Depresija

[Pinka]

Nezadovoljna ženska je strup, res strup, ker lahko uniči vse česar se "dotakne". Ženska se tega verjetno niti ne zaveda vendar posledice so pa lahko res dolgotrajne. Vendar VilaSonca samo po sebi to ni tvoj problem, če mama ni bila srečna v otroštvu in izgleda, da to vleče še do danes. V vsakem primeru lahko sočustvuješ z njo vendar pa hkrati ni potrebno, da to toleriraraš. S tem, ko se tega zavedaš lahko tudi prekineš njen/ta vzorec.

Zato pa je tako zelo pomembno v življenju, da se naučimo uživati v sedanjih trenutkih, je pa to res lažje reči kot narediti. Breme se težko odvrže pa vseeno treba je videti priložnosti za nove začetke itd. (počasi in strpno se daleč pride). Mislim, da se vsak od nas trudi po svojih najboljših močeh vendar vedno ne gre tko na easy. Vse kar moram vedet je, da poskrbimo za svojo srečo/zadovoljstvo, ker le tako so srečni/zadovoljni tudi tisti, ki nas obkrožajo/imajo radi in le tako privabimo pozitivne ljudi v naše življenje.

 

Takrat, ko nas neko okolje blokira se je po mojem mnenju najbolje umakniti, vsaj za nekaj časa (kolikor ga pač rabimo), da lahko zares vidimo sebe, ker drugače ponavadi (že iz navade oz. načina, ki nam ga kažejo drugi) začnemo blokirati sami sebe. Stopiti iz take okolja je lahko tako osvobajoče, da enostavno poletimo/zadihamo. Ko najdemo ljubezen do sebe in jo znamo tudi negovati potem nam tudi tako okolje več ne pride do živega. Situacije ter ljudi lahko nato vidimo čisto iz drugega zornega kota.

 

Vse dobro ti želim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

[Brezo]

Nočem kar prekiniti vse stike in oditi za vedno, ampak ja, trenutno mi je res grozno biti v fizični bližini in mame in brata, ker se hitro začnem počutit krivo ali pa v strahu, ker že enostavno vso to ropotanje, loputanje z vrati, lovljenje in dretje, ta njun odnos in način komunikacije, ne morem bit mirna ob tem. Ker sem en odvečni člen. Ampak to je vse karmično pogojeno.

 

Za pomoč se pa strinjam, ajde, imam napotnico za psihologinjo, samo ne vem ... Veliko mi je pomagala zdaj pred kratkim ena terapevtka z vpogledom v prejšnje življenje, da dejansko bolje štekam vse te naše odnose, samo ja, mogoče ne bi škodilo iti do psihologinje ... Vsaj poskusit.

 

Psihologinji lahko greš, če drugega ne kao malo turistično...ponavadi uporabljajo analitično psihologijo in podobne scene...razen če ni podkovana še s kakšnimi new age zadevcami...

 

Zdaj greš pa lahko še korak dalje, odvržeš breme, ki si ga prevzela od družine, rečeš "to ni moje"...tralala...poštimaš družinsko matrico in sprejmeš nekatere človečke na energijski ravni...da prevzemaš samo svoje breme, nič več in nič manj...tralala...Če boš samo to poštimala, ne se čudit, če se bodo družinski člani kar nenadoma začeli drugače obnašat do tebe (pozitivno) ali pa če boš kar naenkrat postala malo bolj vesel flegmatik in te ne bodo mogli kar tako vržt iz tira...sve je to normalno...potem pa dalje...

 

Pojem "karmično pogojeno" se pa lahko pretolmači na 1001 način...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[anne]

Nočem kar prekiniti vse stike in oditi za vedno, ampak ja, trenutno mi je res grozno biti v fizični bližini in mame in brata, ker se hitro začnem počutit krivo ali pa v strahu, ker že enostavno vso to ropotanje, loputanje z vrati, lovljenje in dretje, ta njun odnos in način komunikacije, ne morem bit mirna ob tem. Ker sem en odvečni člen. Ampak to je vse karmično pogojeno.

Ko boš enkrat našla svoj notranji mir, boš drugače gledala na vse skupaj. Te stvari te ne bodo tako prizadele, spravile iz tira, vedela boš, da nisi ti kriva za dejanja in reakcije drugih. In kot je rekel Brezo, meja med svojim in od drugih, počasi se bodo najbrž tudi ostali začeli drugače obnašati.

 

Problem je, ker si "pustimo" ta mir zelo hitro skaliti, sploh ko gre za bližnje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif.

[Guest VilaSonca]

S karmičnega vidika zdaj, ko mi je terapevtka dala vpogled v prejšnji lajf, čisto štekam. Še bolj pa glede na moje obnašanje do nje, da bi se me najraje losala. Samo kaj, tako si me je vzgojila, me razvadila, kaj pa pričakuje. In isto od brata. Če ti prestopaš meje svojemu otroku in ga ne naučiš osnov obnašanja, spoštovanja, te tudi on ne bo kaj preveč cenil, spoštoval. Ampak OK, ženska se pač ni imela od kje naučiti, tudi časa ni imela za vzgojo. Pa ta njena nihanja. Nikoli ne vem, kdaj bo prišla domov kot hurikan in me z ledenim železnim obrazom in glasom nakurila, zakaj nečesa nisem naredila (medtem kot dve drugi stvari sem) in kdaj bo prišla do mene sladka kot med. V prvem primeru se umaknem, v drugem pa jo tudi ignoriram.

 

Ja, Pinka, včasih je pravi zmaj. Če ona noče dopustiti sebi uživati, če ji paše vloga mučenice in dekle, kar naj. Ji kupim lani za RD darilni bon za manualno medicino in je bil komentar, uf, to je predrago. Pa čakaj, bon imaš v rokah, šuti, spet vse gledaš skozi denar, pa še tvoj ni! In ne zato, ker si ti nalagaš več in več bremen, čist po nepotrebnem, kaznovat druge okoli sebe, ker znajo uživat. Sama sebe kaznujem s tem, da grem kar nekaj delat okoli hiše ali pospravljat. Ni ne vem kaj, da bi njej s tem odvzela nevemkakšno breme z ramen, ampak ona bo vedno našla napako. Ne vem, se mi zdi bolje, da se v LJ pridružim kakšni skupini urbanih vrtičkarjev.

[Brezo]

Samo da se ne konča tako...Osupljivo lepa študentka posnela porno posnetek in si sodila...

 

http://vizita.si/clanek/novice/posnela-porno-posnetek-in-si-sodila.html

[Iknee]

S karmičnega vidika zdaj, ko mi je terapevtka dala vpogled v prejšnji lajf, čisto štekam. Še bolj pa glede na moje obnašanje do nje, da bi se me najraje losala. Samo kaj, tako si me je vzgojila, me razvadila, kaj pa pričakuje. In isto od brata. Če ti prestopaš meje svojemu otroku in ga ne naučiš osnov obnašanja, spoštovanja, te tudi on ne bo kaj preveč cenil, spoštoval. Ampak OK, ženska se pač ni imela od kje naučiti, tudi časa ni imela za vzgojo. Pa ta njena nihanja. Nikoli ne vem, kdaj bo prišla domov kot hurikan in me z ledenim železnim obrazom in glasom nakurila, zakaj nečesa nisem naredila (medtem kot dve drugi stvari sem) in kdaj bo prišla do mene sladka kot med. V prvem primeru se umaknem, v drugem pa jo tudi ignoriram.

 

Ja, Pinka, včasih je pravi zmaj. Če ona noče dopustiti sebi uživati, če ji paše vloga mučenice in dekle, kar naj. Ji kupim lani za RD darilni bon za manualno medicino in je bil komentar, uf, to je predrago. Pa čakaj, bon imaš v rokah, šuti, spet vse gledaš skozi denar, pa še tvoj ni! In ne zato, ker si ti nalagaš več in več bremen, čist po nepotrebnem, kaznovat druge okoli sebe, ker znajo uživat. Sama sebe kaznujem s tem, da grem kar nekaj delat okoli hiše ali pospravljat. Ni ne vem kaj, da bi njej s tem odvzela nevemkakšno breme z ramen, ampak ona bo vedno našla napako. Ne vem, se mi zdi bolje, da se v LJ pridružim kakšni skupini urbanih vrtičkarjev.

 

Tu je samo ena pot: osamosvojitev na vseh ravneh: fizičen odmik, materialna neodvisnost, čustveno in mentalno. Živiš na svojem (in pustiš njej, da živi na svojem brez tebe!), čutiš in izražaš svoja čustva (ne njena ali to kar ona dovoli), misliš svoje misli, počivaš, ko to začutiš in delaš, ko ti meniš, da je to potrebno. Tvoje razpoloženje naj ne niha več v povezavi z njenim kot nekakšno sklopljeno nihalo. Zveni preprosto in logično in tako naj bi v normalnih odnosih tudi bilo, v patoloških je pa to vse prej kot enostavno in je pot ven iz tega dolga in naporna, s padci nazaj, z bolečim soočanjem s samim sabo in vsem, kar nosiš s sabo. Mogoče je na eni točki te poti najbolj šokantno to, da ugotoviš, kako se hočeš ukvarjat s sabo, pa se v resnici ukvarjaš samo z njo - kaj ti je naredila, kaj pričakuje, kako se obnaša do tebe, kako ti reagiraš na njeno obnašanje ... To trganje poteka izjemno počasi, ker v bistvu razpletaš in rešuješ delčke sebe iz največjih globin tvojega bitja in jih ločuješ od mame in sestavljaš v svoje neodvisno bitje. Ampak prvi korak in nujni korak je pa fizična razdalja, da te ne more vedno znova zapletat, vedno znova pohoditi in ti vzeti življenjski elan in ti povoziti tisti prvinski občutek zase. Pa še to: dovoli se razjeziti zaradi vsega, kar se ti je dogajalo, ni pa treba kuhat zamere - saj ni znala in zmogla drugače.

[gold]

Vila, iz lastnih izkušenj ti svetujem da prekineš vse stike za vedno...

 

čez nekaj let boš ugotovila da je to najboljša pot.

če pričakuješ da se bo tvoja mama kdaj spremenila, se prekleto motiš. Tebe ima za hranjenje njene zavrte osebnosti, poleg tega ti nezavedno blokira tvoje načrte prihodnosti in verjemi mi, da bo svojo trmo iz leta v leto samo še stopnjevala do te mere, da se ti lahko zmeša..

 

svoboda ima svojo ceno, pa pusti karmo ob strani, tukaj si na testu le ti sama, koliko in kdaj si upaš narediti rez.

 

vso srečo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Iknee]

Pa še tole bi rekla, VilaSonca: sploh ni pomembno, kaj ona pričakuje od tebe, edino, kar je res pomembno, je to, kar ti pričakuješ od sebe, kar bi ti rada ustvarila iz svojega bitja in življenja. Poišči svoje notranje središče, svojo referenčno točko, da ne bo več mama tvoja referenca. Ali kdorkoli drug - ljudje s takimi družinskimi odnosi si namreč zelo zelo pogosto poiščemo partnerje, ki z nami enako ravnajo - pravzaprav mi skupaj z njimi soustvarimo zelo podoben odnos. Ker smo v takem odnosu nesrečni in zmedeni, tudi naš odnos do otrok ni v redu ... in problem gre naprej v naslednjo generacijo.

Zato: Briši, čimprej, in se posveti sebi in celjenju svojega bitja! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

[Guest VilaSonca]

Malo sem razmišljala in se mi zdi, da varianta prekiniti vse stike za vedno ni optimalna rešitev. Mislim, da s tem vseeno ostane nekaj nerazrešenega, kar se ti slje ali prej pokaže nekje drugje, ker enostavno ne moreš kar zbežati. V redu, ne rečem, za primere, kjer vlada hudo nasilje. Tukaj pa vseeno vidim še neko možnost, da enkrat, ko bom bolj trdna v sebi, ko več ne bom tako občutljiva za kritiko, vsaj poskusiti z malo drugačnim, strpnejšim načinom komunikacije. Seveda, ona se ne bo spremenila, ampak mogoče bo drugače gledala name, me bo spoštovala, če ji bom na lep način povedala kakšne stvari.

 

Mogoče sem jo tudi predstavila kot enega res oberzmaja. A če se spomnim, kaj vse sem videla in slišala v drugih družinah, mi sploh ni (bilo) tako hudo. Pač preveč sem občutljiva za določene zadeve in nisva kaj dosti kompatibilni. Tudi ni tako, da bi me res čisto vsakič skušala zatreti. Je bilo tudi kaj spodbude in skrbi kdaj pa kdaj, pač na njen način. Samo ti načini mi ne pašejo. In moram ugotovit, kaj mi sploh paše in to dati sama sebi, ker ne bom dobila ne od nje ne od drugih.

[gold]

Vila, zavedaj se nekaj namreč, tudi v primeru da mama kdaj zboli in se boš ti angažirala z vsemi močmi da ji pomagaš, bo po ozdravitvi zopet vse po starem.

Če ne verjameš, pač izkusi grenkobo nespremenljivih ljudi.

Bolje da te boli sedaj ta odločilni rez... Bolel bo kako leto ali dve ..

Ne rini nazaj kot rak ki hodi rikverc in gleda naprej...

[anne]

Strinjam se z ViloSonca, da beg ni rešitev. Umik ja, da greš v nevtralno okolje, kjer lahko v miru premisliš, predelaš, presežeš vzorce in greš naprej. A beg prinese najbrž isto situacijo tudi na drugi konec sveta, če prej nismo razčistili.

 

Ker ko greš enkrat čez vse, potem je drugačna tudi tvoja percepcija, tvoj nastop do določenih oseb. Čeprav se oni ne bodo spremenili, se bodo njihove reakcije, če bomo mi sami v isti situaciji drugače reagirali.

 

In VilaSonca, ni razumeti, da je tvoja mama oberzmaj. A gre le za mamo in ob bližnjih smo še toliko bolj občutljivi, nas lahko njihove besede in dejanja veliko bolj prizadenejo, sploh če smo bolj občutljive narave.

[Brezo]

Pa sem mislil, da je to že kristalno jasno, da prekinitev stikov in beg ni trajna rešitev...je samo začasna, da si človeček nabere novih moči za soočanje...tralala...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

In če grem še bolj v podrobnosti (globino)...če se nekomu odvrti filmček iz prejšnjih lifeov ali če mu kdo drug pove kaj je bilo, je s tem šele sprožil kolesje možgančkov (podzavesti)...treba je tudi ozavestiti in seveda poiskati vzorce zakaj je takrat človeček ravnal tako in zakaj danes ravna podobno...in Šele ko se dokrajči vzorčke, se reši problemček in stvari se kar same od sebe začnejo izboljševati...vse ostalo je samo rahljanje terena, ki seveda tudi pripomore k izboljšanju psihofizičnega počutja in odnosov...Ali povedano drugače človeček lahko 80% razrahlja teren že prej, ko pa skensla še vzorček je dokrajčio 100%...in lahko gre na next level življenske igrice...

 

Nakazal bom samo en vzorec, ki je pri večini ljudi v igri in igra glavno vlogo tudi pri depresiji- "podzavestni strah pred ljubeznijo"...ko se tega sprocesira, se lahko pa tudi kaj bolj veselega inštalira...recimo "ljubezen do samega sebe"...kdor seveda zna...če ne pa Đurotova škola kučnih čarolija vabi...in če bo koga začel zvijat ali trgat pri procesiranju, jaz nič kriv...sve je to normalno...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

[gold]

raje : pripelješ lekcijo vzorca do konca ... in jo odložiš na obrobje, kjer te ne ovira ...

če namerno odpikaš in pozabiš, si izgubil lekciji in gre zadeva od začetka ...

 

glej, Vila je svojo vlogo dobro odigrala, naredila je vse da bi bili odnosi karseda v najboljši meri..

še vedno bom zagovarjal umik, pa naj se še tako prostaško sliši.

v vsem tem času njena mama ni spregledala hčerinega načina razmišljanja in njenih dejanj..

bolj je bila lekcija usmerjena na njeno mamo, Vila je itak po naravi drugačna oseba tak da je bila njej najboljši vzor in učitelj.

 

kadar se učenec ne namerava nekaj naučit, se učitelj umakne za vedno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Guest VilaSonca]

Pa sem mislil, da je to že kristalno jasno, da prekinitev stikov in beg ni trajna rešitev...je samo začasna, da si človeček nabere novih moči za soočanje...tralala...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

 

In če grem še bolj v podrobnosti (globino)...če se nekomu odvrti filmček iz prejšnjih lifeov ali če mu kdo drug pove kaj je bilo, je s tem šele sprožil kolesje možgančkov (podzavesti)...treba je tudi ozavestiti in seveda poiskati vzorce zakaj je takrat človeček ravnal tako in zakaj danes ravna podobno...in Šele ko se dokrajči vzorčke, se reši problemček in stvari se kar same od sebe začnejo izboljševati...vse ostalo je samo rahljanje terena, ki seveda tudi pripomore k izboljšanju psihofizičnega počutja in odnosov...Ali povedano drugače človeček lahko 80% razrahlja teren že prej, ko pa skensla še vzorček je dokrajčio 100%...in lahko gre na next level življenske igrice...

 

Nakazal bom samo en vzorec, ki je pri večini ljudi v igri in igra glavno vlogo tudi pri depresiji- "podzavestni strah pred ljubeznijo"...ko se tega sprocesira, se lahko pa tudi kaj bolj veselega inštalira...recimo "ljubezen do samega sebe"...kdor seveda zna...če ne pa Đurotova škola kučnih čarolija vabi...in če bo koga začel zvijat ali trgat pri procesiranju, jaz nič kriv...sve je to normalno...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

[Guest VilaSonca]

glej, Vila je svojo vlogo dobro odigrala, naredila je vse da bi bili odnosi karseda v najboljši meri..

še vedno bom zagovarjal umik, pa naj se še tako prostaško sliši.

v vsem tem času njena mama ni spregledala hčerinega načina razmišljanja in njenih dejanj..

bolj je bila lekcija usmerjena na njeno mamo, Vila je itak po naravi drugačna oseba tak da je bila njej najboljši vzor in učitelj.

 

kadar se učenec ne namerava nekaj naučit, se učitelj umakne za vedno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Mislim, da se bom znala sama najbolje odločit, ker tudi sama najbolj poznam svojo mamo. In jo bom najbrž še rabila za ogledalo. Samo trenutno ne, ker imam dovolj materiala za preobrazbo. Pa tudi gledano astrološko-karmično se učim prek odnosov in komunikacije in še največ o sebi vidiš iz tistih odnosov, ki te najbolj iritirajo. Razen tega pa se nikoli ne ve, kaj se bo njej še dogajalo v življenju, lahko jo nekaj tresne in me bo še iskala za nasvete. Jaz verjamem, da se kdorkoli lahko spremeni, kolikor mu je namenjeno pač namenjeno in kolikor si sam želi.

Pa recimo je bil tudi en odnos s prijateljico, ki me je spominjala na mamo. In sem ful sprojicirala svojo nesnago v to prijateljico in jo čisto odrezala. Ko sem si pa priznala, da je nekaj za spremeniti pri meni in ne pri tej prijateljici, sem se ji opravičila in se spet druživa. Samo to je verjetno dosti lažje.

[gold]

saj umik ni prostaški, in najbrž je dostikrat smiseln, da dobiš distanco ... posebej, če so si ljudje tako različni, da prihaja do sporov ...

in ... nekateri ptički ostanejo v domačem gnezdu, drugi odletijo drugam ...

bistvo vsega je, da prenehaš negativno mislit o nekom ... bolje da nič ne misliš ... sicer te ubija

manj je stika, manj misliš http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[gold]

za vedno je dolga doba ...

dovolj je, da se učitelj umakne ... itak se vse spreminja ...

in enkrat se vsi najdemo ...

ja v drugih sferah http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

tam je tudi bolj strog režim brez popuščanja http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

[Pinka]

Mislim, da se bom znala sama najbolje odločit, ker tudi sama najbolj poznam svojo mamo. In jo bom najbrž še rabila za ogledalo. Samo trenutno ne, ker imam dovolj materiala za preobrazbo. Pa tudi gledano astrološko-karmično se učim prek odnosov in komunikacije in še največ o sebi vidiš iz tistih odnosov, ki te najbolj iritirajo. Razen tega pa se nikoli ne ve, kaj se bo njej še dogajalo v življenju, lahko jo nekaj tresne in me bo še iskala za nasvete. Jaz verjamem, da se kdorkoli lahko spremeni, kolikor mu je namenjeno pač namenjeno in kolikor si sam želi.

Pa recimo je bil tudi en odnos s prijateljico, ki me je spominjala na mamo. In sem ful sprojicirala svojo nesnago v to prijateljico in jo čisto odrezala. Ko sem si pa priznala, da je nekaj za spremeniti pri meni in ne pri tej prijateljici, sem se ji opravičila in se spet druživa. Samo to je verjetno dosti lažje.

 

Kakor vidim se resnično zavedaš situacije in hkrati je v tebi zrasla velika želja po spremembi. Najboljša sprememba je pa sigurno spoznavanje samega sebe in ljubezni do sebe. Le tako potem lažje prebrodimo tudi kritične opazke svojih najbližjih hkrati pa tudi ostalih posameznikov. Iz svojih izkušenj lahko rečem, da ko nekoga tresne, se lahko dejansko začne spreminjat. Sem doživela to s svojo mamo pa vendar določeni vzorci še kar ostajajo. Veliko je pri meni pripomogel ravno umik (seveda ne za vedno - samo selitev), ker sem le tako zares lahko prepoznala sebe in vzorce, ki sem jih sama začela ponavljati za njo. Ugotovila sem tudi, da sem nosila vso tisto breme, ki ga je ona nosila skoz vsa ta leta, kot, da sem prevzela njeno bolečino nase. Sedaj je situacija precej drugačna kot pred leti, sedaj shajava druga z drugo, sedaj sva se obe delno spremenili itd. Sedaj je z moje strani tudi več razumevanja in ljubezni do nje ter hkrati sebe.

[Guest VilaSonca]

Ta vikend, ko sem ostala v Ljubljani, sem razmišljala, da enostavno ne
bo šlo tako, da bom nonstop v Ljubljani, da rabim pobegniti za vikende v
naravo. In sem že tuhtala, da grem naslednji vikend domov, bom že
potrpela tiste grde poglede in kritike.

 

Ampak že parkrat mi je šlo skozi glavo: čakaj malo,
njej je že kar en čas kot prvo odveč priti po tebe na postajo (5 min), ko prideš
domov. Nazadnje, ko si si vzela v službi 2 dni prosto zaradi izpita, te je očitajoče
vprašala, če nisi v službi (v ozadju je bil njen strah, da bom zaslužila manj
in ker že tako ali težko shajam in ona to ve, da kdaj tudi ni prav za jesti, se
je zbala, da jo bom po dveh mesecih spet prosila za kakšnih 20-40 evrov za
hrano – btw., ko se to zgodi, moram moledovati in sploh je ne zanima, kako
sploh živim in delam v Lj in ta denar potem dobim tako, da se počutim kot
parazit, drek, nepotreben strošek). Potem te je še nadrla, zakaj hodiš po
terasi, ki jo je ravnokar pobrisala. Obenem te je en dan pred tem priliznjeno vprašala, kako si (po stotih
letih), ker jo je zanimalo, če si prinesla domov en overjen dokument za
brata. Obenem ti je spet vdrla v soboto kot ponavadi brez trkanja, da skuhaj
kosilo v nedeljo, ker je ne bo. Budalo si šla samo sebe kaznovat s še
dodatnim delom, a ženske sploh zanimalo ni, da imaš ti
slučajno kak izpit. Niti slučajno,
da bi ti želela srečno na izpitu. Potem se pa spomnim še ene
stvari … zakaj mi zadnji dve leti govori, saj ti ni treba hoditi vsak vikend
domov … Res sem bila slepa. Enostano znebiti se me hoče in konec. Ima brata,
ki ji lepo nosi enkrat večjo plačo kot je moja domov in ji da nekaj zraven
za položnice, ona mu lepo kuha in streže hrano (ki mora biti dokaj srbno izbrana,
ker gospod ne jejo kar vsega in tudi kritike si privoščijo, ampak mati dekla
jih ponižno sprejmejo) direkt do računalniške mize, on jo ima za
stilista, ko kam gre, ker se sam pri rosnih 24. še ne zna odločiti,
ali je zunaj dovolj toplo za kratke rokave ali ne … Jaz sem tukaj odvečen člen,
nimam kaj iskat v tej hiši. Če sem pametna, bom bežala stran, to ni moje
gnezdo. Nima smisla, da se trudim ugajati z drobnimi deli, da prosim za vsaj
eno pohvalo, spodbudo, karkoli … Sama v sebi moram poiskati svojo mamo, svojega
negovalca, hranitelja. Predelati kritike in omejitve. Se ločiti od
nje. Tako to je. Boli, bolelo bo, ampak ne grem več
tja, ker ne prenesem misli, da sem odveč.

[mayan]

Vila sonca, boga si. To iskanje ljubezni pri doloceni osebi je ful muka, ker se nam kaze vse prej kot to, ko bi jo najbolj potrebovali. Sprijaznjenje je kljuc. Ker ironija je, da ravno takrat, ko smo najbolj osamljeni, bi morali biti sami s sabo. Pa poznam obcutke krivde, ko se iluzija o neljubezni do nekoga preseli na nas. Saj poznas tisto - naj vas maske in poze ne preslepijo, nicesar ni razen ljubezni. Sem prepricana da te ima rada, le najbrz sama nima dovolj za dati. S tvoje perspektive pa izgleda nasprotno. Ne obsojaj se, ce/ko isces. Naj misli in obcutki pridejo in tudi gredo, ti le opazuj dobrohotno. Saj ves, bozanska bitja smo v cloveski izkusnji, skozi velike teme in notranje borbe moramo, eni bolj drugi manj, da to spet zagotovo vemo... Ni za prehitevat, vse bo se ok... En velik topel mehek mama objem ti posiljam. Da bi se imela rada! :-)

[mgd]

Vilasonca, ja vsi ti odnosi so bazirani na sebičnosti zato neizpolnjujoči. Spoznaj svoj odnos z Bogom in z vsemi v povezavi z njim pa boš srečna.

[Guest VilaSonca]

Hvala Mayan. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

 

Madona me meče. Včeraj sem se grozno zasekirala, da kaj se imam toliko za razgaljati, iskati pozornost in potrditve in zakaj toliko ogovarjam, sploh pa bližnje. Potem vedno pride krivda in nočne more, strahovi, potegne me v vrtinec in sem spet down. Zdaj se je pa že tolikokrat to ponovilo, da vem, da se ni kaj identificirati s tem.

 

Yes, it's a long long travel.

[Cookie]

Vila sonca, boga si. To iskanje ljubezni pri doloceni osebi je ful muka, ker se nam kaze vse prej kot to, ko bi jo najbolj potrebovali. Sprijaznjenje je kljuc. Ker ironija je, da ravno takrat, ko smo najbolj osamljeni, bi morali biti sami s sabo. Pa poznam obcutke krivde, ko se iluzija o neljubezni do nekoga preseli na nas. Saj poznas tisto - naj vas maske in poze ne preslepijo, nicesar ni razen ljubezni. Sem prepricana da te ima rada, le najbrz sama nima dovolj za dati. S tvoje perspektive pa izgleda nasprotno. Ne obsojaj se, ce/ko isces. Naj misli in obcutki pridejo in tudi gredo, ti le opazuj dobrohotno. Saj ves, bozanska bitja smo v cloveski izkusnji, skozi velike teme in notranje borbe moramo, eni bolj drugi manj, da to spet zagotovo vemo... Ni za prehitevat, vse bo se ok... En velik topel mehek mama objem ti posiljam. Da bi se imela rada! :-)

ma kaj je boga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif , nič ni boga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif

to je normalno - vse kar se ti dogaja. Pač pri +/- 30 letni osebi.

Vila, ostani v LJ, najdi si zanimacijo, najboljše seveda, da si sama sebi animator. Kar sploh rineš dam? Po kaj? Po ljubezen? Stara boš (si) 30 let, najprej se sama vzljubi, predno te bo kdo drug. Univerzum te ljubi, samo ne prepoznavaš tega in iščeš ljubezen na napačnem koncu. Mama ima tvojega brata za (nadomestnega) partnerja/moža, bratu pa ustreza strežba odspred in odzad. Me zanima, kako bo, ko bo pripeljal punco dam - če jo sploh bo. Ti si (nezavedno) konkurenca mami (poleg običajnih stroškov seveda).

Zgleda je SLo eno tako geopatogeno območje, kjer se skor isti patološki problemi pojavljajo, samo slo pasoš moraš imet http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_rolleyes1.gif

 

tut pri meni doma je bila podobna situacija, men je pomagala distanca (fizična, čustvena), slabi dve leti sploh nisem imela stikov. To je še najbolj pomagalo. Pa še zdej moram imet redke stike, ker mat enostavno JE čudna, s svojim nihanjem razpoloženja, nikol ne veš, pri čem si in tut Razbojnika nima sama nikoli - zihr je zihr; se mi je že prevečkrat pokazala, da se spremenila enostavno ni.

 

Ti se pa zber, doštudiri in normalno službo dobod (če je ta čudna, nisem sledila a je ok al ne, če je pa ok, se je pa drži), ne skrbi za mamo, brata, itak se bosta ko bumerang vrnila oba (pazi, brat bo vedno superiroren/večvreden napram tebi) in zahtevala, da kaj urediš/narediš, da si dolžna ipd. jajca.

 

Sama sebi si družina in premoreš ljubezen v prvi vrsti zase! Si vredna in ljubljena!

[nataly]

Kaj pa vem, jaz pa mislim, da je čas, da razpreš krila in greš. Da se domov vračaš samo za velike petke..ali pa še to ne.

Odnos med hčerjo in materjo je vedno kompliciran.

Midve z mojo mamo sva tudi trčili in po letu dni molka, sva šele zgradili tisto vez, ki jo še po smrti čutim.

Ok..poglej z njene strani: mogoče bi rada eno razbremenitev. Pa čisto realno ti bom rekla: enkrat starši začutimo, da smo naredili dovolj...in da je čas, da se otroci postavijo na svoje noge.

Zdaj je spet vprašanje, kako to prenesti - na mladež, mislim pa da nebolečega načina ni.

Moja sta starejša hodi samo še na štirinajst dni domov..pravi, da mi noče biti v breme (kar je narobe, ker jaz bi jo rada ob sebi), vendar ej...ima počasi svoj lajf (dečka s katerim se razume, faks, ki jo jezi), ob meni je takrat, ko jo rabim recimo za prodajo (ji vedno pošteno dam njen delež), če slaba prodaja, slab delež jbg...skratka...dete zapušča gnezdo.

 

Samo to ni merilo: me tri se razumemo. Je res, da jima rada pametujem...pa sta to očitno podedovali in pametujeta tudi meni nazaj. tri pametne na kupu...maš, da znoriš.

[Pico Della Mirandola]

Šit je če v lastni družini nimaš zaledja.

In ja, se strinjam s Cookie, očitno je to slovenska posebnost.

Bl ku ni zaledja, bolj se rine in ostaja s starši, ker te dejansko družbena realnost v to prisiljuje.

 

 

Vilasonca, ti morš pa najprej velik tega pri seb predelat, ampak to ne na način kot si predelovala dosedaj, zmeraj te je k predelovanju namreč prisilil neki input od zunaj, temveč enkrat umirjeno sama s seboj!

 

Pol ti bo lažje shajat tut z drugimi, oziroma, mal bolj boš razumljena, ker če ne razumeš same sebe, oziroma, razumevanje prilagajaš situacijam, v katerih se nahajaš, potem tut drugi pr teb ne morjo vedet pri čem so!