Skrb za Pohorje

[Matej]

Pohorje nudi Mariborčanom rekreacijo in oddih. Sprehajalci in izletniki se naužijemo miru in »napolnimo baterije«. Bor, ki je naznanjal konec prvega dela poti na Pohorje, do znamenitega Luke, in nam vlival samozavest za naprej, je posekan. Kot je včasih »posekana« samozavest organizatorjem Zlate lisice ob nagajanju vremena. Res je, da je SK Branik dosti naredil za smučarje in samo mesto, kot tudi za razvoj zimskega športa. Res pa je tudi, da lahko samozavest hitro postane kot »slon v trgovini s porcelanom«. Tako smo priča uničevanju Pohorja in njegovih dreves in nekje tudi čutimo, zaščitnega simbola tega dela Štajerske.

 

Drevo je v mnogih kulturah našega planeta zaščitni simbol, simbol rasti, samozavesti in optimizma. Japonci imajo svoje družinsko drevo, negujejo ga kot lastno družino. Tibetanci razlagajo duhovni in zemeljski svet s pomočjo drevesa. Na Baliju se drevesu opravičijo, preden ga posekajo in tam postavijo svoje bivališče. Indijanci pa se posvetujejo z drevesnimi duhovi, kadar potrebujejo pomoč pri življenjskih odločitvah… Carl G. Jung, znan psihoterapevt in raziskovalec človeških arhetipov bi rekel, da nas ljudi, tudi v odnosu do dreves, povezuje neka skupna nit. In tudi od tega odnosa je odvisno naše bivanje in naša sreča! Mi mariborčani iz tega nismo izvzeti. Prepričan sem, da bi to potrdil vsak pravi zdravitelj.

 

Nisem proti razvoju zimskega športa, nasprotujem pa takšnim grobim in destruktivnim posegom v okolje, kot smo jim priča tukaj pod Pohorjem. V Mariboru so drevesa več ali manj opustošena. Namesto dreves med bloki, kjer bi ptica naznanila pomlad in kjer bi se lahko poleti v senci, ko prideš iz naporne službe, ohladil, imamo v nebo vpijoče štrclje. Ti štrclji so nekoč bila drevesa. Ki pa se ravno tako sekajo in obrezujejo nestrokovno (oziroma brez vsakega občutka za estetiko in naravno). Človeku ne preostane drugega, kot da se prepusti sreči televizijskih nadaljevank in njihovih junakov, bivanju v velikih trgovinah ali pa celo zbere dovolj moči in se odpravi na Pohorje. A kam; danes bor, jutri drevored Brez, nakar gozd zaradi smučišča nad Rušami, dodatnih megalomanskih turističnih vizij in naslednje dni dvopasovnica čez Pohorje do Kop. Čim hitreje in čim bližje in čez še zelo neokrnjene in ohranjene predele Pohorja (npr. Kladje). Kaj pa ljudje ob/na Pohorju, njihove cestne povezave z dolino in ostala infrastruktura?!

 

Ohranimo naš ponos.

 

Matej Kos, Forum za Pohorje, Maribor

EMAIL: matej.kos@guest.arnes.si

[Matej]

Skupina občank in občanov Foruma za Pohorje je zelo zaskrbljena za nadaljnjo usodo Pohorja. Menimo, da Pohorje ni v lasti posameznikov, ki so se izkazali kot slabi upravljavci, ampak da je naše skupno dobro.

 

Pohorje je že nekaj časa, predvsem v zimskem času, teren oziroma poligon za smučarske dejavnosti. Te dejavnosti pa se iz leta v leto širijo (nove žičniške naprave, umetno zasneževanje, umetna jezera, umetna razsvetljava pozno v noč…) – kljub spoznanju evropskih strokovnjakov, da smučanje zaradi klimatskih sprememb pod drevesno mejo nima prihodnosti. Samo v Mariboru se bo povprečna temperatura do leta 2025 predvidoma dvignila za +4 stopinje Celzija.

 

V zadnjem času opažamo na t.i. mariborskem Pohorju posege v prostor, ki so zaskrbljujoči. Pri tem mislimo predvsem na zgoraj navedene dejavnosti in druge posege na obstoječih in predvidenih smučiščih in žičniških napravah ter na kolesarsko progo. Problematična je tudi vožnja z motornimi sanmi po nezasneženem terenu.

 

Vprašanja, ki sledijo, odstirajo vsebino našega opozarjanja in apelov. Na nekatera vprašanja je MOM sicer odgovorila, a občutek stihijskega ravnanja s Pohorjem in odsotnost vizije, ki predvsem obravnava sonaravni, trajnostni razvoj in skrb za prebivalce na/ob Pohorju, ostaja.

 

Pohorje je tukaj in mi moramo sodelovati z njim, z njegovo naravno in kulturno dediščino ter ljudmi. Prepuščanje prihodnosti ozkim interesnim skupinam (npr. smučarsko-turistični lobi), ki vidijo v Pohorju le priliko za večanje finančnega kapitala, bi bilo tako za ljudi, kot za naravo, pogubno.

 

Predvsem pa je pomembno osveščanje ljudi in pozornost do zavajajočih številk o zmanjševanju brezposelnosti in dobičku ter večanju razni kapacitet. Vprašljive so takšne (enosmerne) študije in predvsem verodostojnost podatkov, ki se navajajo. Morda je to le zavajanje države (infrastrukturo ob smučiščih bi financirala država, prihodki smučišča pa bi se stekali v zasebnikov žep npr.) in ljudi (dobili službo, boljše cestne povezave, večanje gospodarske rasti regije…).

 

Nekaj vprašanj, sicer naslovljenih v pomladnih dneh 2001 na Mestno občino Maribor.

 

1.

Kakšni sta vizija in strategija ter kakšni so kratkoročni in dolgoročni načrti Mestne občine Maribor ter Programskega sveta regijskega parka Pohorje v zvezi z urejanjem prostora na območju mariborskega dela Pohorja oziroma na Pohorju kot celoti?

 

2.

S katerimi odloki Mestne občine Maribor je območje t.i. mariborskega Pohorja zavarovano in kako?

 

3.

Kdo so lastniki turističnih in športno rekreacijskih objektov ter zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja?

 

4.

Kdo so koncesionarji in upravljavci objektov in zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja, ki so v občinski ali v državni lasti?

 

5.

Komu in koliko omenjeni upravljavci, koncesionarji plačujejo za uporabo objektov in zemljišč na območju t.i. mariborskega Pohorja?

 

6.

Komu in koliko omenjeni upravljavci, koncesionarji plačujejo za uporabo naravnih virov (vode), porabo električne energije za razsvetljavo smučarske proge, zasneževanje proge in delovanje vlečnic na območju t.i. mariborskega Pohorja?

 

7.

Koliko sredstev je občina namenila in namenja za umetno zasneževanje, za razsvetljavo smučarske proge in gradnjo kanalizacije?

 

8.

Kdo je današnji lastnik Pohorske vzpenjače in tistih smučarskih vlečnic na t.i. mariborskem Pohorju, ki so bila pred leti družbena lastnina. Za koliko denarja je postal lastnik teh žičniških naprav in komu je ta denar plačal?

 

9.

Odlok o ureditvenem načrtu rekreacijskih površin na mariborskem Pohorju - sektor Bellevue (MUV 96/10) nalaga upravljavcu, da 2x letno opravi meritve voda v Radvanjskem potoku pod akumulacijo ob vznožju snežnega stadiona. Kakšni so rezultati meritev od 1997 leta dalje?

 

10.

Kako je poskrbljeno za progo za gorske kolesarje vzdolž FIS proge? Zakaj proga še ni bila »vrnjena« v prvotno stanje, kakršno je bilo pred nedavnim tekmovanjem za svetovni pokal (posegi za progo v del gozda in preoblikovanje zemljišča na smučišču)?

 

11.

Kako je z izvajanjem vladne uredbe (Uradni list RS, št. 16/95 in 28/95) na t.i. mariborskem Pohorju o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju?

 

12.

Ali je Maribor Alpsko mesto in kaj to pomeni za Mestno občino Maribor glede na odnos do naravnega okolja?

 

13.

Kako predvideva občina vključevanje občanov in civilne iniciative v Projektni svet regijskega parka Pohorje?

 

Pohorje potrebuje turistični in gospodarski razvoj – a za vse zainteresirane in živeče ob/na Pohorju in predvsem v skladu z naravovarstvenimi načeli.

 

Matej Kos, Forum za Pohorje, Maribor

EMAIL: matej.kos@guest.arnes.si

[Matej Kos]

Pohorje je bilo nekoč poraščeno z bukvami. Bukov les je trd in daje visoko temperaturo pri izgorevanju. Zaradi glažut se je posekalo pred nekaj sto leti večino pohorskih gozdov. Ljudje pa smo potem Pohorje pogozdili in bukev nadomestili z mehkejšim in hitreje rastočim drevesom – smreko.

 

Odnos do Pohorja se tako je vzpostavil že davno in to mi govori, da je Pohorje tudi kulturna krajina. Tako edinstveno naravno in bogato okolje lahko živi v harmoniji s človekom, če le to želimo in se za to tudi trudimo.

 

In naš trud pomeni predvsem občutenje Pohorja kot živega bitja, kot delujočega organa naše države in naše Zemlje. Pohorje ni brezosebno gmota, ki stoji ob Mariboru, nasproti Kozjaka in je na voljo le za trenuten zaslužek in izkoriščanje naravnih dobrin. Pohorje je živ in biotsko raznovrsten organizem, ki potrebuje poseben odnos in nego. Poskušajmo se zavedati, da je naše okolje naš partner, naš prijatelj in tudi učitelj in le skupaj lahko rastemo in doživljamo srečo.

 

Upajmo, da bodo tudi državne in lokalne institucije ter turistično-smučarski lobiji to začutili naslednji četrtek, ko se v hotelu Piramida v Mariboru dogovarjamo o usodi Pohorja (turizma na Pohorju). Že to, da je bil Forum za Pohorje povabljen na posvet, mi vliva upanje.

 

Lahko le zaupam v zdravo človeško pamet in verjamem, da le morda ne bo sla po denarju in trenutnem zaslužku zameglila razum sodelujočih in naredila iz Pohorja mrtvo, žalostno bitje, v katerem nedrjih gomazijo brezosebni hoteli za množice hitečih turistov (v čim krajšem času čim več), smučišča z umetnim snegom in asfaltne povezave med razdrobljenimi smučarsko-turističnimi centri.

 

Narava je živ organizem, ki ogromno daje – spoštujmo in zavedajmo se tega.

 

Matej Kos, Forum za Pohorje, Maribor

[askrab]

V Šmartnem na Pohorju stoji cerkev. Kot še mnoge pohorske iz obdobja romanike, je krita s pohorskim skrilom. V njej so pred časom odkrili najstarejše freske v Sloveniji. Freske iz obdobja romanike z izredno kulturno, umetniško in zgodovinsko vrednostjo. Za obnovo le-teh je država lani in v letošnjem letu namenila 4 milijone slovenskih tolarjev. Z njim razpolaga župnija Šmartna na Pohorju. Država pa ne namenja denarja samo za obnovo kulturne dediščine, namenja tudi nepovratna sredstva za npr. razvoj turizma na Pohorju. V letih 2002 in 2003 je namenila 130 milijonov tolarjev za izgradnjo zasneževalne infrastrukture in obnovo žičnic. Denar so dobila podjetja Rikom, ŠC Pohorje in GTC Kope.

Spustimo se v detajle in vijugajmo naprej na severozahod proti Črnemu vrhu, najvišjemu vrh Pohorja. Naleteli bomo na bagerje, ki kopljejo ogromne zbiralnike vode za investitorje GTC Kope, ŠC Pohorje in Rikom. Gradbeno dovoljenje jim je izdala upravna enota Radlje in ga ni mogoče dobiti na vpogled. Kljub javnemu denarju (sredstva iz proračuna) in javni dobrini (Pohorje). Tudi Ministrstvo za okolje še ni podalo uradnega mnenja o ogromnih zadrževalnikih vod, katere Alpska konvencija o varovanju Alp izrecno obravnava (in prepoveduje). Tako reagira ministrstvo, kljub napovedi agrometeorologov, da lahko pričakujemo v naslednjih letih ekstremen primanjkljaj vode na tem področju.

Investitorji pa računajo naprej in kujejo dobiček z ekonomskimi kazalci, katerih smer je neznanka. Investitor zadnjih posegov na Ribniškem Pohorju in na Kopah je GTC Kope d.o.o. GTC Kope je v večinski lasti ŠC Pohorje d.o.o. Do naslova ŠC Pohorje pa na spletnih straneh pridemo, če vtipkamo SK Branik. Naslov nas pripelje tudi do priimka direktorice firme Rikom d.o.o., ki oskrbuje smučišča s opremo za zasneževanje in razsvetljavo.

Vsi ti naslovi nas pripeljejo nazaj do zahodnega dela Pohorja, ki se izteka v Maribor. Nobenega sledu ni o družbeno gospodarski vpletenosti Pohorcev in lokalnih skupnosti na Pohorju. Torej lahko govorimo o tem, da so ti posegi protidružbeni, saj je lokalna skupnost s svojimi prebivalci gospodarsko izključena in se pojavlja le kot kulisa, kot sredstvo za doseganje finančnih ciljev investitorjev. Na to je že opozoril sociolog Dr. Andrej Fištravec. Protidružbenost je uporaba javnega dobra (prostor s prebivalci) za parcialne potrebe oziroma za potrebe firm, ki uporabljajo družbeno kot kuliso za pretakanje denarja iz državnega fonda v zasebnega ali pa preprosto za akumuliranje zasebnega finančnega kapitala.

Značilna pohorska narava, ki osupne še tako od vsakdanjega življenja otopelega naključnega prebivalca Pohorja, izginja. Prihajajo zvočniki z govejo muziko in reklamami lokalnih sponzorjev. Prihaja nočno brnenje topov, da nas ne bi motila tišina in prihaja nočna razsvetljava smučišč, da ne bi videli zvezd. Izginja pa še zadnji življenjski prostor ruševca na Pohorju. Razvoj turizma na Pohorju je protinaraven.

Kultura umetnega zasneževanja Pohorja je poleg tega, da je protinaravna in protidružbena, tudi protikulturna. Kulturne inovacije so sicer v moderni družbi dobrodošle, a ker so protinaravne in protidružbene, so problematične. Na Pohorju se ustvarja protikultura, katere model prihaja iz dolin. To je nova kultura bivanja, ki bi potrebovala le še streho da bi funkcionirala kot običajna telovadnica. Ustvarja se kultura rekreacije in doživljanja kulturne in naravne krajine pod umetno svetlobo, na umetnem snegu in v objemu reklamnih sporočil v zvočni in vizualni obliki.

Prvi zapisovalci so Pohorje opisovali kot ogromnega ptiča z razpetimi krili, ki leti iz severa na jug. Sedaj ga iz zraka lahko opišemo z zarezami iz vrha proti dolini, kot ležečo zebro, po kateri rijejo z bagerji. Globalna pohorska kultura dandanes je kultura zarez v krajino od najvišje točke gorovja do vznožja (Mariborsko Pohorje, Ruše, Ribnica na Pohorju…).

 

V maniri Groharjevega Sejalca se je četrtega septembra nekaj zanesenjakov odpravilo s košarami ob vznožje Pohorja. Odločili so se, da bodo namesto umetnega snega, ki pozimi zasnežuje teren, sejali pšenico. Hoteli so opozoriti, da na začetku panonske nižine bolje uspeva pšenica kot zimski turizem z vso tehnologijo. Tehnologijo, ki jemlje naravi lesk in ljudem pozornost. Hoteli so opozoriti, da klimatske spremembe nudijo na kratki rok predvsem možnost zaslužka bizinsmenom s snežnimi topovi. Za zimsko-turistične poslovneže našega prostora so zime s skromno zaloga snega le tržna niša, ki pa v našem primeru Pohorje degradira, saj razvrednoti njegovo kulturno in naravno identiteto. Zdi se, da je pomembno le pretakanje finančnega kapitala z omejenim številom udeležencev.

Če se povrnemo k pšenici. Sejalci so med akcijo naleteli na pripombe in verbalne posege upravljavcev terena (ŠC Pohorje). Pšenica bi naj škodila terenu in upravljavci kot dobri gospodarji, takšen je bil njihov argument, tega ne dovolijo. Cinizem vrhunske kvalitete. Sklicevali so se na koncesijsko pogodbo, ki pa je ni bilo mogoče dobiti na vpogled. Koncesijska pogodba v našem primeru ureja upravljanje družbenega prostora (Mariborskega Pohorja) s strani privatne firme (ŠC Pohorje). Te pogodbe tudi na mariborski občini ni mogoče dobiti v vpogled ali celo priti do možnosti dopolnjevanja le-te s strani zainteresirane javnosti.

 

Dokler bo država (MOP, okoljevarstveni predpisi, gradbena dovoljenja, Trajnostni razvoj in Alpska konvencija) sistemsko omogočala takšne posege v prostor in lokalna samouprava izključevala lokalno prebivalstvo iz sestavljanja koncesijskih pogodb, ki dodelijo družbeno dobro neki privatni firmi v upravljanje, dotlej bomo vedno bolj občudovali le topove in hrup namesto miru in fresk.

http://www.findial.si/kristali/forum/

Email: matej.kos@guest.arne.si

 

V senci lahko prehodite Pohorje iz Slovenj gradca-Koroška vs do Maribora.

Obiščite Pohorski pragozd in šumik...

 

V letu gospodovem:14.9.2003

Forum za Pohorje, Maribor

[El Nino]

Nič naslednji party bo moral bit na pohorju...

[askrab]

Zima je in Pohorje je še zeleno

 

Zima je v srcih ljudi, ki odločajo o prihodnosti Pohorja; sprašujemo se, če bo res zaenkrat še zelena oaza, prepolna naravne in kulturne dediščine, postala le popoldanski park, hitra hrana za telo, brez duše in izraza… A Pohorje je še zeleno, zanj smrtonosni posegi se še niso začeli. Roka grabežljivosti in brezčutnega srca nekaterih še ni dosegla. Drevesa še stojijo, potoki in hudourniki izbirajo svojo lastno pot in skozi gozd se še razteza glasba narave. Kako dolgo še?!

Ali nas čaka namesto zelene oaze miru glasba iz zvočnikov, pritrjenih na kovinske stebre za razsvetljavo, brnenje snežnih topov in neonske luči. Drevesa se ne morejo braniti sama, narava potrebuje zaveznike. Drugače nam mora vrniti s strašnimi posledicah… Narava potrebuje pomoč, glas in dejanje vsakega posameznika, ki se zaveda pomena naravne in kulturne dediščine. Res je, da so gozdni delavci že v 19. stoletju doma izdelovali smuči svojim otrokom za smučanje po fratah. In res je, da je Pohorje družbeno dosti pridobilo z obiskovalci, ki prihajajo npr. zaradi smučanja… A zadnje čase dobiva bolj malo. V bistvu izgublja. Dobivajo le posamezniki, ki prihajajo iz dolin, od drugod. Pohorje je za njih le ekonomski predmet zaslužka. Država je to jesen podarila 101,5 milijonov tolarjev davkoplačevalskega denarja nosilcem smučanja na Pohorju. Za gradnjo umetnih jezer za umetno zasneževanje in ostalo infrastrukturo. Zasneževalni sistemi pri Arehu, pri sv. Treh Kraljih, nad Ribnico na Pohorju… Za koga, za tistega, ki te stroje prodaja?! Ali za podnebje, ki se spreminja… Kdo bo imel dobiček?! Ta dandanes že sveta beseda. Narava, Pohorci?! Raje se vprašajmo, kako obvarovati dano, kako obvarovati nekaj, kar je raslo tisoče let in kako vzpodbujati dobrobit za vse, tako za ljudi, kot tudi za naravo. Jezera, izgrajena brez ustreznih dovoljenj, pa še kar stojijo. Odločbe državnih inšpektorskih služb veljajo le za navadne smrtnike; tako se v primeru jezera na Glažuti pač čaka, da se ga vriše v prihodnji občinski prostorski plan. Potrebno je imeti le dovolj političnih zvez in finančne moči, pa se lahko počne, kar se hoče. Apeliramo na vse državne uslužbence, ki so bili in so vabljeni v VIP šotore ob prireditvah Zlate lisice, da v njih spregovori zdrava in tudi strokovna pamet, da se pogleda na Pohorje širše, da se zajamejo tudi interesi narave in Pohorcev, ne le posameznikov, ki si želijo le finančni dobiček.

Pohorje je naša skupna naravna in kulturna dobrina. Nedopustni so kakršnikoli posegi v prostor, kjer se zanemarja dobrobit prebivalcev Pohorja in naravno ravnovesje prostora. Gospodarski razvoj in zmanjševanje brezposelnosti; besedi, ki se pogosto zlorabljata v primeru Pohorja, bosta polno izraženi in resnični šele takrat, ko bodo dejansko lepše in ponosnejše živeli Pohorci (kot že nekoč) in ko bo dobila favna in flora v prostoru svoje mesto (z Regijskim parkom npr.). »Usoda« Slovenije so naravne oaze, ki omogočajo v današnji družbi stik z naravo, drug z drugim, preteklostjo in s samim sabo. To je lahko tudi Pohorje in v tem je prihodnost investiranja v prostor.

Pomagajmo Pohorju, da mu povrnemo obraz, ki ga v resnici nosi. Naj Pohorje ostane Pohorje. Čas je za nove zgodbe, za investicje in projekte, od katerih imamo dobrobit vsi. Pohorje je naš biser, so vsa drevesa in kamni, so vse zgodbe Pohorcev in ljudi, ki so soustvarjali njegovo kulturo in zgodovino; če zanemarimo njegove delčke, zanemarimo dele sebe! Kaj bo človek brez obraza?!

http://users.volja.net/hudournik/

 

Matej Kos, Forum za Pohorje

Email:matej.kos@guest.arnes.si

(hoteli so posekati pragozd in naredit smučišče....pa ne da se hvalimo...še imajo projekte in ščitimo naravo.Lepo da bo pragozd ostal našim rodovom.Prisrčno vabimo vse ljubitelje narave in zdrave pameti za pomoč moralno-HVALA.)

[Marsa]

Tule pa je FORUM ZA POHORJE - kjer pa boste nasli se vec informacij in ste seveda vabljeni k sodelovanju in podpori!

[Marsa]

Mi 'Zabarji' imamo o tem lahko le povrsno mnenje...

Je pa veliko forumovcev s pohorskega konca - prepricana sem, da imajo mnenje o tem... in se bolj prepricana, da jim ni vseeno, kaj se dogaja tam oz. s Pohorjem.

Treba podati, imeti v obravnavi vec objektivnih dejstev, vec mnenj, da bi si vsi (oz. tudi drugi) lahko ustvarili cimbolj objektivnega.

[Vojko]

Kul

 

Pohorje je krasen predel Slovenije in prav lepo, da ste se organizirali in se borite za očuvanje narave.

 

Vojko

[AVATAR]

Matej Kos, Forum za Pohorje: "Posegi na Pohorju so protinaravni, protidružbeni in protikulturni. Trenutni posegi investitorjev na Pohorju so v nasprotju z okoljevarstvenimi predpisi R Slovenije in Evropske unije. Pri investitcijah in lastništvu ne sodelujejo lokalne skupnosti ali se le-te pojavljajo le kot kulisa privatnim firmam za pridobivanje denarja. Prav tako nikjer v kulturni tradiciji Pohorja ni zaznati Pohorja kot zebre oziroma z zarezo po grebenu (panoramska cesta) in z zarezami od grebena do vznožja Pohorja (smučišča od Maribora do Kop). Načrtovanja posegov na Pohorju potekajo stihijsko, nenačrtno in neusklajeno, pa tudi v nasprotju z občinskimi in državnimi predpisi in zakoni, npr. Alpsko konvencijo in Trajnostnim razvojem R Slovenije, pa vse do prostorskih planov posameznih občin. Še zmeraj se uresničuje predvsem interes turističnega lobija, zanemarjajo pa se interesi lokalnih skupnosti in okoljevarstva. Zadnji takšen primer je gradnja akumulacije za zasneževanje smučarskih prog na Ribniškem Pohorju. Investitorji so si sicer na UE Radlje pridobili gradbeno dovoljenje, toda treba je opozoriti, da pri tem nihče ni presojal morebitnih vplivov na okolje (PVO). Ni znana tudi lastniška soudeležba lokalne skupnosti. Če razmišljamo trajnejše in daljnosežno, je takšno ravnanje nedopustno.

 

Nismo proti razvoju turizma na Pohorju, smo le proti posegom, ki so v nasprotju z interesi lokalnega prebivalstva, presojami strokovne naravovarstvene javnosti in smernicam trajnostnega razvoja. Poleg načel razvoja turizma bi se morala upoštevati tudi načela gospodarskega razvoja lokalnih skupnosti in varstva okolja. Le razvoj in planiranje v prostoru, ki vključuje vse tri vidike, je trajnosten in optimističen."

... Ali bi s strožjimi predpisi in omejitvami pokopali, onemogočili razvoj turizma na Pohorju pa je dilema, o kateri imajo vpleteni zopet različna mnenja.

Matej Kos: "Nekateri menijo, da bi z razglasitvijo Regijskega parka Pohorja upočasnili turistični in gospodarski razvoj Pohorja. Naloga lokalnih skupnosti je, da poleg razvoja turizma omogočijo tudi razvoj gospodarstva lokalnih skupnosti in ustrezno okoljevarstvo. Zato so občine ključni akter pri oblikovanju smernic ustanavljanja Regijskega parka Pohorje. Dandanes pa se s Pohorjem ukvarja v bistvu še zmeraj le privatna firma, ki si želi čim večjega dobička na račun narave in prostora."

PIŠITE NAM NA FORUM ZA POHORJE NA Email:matej.kos@guest.arnes.si

[sfinga]

podpora tudi z gorenjskega konca.

[Marsa]

#Matej Kos: "Nekateri menijo, da bi z razglasitvijo Regijskega parka Pohorja upočasnili turistični in gospodarski razvoj Pohorja. Naloga lokalnih skupnosti je, da poleg razvoja turizma omogočijo tudi razvoj gospodarstva lokalnih skupnosti in ustrezno okoljevarstvo. Zato so občine ključni akter pri oblikovanju smernic ustanavljanja Regijskega parka Pohorje. Dandanes pa se s Pohorjem ukvarja v bistvu še zmeraj le privatna firma, ki si želi čim večjega dobička na račun narave in prostora."#

 

Ni mi jasno, zakaj se o tem v bistvu tako malo govori - v glavnem samo po mailih takole, pa po forumih, v glavnem torej spletni mediji, prispevkov v drugih medijih pa je bilo bolj malo na to, no, saj kdo kje omeni, nekako ni pravega odziva, morda so ljudje, posamezniki, premalo seznanjeni s celotno tematiko, pa si je tezko ustvariti objektivno mnenje, potem pa s(m)o pac tiho...

 

Treba je pac gledati tudi globalneje - saj turizem je cisto OK, samo ni pa kul, da bi si recimo zaradi (ene sezone) vec fickov unicili tole naravno dediscino.

[stankaa]

Priporočam, da se kdaj podate čez Pohorje,

npr. tura od Areha in gor do koče na Pesku na Rogli,

vmes seveda še do slapa Šumik!

 

Prečudovito

Stankaaa

 

[askrab]

IZ SRCA HVALA ZA MORALNO PODPORU!

Vsi ki bi želeli z nami obiskat Pohorski pragozd....ta pohoski biser se lahko prijavite na Email:kristali@volja.net

matej.kos@guest.arnes.si

 

V zahvalo vam podarjamo ta verz:

Ljubezen je sad,zrel za vsaki letni čas in vsakomur dosegliv.

 

Vse lepo na vaši življenski potii.

[AVATAR]

Pohorje

 

Površina: 19990 ha

Nadmorska višina: 900-1543 m

 

GEOGRAFSKI OPIS

 

Pohorje je največje hribovje v slovenskem delu Vzhodnih oziroma Centralnih Alp. Hkrati je tudi zadnje višje pogorje v Sloveniji, preden se pretežno hribovita pokrajina zahodnega dela države prevesi v panonski svet na vzhodu.

Kamninska in tektonska zgradba Pohorja je pestra, kar je posledica njegove lege na stiku Vzhodnih in Južnih apniških Alp. Med kamninami prevladujejo stare metamorfne kamnine, ki s strani obdajajo tonalitno jedro hribovja (Perko & Orožen Adamič 1998).

Osrednji del Pohorja je razgibana planota na nadmorskih višinah med 1200 in 1500 metri, z večino površja na okoli 1300 metrih n.v. To območje omejuje na vzhodu povodje Lobnice, na jugu Veliki vrh (1344 m) in Rogla (1517 m), na zahodu potok Radoljna ter na severni strani Klopni vrh (1340 m). Proti vzhodu in zahodu od tega območja se Pohorje nadaljuje v obliki zaobljenega slemena. Zahodni del je precej višji, z nadmorskimi višinami nad 1500 metri, najvišje pa se vzpne na Črnem vrhu (1543 m). Značilne so številne globoke grape po katerih tečejo potoki med katerimi so največji Lobnica, Radoljna, Velka, Mislinja in Oplotnica.

Meja poselitve je na južni strani na okoli 1000 metrih n.v., na severni pa 100-200 metrov nižje. Meja območja IBA poteka približno po izohipsi, ki označuje 1000 metrsko znamko in ne zajema nobenega naselja, le posamezne kmetije, gozdarske in lovske koče, cerkve ter turistične objekte.

Večino površja znotraj teh meja pokriva pretežno smrekov gozd. Travnate planje na vrhu Pohorja niso naravna travišča nad gozdno mejo, pač pa posledica izkoriščanja gozda za potrebe pašništva, glažutarstva, fužinarstva in drugih dejavnosti v preteklosti (Perko & Orožen Adamič 1998).

 

 

VARSTVENI UKREPI

 

• znižati intenziteto gospodarjenja z gozdom – puščanje večjega števila odmrlih dreves in mrtvega lesa

• večje število gozdnih oddelkov v zreli fazi popolnoma izvzeti iz gospodarjenja (predlagamo predele v okolici Osankarice)

• gozdarske dejavnosti naj se izvajajo izven časa gnezditve kvalifikacijskih vrst, še posebej v bližini rastišč divjega petelina

• vožnja po gozdnih cestah naj bo dovoljena samo gozdarskim delavcem – namestitev zaklenjenih zapornic na odcepih teh cest

• omejitev širjenja infrastrukture smučarskega turizma – novih prog, nameščanja reflektorjev ipd.

• omejitev masovnega avtomobilskega turizma

• preprečiti gradnjo načrtovane panoramske ceste

• omejitev dostopa na najpomembnejše in najbolj občutljive predele

• omejitev rekreacijskih in turističnih aktivnosti na določene dele

• prepoved vožnje z motornimi kolesi izven cest

 

 

VIR: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji, DOPPS, Luka Božič

[tinka]

se strinjam, da je treba pazit!!!

oce moje prijateljice se podobno bori za zlati ceveljc...z vsem umetnim snegom itd se roze zastrupljajo...

saj ima ze cela zahodna evropa velike probleme s temi mega smucisci in podobno, bi se lahko kaj od njihovih napak naucili, predno naredimo svoje!!

sploh pa, ker jaz se nisem bila na pohorju...bi ga rada vidla...!

 

matej, askrab, avatar...? a je to ena oseba...? sem malo zmedena.

[Marsa]

Jaz sem tudi zadnjic razmisljala, ko so kazali Pohorje, da kako je skoda pravzaprav tegale naravnega bogastva.

Vse je samo cash, cash - a ko bi pa ga potem vsaj znali delat oz. bi bili uspesni!

 

... to sta 2 osebi, vec pa ne povem, ker se me ne tice... ;~)

[tinka]

marsa

[askrab]

http://users.volja.net/hudournik/

 

ŽIVJO!

 

Lepo pozdravljena.

Ni treba da si vznemirjena-ne ni to ena in ista oseba.....se pa trudimo da bi bili vsi složni za v prid Pohorski naravi.

Radi bi ohranili naravo Pohorja še našim rodovom in povezati še kakšen delček v Sloveniji.Menimo da ni ogrožena narava samo na Pohorju-ampak v celi Sloveniji-je tako.

Vabimo vse ljubitelje narave da se povežemo,kajti v slogi je moč.

Vse lepo ti želim in hvala za vprašanje-UŽIVAJ V NARAVI.

[tinka]

lepo da se trudite!

se tudi jaz ( think local, act local )

pac po svojih moceh....

dosti uspeha pri vsem, kolikor vas je....!

[askrab]

Tole bi rad napisal v vzpodbudo Forumu za pohorje in vsem dobronamernim ljudem, ki želite nareti nekaj dobrega za naravo.

Vedno se moramo postavit v bran dobrega. V življenju se srečujemo s svetlimi in temnimi stranmi.

Iščimo v ljudeh točke, kjer se lahko povezujemo….in skupaj gradimo, da bo naš svet lepši in prijetnejši.

 

Drevesa ljudem od nekdaj nudijo koristi in deagocenosti. To so velike tovarne kisika.

Les se uporablja za kurjavo, iz njegovih brun se tešejo bivališča, njegovi sadeži so hranljivi….Listi, lubje, cvetje in cvetenje dreves imajo zdravilne lastnosti.

Drevesa spomladi ozelenijo in s tem oznanjajo duha rasti. V senci svoje krošnje hladijo in nudijo počitek ljudem in živalim. Vera v skrivnostno moč gozda in svetost dreves je tisočletja stara dediščina naše dežele in njenih pridnih ljudi.

 

Ali verjamete, da v gozdu lahko dobimo nauke življenja?

 

Drevo je simbol življenja. Je nekaj lepega in plemenitega.

Vsako drevo ima energijo……platane še posebej močno.Vsak človek ima svoje drevo. Katero, naj najde….

 

Bi znali preživeti v objemu narave?

 

Mislim, da danes le redki. Če smo povezani z naravo in naravnimi zakoni, bi morda le nekako šlo. Dokler sam ne občutiš in vidiš lepote in krutosti narave….tega ne moreš dojeti.

 

Ali lahko katerikoli znastvenik v laboratoriju ustvari tako lep cvet?

 

Ne, ni mogoče. Samo poglejte, kako čudovito delujejo zakoni narave. Noben znastvenik ne more ustvariti take cvetlice, drevesa ….

Rastline, gozdovi so proizvod narave, o tem ni dvoma.

 

V materialnem svetu vsi trpimo vsak na svoj način. Znastveni napredek ni pravzaprav nič drugega kot ustvarjanje pogojev za nadaljne trplenje.

 

Ljudje smo se odtujili od svojega bistva.

 

Nič v zgodovini se ne more primerjati z bliskovitim napredkom sodobne znanosti in tehnologije, saj so se v zelo kratkem času zvrstile: doba elektronike, nuklearna doba, doba vesolskih poletov in doba računalnikov.

Danes lahko človek potuje po zemlji in pod zemljo, po vodi in pod vodo, popolnoma obvladaluje zračne poti. Po zaslugi modernih komunikacij lahko vidimo in slišimo, kaj se dogaja tudi v najbolj odaljenem kotičku zemelske krogle.

Toda človeka je izjemni materialni napredek zaslepil, da je popolnoma pozabil na najpomemnejši dosežek – RAZUMEVANJE SAMEGA SEBE !!!!

 

Menim, da je v človeku potrebno prebuditi pozitivne moralne vrednote. Ljubiti in razumeti najprej sebe, ljubiti in razumeti druge ljudi in naravo, je smisel našega življenja.

 

Iz lastnih izkušenj ugotavljam, da ljudje rajši trpijo, kakor da bi nekaj dobrega storili in se

potrudili za svoje počutje in zdravje. Veliko ljudi se niti ne zaveda svojih napačnih razvad in nezdravega življenja.

Zato vam še enkrat polagam na srce, potrudimo se vsi skupaj ter delujmo skupaj za ohranitev narave našim otrokom, da jo bodo znali spoštovati,… da bodo znali živeti po njenih zakonih.

 

Priporočam ogled spletne strani:

 

http://users.volja.net/hudournik/

 

http://www.findial.si/kristali/forum/viewf...wforum.php?f=14

 

Lepo vas pozdravljam in vam želi vse dobro.

[Guest sstane]

Albin, pozdrav z druge strani našega pogorja.

[Marsa]

... Ali verjamete, da v gozdu lahko dobimo nauke življenja? ...

Absolutno...

... Bi znali preživeti v objemu narave?

Mislim, da danes le redki. ...

Tudi jaz tako mislim... oz. sem prepricana v to celo, zal... :o|o:

... Ali lahko katerikoli znastvenik v laboratoriju ustvari tako lep cvet?

Ne, ni mogoče. ...

Res je - ni mogoce!

... Ljudje smo se odtujili od svojega bistva....

Tudi to je res, zal...

Nič v zgodovini se ne more primerjati z bliskovitim napredkom sodobne znanosti in tehnologije, saj so se v zelo kratkem času  zvrstile: doba elektronike, nuklearna doba, doba vesolskih poletov in doba računalnikov.

Danes lahko človek potuje po zemlji in pod zemljo, po vodi in pod vodo, popolnoma obvladaluje zračne poti. Po zaslugi modernih komunikacij  lahko vidimo in slišimo, kaj se dogaja tudi v najbolj odaljenem kotičku zemelske krogle.

Toda človeka je izjemni materialni napredek zaslepil, da je popolnoma pozabil  na najpomemnejši dosežek – RAZUMEVANJE SAMEGA SEBE !!!!

 

Menim, da je v človeku potrebno prebuditi pozitivne moralne vrednote. Ljubiti in razumeti najprej sebe, ljubiti in razumeti druge ljudi in naravo, je smisel našega življenja....

Sploh in predvsem pa se strinjam s temle! :palec:

 

Tudi jaz zelim srecno z 'zabarskega' konca.