutje in z mehkim ležiščem ala Dormeo...ni vseeno na čemu se odmara...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Čipsi pa opisuje tipično dogajanje v auri...barva aure pri depresiji je temačna z različnimi odtenki...kot da bi se svetle barve prekrilo s črno ali sivo...kaj to pomeni, so pa že druge bajke...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[Brezo]

Jaz pa mislim, da malo pretiravaš z vsemi. Če nimaš denarja nisi edini. Kaj misliš, da je tisti, ki je bolan kriv zato, ker je bolan.

 

Sploh pa če si ti zdrav in brez problema, potem lahko delaš in lahko kaj zaslužiš. Kaj pa tisti, ki so res za

stalno bolani. In sploh niso zmožni za delo. So brezposelni pa če dobijo kaj od socialne pa kakšne dodatke. To je vse kar

imajo za živeti. Marsikdo, ki je res hudo bolan bi zelo rad kaj naredil in šel delat, da bi sploh kaj naredil.

 

Ti pa tukaj jokaš, da bi si rad marsikaj kupil. Nekdo pa joka, ker ne more sploh delati.

 

Potem, ko ne moreš nič narediti, niti doma si malo zamisliš. Potem, ko vse lahko delaš pa jamraš in stokaš

kaj vse nimaš. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

Čuden svet je ta. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/fish.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/fish.gif

 

Zdaj pa povej to isto zgodbico tistim 100.000- 300.000 brezposelnim človečkom al kakšno cifro že pričajo po medijih...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Potem pa nam še lahko razložiš zakaj novačimo tujce ker naši nočejo delat v nekaterih poklicih...in to zdravi človečki...pa tolk vsi nekaj jamrajo...Kaj pa če tisti, ki ne stoka ni normalen oz. je bolan. Kaj pa če je po novejših kriterijih zdrav tisti, ki na veliko jamra kako je bogi...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Drugič pa malo več preberi preden komentiraš, ne pa samo kakšen post sem in tja in še to po diagonali...tvojim predpostavkam se lahko samo smejim...A misliš, da so vse kolumne in članki po časopisih napisane v resnem tonu...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

 

Pa da vidimo kolko ste pametni...a je naredil vožnjo al ne...a je na koncu padel v depresijo al ne...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

[Iknee]

Kadar ljudje izgubijo/jim je vzeto tisto, kar imajo radi, ob čemer se dobro počutijo, kar osmišlja njihovo življenje, kar jim daje občutek povezanosti z drugimi, kar jim daje tudi občutek avtonomije in nadzora nad življenjem, so možnosti za razvoj depresije veliko večje. V družbi, ki gradi na nenehnih spremembah in negotovosti, se da zelo hitro doseči takšne razmere.

 

Da bi bil problem še bolj kompleksen, tudi popolna vpetost v sistem, ki človeka prekomerno obremenjuje, vodi do istih simptomov. Tudi zaradi preobremenjenosti, pritiskov sistema človek izgublja polni, živi stik s sabo in posledično z drugimi.

 

Tako kot nekoga pahne izguba dela v brezno obupa, se mora nekdo drugi od istega dela odmakniti, da ne bi pregorel in se harmonizirati v manj stresnem okolju. Če seveda to je mogoče.

 

Zelo zanimiv je ta članek v Mladini, ki govori o uporabi antidepresivov v farmacevtski multinacionalki, antidepresivov, ki omogočajo, da ljudje ne kolapsirajo v kapitalističnem kolesju.

 

http://www.mladina.si/152099/velika-depresija/

 

 

Ne morem se čist strinjat s tem, da nek zunanji dejavnik nekoga pahne v obup ali depresijo. Kot jaz dojemam, so zunanji dejavniki lahko sprožilci nekih notranjih procesov, ne pa njihovi vzroki. Ljudje se na iste okoliščine lahko zelo različno odzovejo - obup in depresija je ena skrajnost, sprememba, akcija, ustvarjalnost druga, potem pa še vse, kar je vmes. Depresivni ali ustvarjalni odziv človeka je odvisen predvsem od njegove psihe, odnosa do samega sebe in svojega okolja, veliko manj pa od okolja samega po sebi. Optimalno okolje ne obstaja, nikoli ni in nikoli ne bo, vedno se je treba spoprijemat s težavnimi okoliščinami, enkrat takimi, drugič drugačnimi in stvar osebnega zorenja je, kako sebe dobro psihično opremiti za to - Življenje pač, takšno, kakršno ti prihaja naproti. Pa še to: v trenutku, ko kot povzročitelje depresije pokažeš neke domnevno neugodne okoliščine, preusmeriš človekovo pozornost navzven, povečaš njegov občutek frustriranosti in ubogosti in preprečiš zdravljenje. Kar seveda ne pomeni, da ni smiselno delat tudi na ustvarjanju dobrih zunanjih okoliščin, ampak ni pa to primarno - tudi ne more bit, ker človek lahko zunanji svet spremeni samo toliko, kolikor poštima samega sebe.

[domoljubka]

Ne morem se čist strinjat s tem, da nek zunanji dejavnik nekoga pahne v obup ali depresijo. Kot jaz dojemam, so zunanji dejavniki lahko sprožilci nekih notranjih procesov, ne pa njihovi vzroki. Ljudje se na iste okoliščine lahko zelo različno odzovejo - obup in depresija je ena skrajnost, sprememba, akcija, ustvarjalnost druga, potem pa še vse, kar je vmes. Depresivni ali ustvarjalni odziv človeka je odvisen predvsem od njegove psihe, odnosa do samega sebe in svojega okolja, veliko manj pa od okolja samega po sebi. Optimalno okolje ne obstaja, nikoli ni in nikoli ne bo, vedno se je treba spoprijemat s težavnimi okoliščinami, enkrat takimi, drugič drugačnimi in stvar osebnega zorenja je, kako sebe dobro psihično opremiti za to - Življenje pač, takšno, kakršno ti prihaja naproti. Pa še to: v trenutku, ko kot povzročitelje depresije pokažeš neke domnevno neugodne okoliščine, preusmeriš človekovo pozornost navzven, povečaš njegov občutek frustriranosti in ubogosti in preprečiš zdravljenje. Kar seveda ne pomeni, da ni smiselno delat tudi na ustvarjanju dobrih zunanjih okoliščin, ampak ni pa to primarno - tudi ne more bit, ker človek lahko zunanji svet spremeni samo toliko, kolikor poštima samega sebe.

 

Od česa pa je odvisna človekova psiha, od česa sestaviš odnos do sebe in svojega okolja...od česa se naučiš črpati moč in obliko samopomoči v raznih okoliščinah.?

Vedno se začne od življenjskih pogojev,...razen v primeru naravno prirojenih anomalij.

 

Ali lahko nekdo osebno dozoreva, če raste v družini v kateri napr. doživlja zlorabo, fizične napade dan za dnem ???...

Ali se to lahko primerja z nekom, ki je pa napr, rastel v družini, kjer je bilo za njegovo eksistenco primerno poskrbljeno...ni pa imel napr. samo neke pozornosti staršev, podpore ?

Slednji je lahko vseeno v miru sproti predeloval življenjske lekcije in napredoval v osebni rasti, čeprav morda ni bil čisto sprejet, zato ima boljšo pozicijo zdravega vpogleda in preživetja.

...Vsak človek sicer svojo travmo razume kot največjo travmo...

Samo v realnem življenju, pa so vseeno velike razlike v načinu bivanja.

In težko bo nekdo, ki ni živel v zares katastrofalnih pogojih razumel onega, ki ima zelo drugače neprimerne okoliščine...

Ker vmes je velika luknja v izkušnjah .

Ne moreš primerjat.

...

Če sam nisi bil zares na dnu, ne moreš razumeti, da okolje v katerem rasteš, v bistvu gradi tvojo moč, mišljenje, motivacijo, način predelovanja vzrokov...konec koncev, če se predolgo nahajaš v okolju, ki te frustrira...to tudi fizično občutiš na telesu...

Zato mislim, da je zelo dobro najprej premisliti kako izboljšati okoliščine, ki ti povzročajo neko močno obliko pomanjkanja , frustracije, bolezni itd.....

 

Z ostalim se pa zelo strinjam...da ni optimalnega okolja in da se bo vedno potrebno spoprijemati s težavnimi okoliščinami...in da je to potrebno dojeti in se naučiti.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Chypychyps]

Tako, da naredi stvar zanimivo in uporabi par ključnih besed, ki jih stric google pozicionira višje v iskanjih. Pa povezave do facebooka ipd. In majhni popravki na strani vsak dan, ker stric google na ta način višje rangira stran...

 

Kar se pa tiče depresije bi rekel, da odraža stanje, ko je človek nezadovoljen sam s sabo ali življenjem, ki ga živi. Ali na havajih, pisarni, doma itd...

Antidepresivi pa samo lajšajo simptome... Kot lekadol lajša glavobol, ne odpravi pa vira glavobola...

 

kar ti meni praviš je, kot bi rekel, da nekdo ni zadovoljen kakšno je njegovo bivalno okolje (stanovanje hiša,..) ki jih je 1000 vrst.

Sam pa ti pravim osnove, kot so primerna izbira materialov za gradnjo, barv, ki prebujajo pozitivne vibracije,...

 

Zakaj so običajno knjige boljše od filmov, ki so posneti po njih? Ker pustijo ljudem prosto pot domišliji in barva okolje in ljudi po njihovih idealih, pri filmu pa so le ti postavljeni tako, kot si jih je zamislil režiser.

 

Gospodar prstanov sem prebral ob poslušanju QUEENov in sicer CD Its a kind of magic. LEGENDARNO

Tudi film mi je bil všeč ampak preveč čebanja za moj okus...

Najboljši igralec je tak, ki zna z obrazno mimiko povedati stvari, ki se jih ne da opisati (Hladnost Šraufncigerja, Butast pogled Forest Gumpa itd...)

[Chypychyps]

Tudi na samomor sem pomislil in v glavi igral kompleten prizor. Človek pred samomorom je popolnoma sebičen saj ne misli na nobenega drugega, kot nase. Takrat je pomemben on in prekinitev problemov, ki so ga to tega pripeljali. A že žarek upanja v pravem času odžene oblake stran in človek, ki že veže vrv lahko čez par minut popolnoma brez problema pije kakvo s sočlovekom (sosed, partner, sorodnik,...)

 

Pravkar berem eno zanimivo knjigo pa je nekaj opisano mogoče prav zate (so se koordinate položle ali pač? )

 

Tijelo ne razumije šalu i alegoriju, metaforu, ironiju ili implikaciju.
Za njega postoji samo ono što je istinito i ono reagira na način koji je
naučilo u pretpovijesnoj džungli. Već dva milijuna godina, suočen s
agresijom, čovjek podiže ruke savijene u laktovima kako bi zaštitio
glavu koju uvlači medu ramena. Suvremeni civilizirani čovjek, suočen
sa stalnom opasnošću, ponaša se slično. Društveni čovjek kontrolira
svoju pojavu. On ne podiže ruke dok gleda televiziju ili polaže ispit,
ali se njegovi mišići ništa manje ne stežu i takvi ostaju cijeloga dana i
noći. Cijeloga života!
Tek su prije tridesetak godina veliki vođe, moćni vladari, oni koji
pod pritiskom svojih odgovornosti nisu imali odmora ni nalazili mira,
platili bolešću svoju neumjerenost. Simptomi te bolesti bili su prekomjeran
umor, razdražljivost, povišena napetost, neurotska depresija,
dijabetes i najzad koronarna tromboza ili izljev krvi u mozak.
Danas je to svjetska epidemija. Ona pogađa sve socijalne slojeve,
mlade i stare, muškarce i žene. Tko danas nema osjećaj da je pretrpan
zadacima i raznim obvezama? Tko danas ne osjeća da je zbunjen, preopterećen
odgovornostima i da radi prekomjerno? Danas se muškarci i
žene prečesto osjećaju uvučenima u trku opstanka, a ne vide kako se iz
nje izvući ili je izbjeći. Osjećaju se uhvaćenima u mrežu, nesposobnima
učiniti početni napor kako bi se oslobodili. Nemojte misliti da sliku
želim učiniti ružnom. Ona je još ružnija!

 

Da bismo se oslobodili napetosti i stalnih mišićnih kontrakcija,
moramo upotrijebiti ono isto sredstvo koje ih je izazvalo. Moramo na
isti način djelovati na tijelo - umom, mislima pretočenim u riječi i mentalnom
slikom koja će navesti tijelo da se smiri i opusti. Tu leži ključ
opuštanja.
Tijelo ne razumije engleski, ni bilo koji složen jezik. Ono razumije
jedino nekoliko jednostavnih riječi koje sadrže namjeru akcije. To su
riječi nkcije, one koje su nam služile tijekom dva milijuna godina i koje su
bile jedini ljudski jezik prije no što su ih dopunile riječi predmeta. One su
uvijek sadržavale namjeru akcije. Apstraktni jezik, nepovezan s akcijom,
jezik kojim se govori, raspravlja, prenosi znanje, prilično je nov.
On se u evoluciji ljudske vrste pojavio tek nedavno i još nema utjecaja
na čovjekovu fiziologiju.
U apstraktnom jeziku tek se nedavno pojavio jedan pojam koji nam
se danas čini važnim - pojam istine. Govoriti ono što je istinito, prijaviti
ono što je lažno, govoriti ono što odgovara stvarnim činjenicama,
provjeravati ih, vjerno prenositi znanje i tako dalje, i tako dalje - to su
preokupacije suvremene civilizacije. A tijelo poznaje samo istinu.
U našoj podsvijesti postoji temeljna lakovjernost, koja odgovara temeljnom
stavu tijela povezanom s riječima koje sadrže namjeru, bijeg
ili borbu. Ta se lakovjernost prenosi na jezik. Tijelo je ne poznaje. Ono
a priori prihvaća sve afirmacije kao istinite. Njemu je poznata samo
akcija. I najmanje oklijevanje, i najmanja sumnja mogu rezultirati
neuspjehom.
Dakle, temeljna tendencija u odnosu između tijela i uma jest tendencija
tijela da sve ideje, sve mentalne slike, preoblikuje u akciju. Tu leži
ključ autosugestije.
Tehnike opuštanja pomoću autosugestije stare su koliko i svijet. One
su se oduvijek prakticirale u Indiji i Kini i dio su bogatoga znanja koje
se tisućama godina prenosilo s učitelja na učenika. Na Zapadu su
otkrivene tek nedavno. Njemački liječnik Schultz (koji je prvi usavršio
jednu metodu opuštanja) nemalo se iznenadio kad je doznao da
je tehnika koju je on izmislio stara četiri tisućljeća - i potpuno ista,
do najsitnijega detalja! U stvari, Schultz nije ništa izmislio. Samo je
promatrao što se događa u tijelu osobe koja se oslobađa napetosti. To je
ono isto što se događalo prije četiri tisuće godina. Onodobni stručnjaci
došli su do istih zaključaka i razradili su istu tehniku za oslobađanje
od napetosti. Ostavili su nam u nasljedstvo mnogobrojne tehnike. Mi
ih također možemo naučiti.
E pa, hajdemo! Krenimo s radom.

[Chypychyps]

Sam sem se postavil v te faze povsem "testno" prav miselne vzorce, ki vodijo do tega in vse. Projekti. Sam imam sebe rad a ne na način, kot si ljudje predstavljajo. Zavedam SE in kaj SEM. Ko enkrat to spoznaš te miselni vzorci ne spravijo s poti. Kot tebe ne če se igraš na računalniku. Enostavno se zavedaš kaj je prav oz. resnica in se ti včasih hecno zdi na kaj vse ljudje padajo.

 

Kaj pa če ti povem, da sem imel zlomljeno hrbtenico in imam zaraščeno (ko preide križ v medenično kost) in na rentgenu niso mogli verjeti pa še vedno hodim in niti nimam problemov s križem čeprav imam verjetno 2x več kilogramov kot ti... Pa še odlično se počutim?

 

Kar želim reči je, da se ljudje SAMI odločijo/mo kaj želimo imeti (bolezen,s rečo ,avto,..) in na koncu samo pride...

Tudi Buda je rekel. O čemer premišljujemo to postanemo...